Župan Minneapolisa Jacob Frey je v nedavnem nagovoru javnosti pohvalil udeležence protestov v mestu, ker se niso odzvali na provokacije predsednika Donalda Trumpa. Po županovih besedah si predsednik želi, da bi protestniki "zagrizli v vabo" in povzročili dodatne nemire, s čimer bi upravičil strožje ukrepe ali uporabo sile. Frey je poudaril, da Minneapolis ne bo na Trumpov kaos odgovarjal z lastno obliko kaosa, temveč si bo prizadeval za dostojno in mirno reševanje situacij. Frey je izpostavil, da so številni mirni demonstranti sami poskrbeli za red v svojih vrstah in ustavili posameznike, ki so bili na robu nasilnega delovanja. Županova izjava prihaja v času povečanih napetosti med lokalnimi oblastmi v več ameriških mestih in zvezno vlado glede upravljanja civilnih nemirov. Poudaril je pomen preudarnega ravnanja in se zahvalil tistim, ki so prepoznali politične motive za pozivi k zaostritvi razmer. Odnosi med županom Freyem in predsednikom Trumpom so že dlje časa napeti, saj se soočata z različnimi vizijami o zagotavljanju varnosti in pravičnosti. Medtem ko Trump poudarja potrebo po redu in zakonu prek represivnih ukrepov, lokalno vodstvo v Minneapolisu zagovarja pristop, ki vključuje sodelovanje s skupnostjo in preprečevanje nepotrebne eskalacije nasilja, ki bi po njihovem mnenju le še dodatno razdelila državo.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je sprožila nov val razprav z vzpostavitvijo spletnega mesta, ki interpretacijo dogodkov ob vdoru v Kapitol 6. januarja 2021 prikazuje v novi luči. Vsebine, ki po nekaterih ocenah vključujejo umetno inteligenco, dogodke opisujejo kot mirne patriotske proteste, medtem ko so demokrati obtoženi izvedbe dejanskega državnega udara s potrditvijo domnevno prirejenih volilnih rezultatov. Takšna retorika v javnosti in medijih sproža opozorila o nevarnosti zgodovinskega revizionizma in spodkopavanja zaupanja v demokratične institucije. Sočasno se je vodstvo službe za priseljevanje in carine (ICE) znašlo pod plazom kritik po tragičnem incidentu, v katerem je agent Jonathan Ross ustrelil 37-letno mater Renee Good. Tom Homan, Trumpov pooblaščenec za mejo, je v javnem nastopu opozoril, da bi lahko kritična retorika in protesti proti varnostnim organom privedli do novih tovrstnih incidentov. Kritiki te izjave označujejo za obliko zastraševanja in poskus utišanja nasprotovanja represivnim taktikam, ki jih izvaja trenutna oblast. Politični analitiki poudarjajo, da se Trumpova administracija vse bolj zanaša na taktike, ki so zgodovinsko značilne za avtoritarne režime. Z uporabo oboroženih agentov zveznih agencij za nadzor meja in domovinsko varnost naj bi skušali ustvariti ozračje strahu med volivci. Poleg notranjepolitičnih napetosti Trumpova zunanja politika ostaja nepredvidljiva, saj je več državam že zagrozil s potencialnimi ukrepi, medtem ko njegovi zagovorniki trdijo, da gre za uveljavljanje ameriške moči in suverenosti.

V Washingtonu in Minneapolisu se stopnjujejo politični pritiski po smrti Renee Nicole Good, 37-letne ameriške državljanke, ki jo je prejšnjo sredo med operacijo ustreli agent službe za priseljevanje in carine (ICE). Dogodek je sprožil val protestov po vsej državi in vnesel razdor v kongresne vrste, kjer demokrati in nekateri republikanci zahtevajo celovito preiskavo postopkov pod vodstvom administracije predsednika Donalda Trumpa. Kritike so usmerjene predvsem v agresivne deportacijske operacije, ki so v zadnjih dneh ohromile več ameriških mest. Župan Minneapolisa Jacob Frey je pozval Zvezni preiskovalni urad (FBI), naj v preiskavo vključi državne organe, saj dvomi v nepristranskost notranjega ministrstva pod vodstvom Kristi Noem. Slednja je dejanje pokojne nemudoma označila za "domači terorizem", čeprav videoposnetki in izpovedi prič kažejo na nejasne okoliščine njenega ravnanja z vozilom med poskusom aretacije. Frey je administracijo obtožil, da namesto ugotavljanja resnice raje širi vnaprej pripravljene politične narative, medtem ko je Noemova napovedala napotitev dodatnih agentov v mesto. Nenavadno oster odziv je prišel tudi s strani vplivnega konservativnega voditelja Tuckerja Carlsona, ki je kritiziral svoje politične zaveznike zaradi izkoriščanja tragedije za nabiranje političnih točk. Carlson je poudaril, da bi morala biti v ospredju človeška izguba matere petletnega otroka, ne glede na njena politična prepričanja ali poglede na vprašanje priseljevanja. Medtem ko se razmere v Minneapolisu zaostrujejo, kongresniki razpravljajo o morebitnih sankcijah za odgovorne v agenciji ICE in ministrstvu za domovinsko varnost.

V Minneapolisu so se razširili množični in ponekod nasilni protesti, potem ko je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross ustrelil in ubil 37-letno Renee Nicole Good, mater treh otrok. Demonstranti so v petek zvečer vdrli v hotel v središču mesta, saj so se razširile govorice, da so v njem nastanjeni agenti zvezne službe. Med izgredi so protestniki razbijali okna, metali pohištvo in ovirali delovanje hotela, medtem ko so se prestrašeni gosti zatekli na varno. Župan Minneapolisa je ob tem zavrnil nove videoposnetke incidenta in kritiziral obnašanje agentov neposredno po streljanju. Administracija predsednika Donalda Trumpa je pokojno Goodovo označila za »domačo teroristko« in trdila, da je bila njena smrt posledica lastnih dejanj, kar je sprožilo ostre odzive strokovnjakov in politikov. Analitiki opozarjajo, da gre za načrtno razčlovečenje žrtve z namenom upravičevanja uporabe sile s strani zveznih organov. Demokrat Jake Auchincloss je v razpravi na televiziji Fox News ostro obsodil poskuse valjenja krivde na žrtev in poudaril, da premik vozila stran od agentov ne opravičuje usodnih strelov v obraz. Dogajanje stopnjuje napetosti med lokalnimi oblastmi in zvezno vlado glede metod dela službe ICE. Medtem ko uradni viri poudarjajo zakonitost postopka, pričevanja in nekateri posnetki kažejo na kaotičen potek dogodkov, ki se je končal s smrtjo ameriške državljanke. Protesti v Minneapolisu so del širšega vala nezadovoljstva, ki se je po incidentu razširil po več ameriških mestih in ponovno odprl vprašanje pooblastil zveznih agentov pri izvajanju imigracijske politike.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrt za uvedbo enoletne kapice na obrestne mere za kreditne kartice, ki bi jih omejila na največ deset odstotkov. Trump je v objavi na družbenem omrežju Truth Social poudaril, da želi s tem ukrepom preprečiti izkoriščanje ameriških državljanov s strani finančnih institucij, ki trenutno zaračunavajo obrestne mere med 20 in 30 odstotki. Predsednik si prizadeva, da bi omejitev stopila v veljavo 20. januarja 2026, ob prvi obletnici njegovega prevzema mandata. Napoved je naletela na močan odpor bančnega sektorja in Wall Streeta, ki opozarjata na morebitne negativne posledice za najrevnejše prebivalce. Finančni strokovnjaki in kritiki, med njimi milijarder Bill Ackman, trdijo, da bi takšna omejitev prisilila banke k ukinitvi kreditnih linij za stranke z nižjo boniteto, kar bi te potrošnike potisnilo k nezakonitim posojilodajalcem. Čeprav so nekatere finančne institucije podprle Trumpovo kampanjo, sedaj opozarjajo, da banke pri desetodstotni obrestni meri ne bi mogle ustrezno kriti tveganj. Izvrševanje tega ukrepa ostaja pravno nejasno, saj Trump ni pojasnil, ali namerava omejitev uvesti z izvršnim ukazom ali preko zakonodajne poti v kongresu. Republikanski senatorji so že izrazili pripravljenost za pripravo ustrezne zakonodaje, vendar pravni strokovnjaki opozarjajo na ustavno razdelitev oblasti, po kateri ima kongres izključno pristojnost nad davki in porabo. Hkrati se napovedujejo tudi obsežni proračunski premiki, vključno s povišanjem obrambnih izdatkov za 600 milijard dolarjev, kar bi se financiralo preko povišanih uvoznih carin.

Nacionalna galerija portretov, ki deluje pod okriljem ustanove Smithsonian v Washingtonu, je v okviru razstave Ameriških predsednikov zamenjala uradno upodobitev nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. Ob namestitvi nove fotografije, ki Trumpa prikazuje v Ovalni pisarni z resnim izrazom in stisnjenimi pestmi, so kustosi s spremne tablice odstranili besedilo, ki je opisovalo njegovi dve ustavni obtožbi ter dogodke 6. januarja 2021, ko so njegovi privrženci vdrli v ameriški Kapitol. Nova biografska plaketa je znatno krajša od predhodne, po poročanju medijev pa je na steni pod njo še vedno viden obris prvotnega, daljšega besedila. Bela hiša je novo fotografijo že delila na družbenih omrežjih, medtem ko so iz muzeja sporočili, da so spremembe del rednega posodabljanja razstave. Kljub temu so se pojavile navedbe, da je bila Bela hiša nezadovoljna z manj laskavimi opisi Trumpovega prvega mandata, kar je privedlo do skrajšanja besedila. Zamenjava portreta in pripadajočega opisa sledi prejšnjim podobnim potezam znotraj ustanove Smithsonian. Odstranitev ključnih zgodovinskih dejstev o ustavnih obtožbah je sprožila razprave o nevtralnosti muzejskih institucij in morebitnih političnih pritiskih na interpretacijo sodobne ameriške zgodovine. Smithsonian sicer vztraja, da gre za tehnične prilagoditve vsebine, vendar so opazovalci poudarili, da so bili prav specifični deli o politični odgovornosti najbolj opazno izpuščeni.

V Združenih državah Amerike se stopnjuje razprava o ureditvi zveznega okrožja Washington, D.C., in vlogi lokalnih oblasti pri izvajanju migracijske zakonodaje. Kritiki trenutne ureditve prestolnice trdijo, da se je Washington iz mesta, ki naj bi služilo vsem Američanom, preobrazil v nedostopno birokratsko utrdbo pod vplivom specifičnih interesnih skupin. Predlagane rešitve vključujejo popolno federalizacijo okrožja in prenos njegovih entitet pod neposreden nadzor zvezne vlade, kar bi po mnenju zagovornikov povrnilo ustavni namen prestolnice. Istočasno se v republikanskih zveznih državah krepijo pobude za tesnejše sodelovanje z zveznimi organi pri nadzoru priseljevanja. Primer mesta Salt Lake City v zvezni državi Utah izpostavlja zgodovinske odločitve o vstopu v programe, kot je 287(g), ki lokalnim policistom podeljujejo pooblastila za preverjanje imigracijskega statusa oseb v pridržanju. Takšni ukrepi so v nasprotju s politikami mest zatočišč, ki jih zagovarjajo v nekaterih drugih delih države. Razhajanja med zvezno in lokalno oblastjo ter različni pristopi k upravljanju mest odražajo globoko politično polarizacijo v ZDA. Medtem ko nekateri poudarjajo potrebo po strožjem zveznem nadzoru in spoštovanju zakonodaje, drugi opozarjajo na pomen lokalne avtonomije in zaščite pravic priseljencev. Ti procesi pomembno oblikujejo prihodnost ameriške notranje politike in delovanje državnih institucij.

Washingtonska nacionalna opera (WNO) je sporočila, da po 55 letih zapušča Kennedyjev center v Washingtonu. Odločitev o predčasni prekinitvi sodelovanja z umetniškim središčem, ki je bilo dom opere vse od leta 1971, so predstavniki institucije podali v petek v uradni izjavi za javnost. Odhod opere pomeni vrhunec protestov znotraj ameriškega kulturnega sektorja, ki so se razplamteli po določenih političnih odločitvah znotraj vodstva centra. Napetosti v Kennedyjevem centru so se stopnjevale po tem, ko se je predsednik Donald Trump imenoval za predsednika upravnega odbora centra, odbor pa je pozneje izglasoval preimenovanje ustanove v Trump-Kennedyjev center. Zaradi teh potez so številni umetniki odpovedali svoje nastope, Ben Folds pa je odstopil s položaja umetniškega svetovalca Nacionalnega simfoničnega orkestra. Odločitev opere o odhodu velja za močan politični in kulturni signal nestrinjanja z novo smerjo vodenja ustanove. Vodstvo Kennedyjevega centra, ki ga vodi Richard Grenell, je sicer podalo nasprotujoče si trditve glede narave prekinitve sodelovanja. Grenell je preko družbenih omrežij zatrdil, da je bila pobuda za prekinitev vezi na strani vodstva centra in ne obratno. Kljub različnim interpretacijam o tem, kdo je sprožil razhod, dogodek pomeni zgodovinski premik v ameriški kulturni prestolnici in poglablja razkol med politiko in umetniško sfero.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno sprožil val mednarodnih kritik, potem ko je v pogovoru za The New York Times dejal, da je lastništvo Grenlandije zanj psihološki pogoj za uspeh. Trump je v svojih izjavah šel še dlje in napovedal, da bodo Združene države Amerike otok prevzele ne glede na voljo tamkajšnjih prebivalcev. Njegove besede, ki so vključevale tudi grožnje z uporabo vojaške sile in aneksijo, so povzročile diplomatski spor z Dansko, pod katere avtonomno upravo Grenlandija spada. Evropski zavezniki, zlasti Nemčija in Švedska, so ostro obsodili Trumpove izjave in jih označili za nevaren imperializem. Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je poudarila, da se njena država nahaja v odločilnem trenutku, saj Bela hiša nakup Grenlandije obravnava kot prednostno nalogo nacionalne varnosti. Washington strateški pomen otoka utemeljuje s svojo prisotnostjo na Arktiki, vendar København vsakršno razpravo o prodaji ozemlja zavrača. Stopnjevanje napetosti med Washingtonom in evropskimi prestolnicami prihaja v času, ko Trumpova administracija vse pogosteje uporablja agresivno retoriko za doseganje zunanjepolitičnih ciljev. Poleg diplomatov so zaskrbljenost izrazili tudi visoki častniki zveze Nato, saj bi enostranske poteze ZDA lahko resno ogrozile stabilnost severnega Atlantika in enotnost zahodnega zavezništva v času naraščajočih arktičnih ambicij Rusije in Kitajske.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je objavilo nove videoposnetke incidenta v Minneapolisu, v katerem je agent službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil pravno opazovalko Renee Nicole Good. Novi dokazi vključujejo posnetke z agentovega mobilnega telefona in nadzornih kamer, ki prikazujejo dogajanje pred streljanjem in neposredno po njem, ko je vozilo žrtve trčilo po prejetih strelih. Po navedbah ministrstva naj bi posnetki nakazovali, da je 37-letna ženska "zasledovala" zvezno operacijo, kar naj bi bil povod za spopad. Incident je sprožil obsežne proteste v Minneapolisu, kjer se je kljub temperaturam pod lediščem zbralo tisoče ljudi. Družina žrtve poudarja, da se je Renee Nicole Good na prizorišču ustavila zgolj z namenom podpore sosedom med operacijo ICE, kar je bila njena redna praksa kot pravne opazovalke. Zadnje besede žrtve, ujete na posnetku, so bile namenjene agentu v pomirljivem tonu, preden je ta sprožil strelno orožje. Objava posnetkov prihaja v času zaostrenih napetosti in kritik na račun administracije predsednika Trumpa ter vodstva ministrstva za domovinsko varnost. Medtem ko uradni organi poskušajo utemeljiti ravnanje agenta kot odziv na domnevno grožnjo, priče in javnost opozarjajo na nesorazmerno uporabo sile proti neoboroženi civilistki. Dogodek je močno polariziral ameriško javnost glede metod dela zveznih agentov in njihove odgovornosti.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad poročili o pretirani uporabi sile iranskih varnostnih organov proti protestnikom. Po navedbah organizacije so spopadi na več lokacijah po državi povzročili več deset smrtnih žrtev in številne poškodbe. Guterres je uradni Teheran pozval k maksimalni zadržanosti in spoštovanju temeljnih človekovih pravic vseh državljanov. V uradni izjavi je bilo poudarjeno, da morajo imeti vsi prebivalci Irana pravico do mirnega zbiranja in svobode izražanja. Poziv prihaja v času zaostrenih notranjepolitičnih napetosti, kjer mednarodna skupnost pozorno spremlja odziv države na ljudsko nezadovoljstvo. Združeni narodi zahtevajo prekinitev nesorazmernega nasilja in vzpostavitev pogojev za varen dialog. Situacija v Islamski republiki Iran ostaja nestabilna, saj se število žrtev med demonstranti povečuje. Guterres je poudaril, da je uporaba smrtonosne sile proti civilistom nesprejemljiva in v nasprotju z mednarodnimi standardi varovanja človekovih pravic, ki jih je Iran dolžan spoštovati.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je močno zaostril svoje stališče do Kube in napovedal popolno ustavitev pretoka nafte ter finančnih sredstev na otok, če državi ne bosta dosegli novega sporazuma. Trump je kubanske oblasti obtožil, da so v zameno za bogastvo zagotavljale varnostne storitve zadnjima venezuelskima diktatorjema, ter poudaril, da se mora Havana dogovoriti, preden bo prepozno. Ob tem je izrazil podporo ideji, da bi ameriški državni sekretar Marco Rubio, ki je sin kubanskih priseljencev, v prihodnosti postal predsednik Kube. Kubanski zunanji minister Bruno Rodríguez je obtožbe ostro zavrnil in izjavil, da država nikoli ni prejela denarnega ali materialnega nadomestila za varnostne storitve v tujini. Rodríguez je poudaril suvereno pravico Kube do uvoza goriva s trgov, ki so pripravljeni sodelovati, ter Združene države Amerike označil za kriminalnega hegemonista, ki ogroža svetovni mir. Po njegovih besedah se Kuba ne bo podredila enostranskim prisilnim ukrepom Washingtona. Napetosti med državama so se dodatno stopnjevale po nedavnih ameriških napadih, v katerih naj bi po Trumpovih navedbah umrla večina tistih, ki so Venezuelo oskrbovali z varnostnimi storitvami. Medtem ko Trump Rubiove nove pristojnosti vidi kot priložnost za spremembo režima na otoku, Havana takšno vmešavanje v notranje zadeve označuje za plačanstvo in izsiljevanje, kar dodatno oddaljuje možnost diplomatske rešitve spora.

Skupina ameriških senatorjev iz vrst demokratov in republikancev je napovedala zakonodajno pobudo, s katero želijo predsedniku Donaldu Trumpu preprečiti izvajanje vojaških operacij na Grenlandiji. Pobudo je v nedeljo razkril demokratski senator iz Virginije Tim Kaine, ki je poudaril, da želi kongres z glasovanjem omejiti predsednikova pooblastila glede uporabe vojaške sile na tem avtonomnem danskem ozemlju. Odločitev za ta korak naj bi bila neposreden odziv na Trumpovo preteklo zunanjepolitično delovanje, vključno z intervencijo v Venezueli. Napovedano glasovanje v senatu odraža naraščajočo zaskrbljenost zakonodajalcev nad nepredvidljivostjo ameriške zunanje politike in morebitnimi enostranskimi vojaškimi posegi. Čeprav Grenlandija ostaja strateško pomembno območje v Arktiki, si senatorji prizadevajo za ohranitev diplomatske stabilnosti in preprečitev nepotrebnega stopnjevanja napetosti v regiji. Sodelovanje članov obeh političnih strank pri tem vprašanju kaže na resnost situacije v Washingtonu. Predlagani ukrepi bi zahtevali izrecno odobritev kongresa za kakršno koli vojaško dejavnost na otoku, s čimer bi vzpostavili varovalko pred predsedniškimi ukazi. Razprave o Grenlandiji so v zadnjem obdobju postale del širšega političnega diskurza v Združenih državah Amerike, zlasti po neformalnih predlogih o morebitnem odkupu otoka, kar je že sprožilo diplomatska trenja z Dansko.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel se je ostro odzval na pozive predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa k podpisu novega medsebojnega sporazuma. Díaz-Canel je v uradni izjavi poudaril, da je Kuba svobodna, neodvisna in suverena država, ki ji nihče ne bo narekoval njene notranje ali zunanje politike. Do odziva je prišlo po Trumpovem opozorilu, naj Havana čim prej sklene dogovor z Washingtonom, preden bo za to »prepozno«. Kubanski zunanji minister Bruno Rodríguez je prav tako podprl predsednikove besede in izrazil dvom o moralni avtoriteti Washingtona pri podajanju sodb o razmerah na otoku. Po navedbah kubanskih oblasti se država že 66 let spopada z agresijo Združenih držav Amerike, zato novih ultimatov ne nameravajo sprejeti. Retorika obeh strani nakazuje na ponovno zaostritev odnosov, ki so se v zadnjem obdobju močno ohladili. Napetosti med državama so se povečale po Trumpovih napovedih o ostrejšem pristopu do kubanske vlade, kar vključuje morebitno krepitev gospodarskega embarga. Medtem ko Washington pritiska na Havano s ciljem doseči politične spremembe, kubansko vodstvo vztraja pri ohranitvi trenutnega sistema in zavračanju tujega vmešavanja.

V New Yorku se je zbralo več tisoč ljudi na protestih proti politiki administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Demonstranti so se zbrali v bližini Centralnega parka na Manhattnu in nadaljevali pohod po Peti aveniji mimo stolpnice Trump Tower. Udeleženci so izražali ostro nasprotovanje delovanju imigracijske službe ICE, ameriškemu vmešavanju v Venezuelo ter splošni zunanji in notranji politiki vlade. Protestniki so nosili transparente z napisi, kot so »Brez kraljev!«, »Proč z ICE« in »Ne vojnam«, s čimer so opozarjali na domnevno avtoritarne težnje in militarizem trenutne oblasti. Po poročanju tujih medijskih hiš, vključno s CNN in TASS, so aktivisti poudarili, da so ukrepi administracije v nasprotju z demokratičnimi vrednotami Združenih držav Amerike. Dogodek je potekal mirno, vendar pod močnim nadzorom policije, saj je trasa marša potekala skozi eno najprometnejših in varovanih območij mesta. Današnji protesti predstavljajo nadaljevanje širšega vala nezadovoljstva, ki se odraža v rednih shodih po večjih ameriških mestih, kjer državljani zahtevajo korenite spremembe v vladnem pristopu do migracij in mednarodnih odnosov.

Kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel se je ostro odzval na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Havani postavil ultimat za sklenitev novega dvostranskega sporazuma. Trump je preko družbenega omrežja Truth Social napovedal popolno prekinitev dotoka nafte in finančnih sredstev iz Venezuele na Kubo, pri čemer je poudaril, da morajo kubanske oblasti ukrepati, "preden bo prepozno". Kubanski voditelj je te izjave zavrnil z besedami, da je Kuba svobodna, neodvisna in suverena država, ki ji nihče ne bo narekoval njene notranje politike. Napetosti med državama so se stopnjevale po Trumpovih napovedih, da bodo ameriška podjetja pridobila dostop do obsežnih venezuelskih naftnih rezerv. Diaz-Canel je ob tem poudaril, da se Kuba že 66 let spopada z ameriško agresijo in da se država ne zateka k grožnjam, temveč se pripravlja na obrambo domovine. Po njegovih besedah so prebivalci otoka pripravljeni braniti svojo suverenost do zadnje kaplje krvi, hkrati pa je Združenim državam Amerike odrekel moralno pravico do kritiziranja kubanskih odločitev. Strokovnjaki ocenjujejo, da ameriški interesi v regiji presegajo zgolj nadzor nad nafto v Venezueli, saj naj bi si Washington prizadeval tudi za dostop do drugih mineralnih virov in redkih zemelj, ki so ključni za sodobno industrijo. Trumpova administracija pritiska na Kubo predvsem zaradi njene tesne zavezniške povezave z Venezuelo, ki Washingtonu omogoča geopolitični vpliv v Latinski Ameriki. Podrobnosti o vsebini sporazuma, ki ga Trump ponuja Havani, za zdaj ostajajo neznane.

Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil s pomočjo umetne inteligence generirano fotografijo, na kateri kadi kubansko cigaro pred zastavo te otoške države. Objava z napisom »Najboljše kubanske cigare na svetu« je sledila njegovim ostrim grožnjam Havani glede prekinitve dobave venezuelske nafte. Trump je poudaril, da Kuba ne bo več prejemala energentov in denarja iz Venezuele, saj so ameriške sile začele zasegati tankerje, s čimer želijo prevzeti nadzor nad distribucijo naftnih derivatov v regiji. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel se je na Trumpove navedbe odzval z izjavo, da bo država svojo neodvisnost branila do zadnje kaplje krvi. Ministrski predsednik in zunanji minister Bruno Rodríguez sta ob tem poudarila, da se Kuba, za razliko od Združenih držav Amerike, ne poslužuje izsiljevanja ali vojaškega vmešavanja v zadeve drugih držav. Odnosi med državama so se dodatno zaostrili, potem ko je Trump pozval kubansko vodstvo k sklenitvi dogovora, preden bo prepozno, pri čemer podrobnosti zahtevanega sporazuma ni navedel. Kuba se trenutno sooča z najhujšo gospodarsko krizo v zadnjih desetletjih, ki jo spremljajo obsežni izpadi električne energije in pomanjkanje osnovnih dobrin. Trumpova administracija meni, da je država v kritičnem trenutku in da je njeno preživetje neposredno ogroženo zaradi izgube venezuelske podpore. Napetosti v Karibih se tako stopnjujejo v času, ko Washington agresivno uveljavlja svojo zunanjo politiko do zaveznic poraženega Madurovega režima.

Ameriški predsednik Donald Trump je v objavi na družbenem omrežju Truth Social stopnjeval pritisk na Kubo in jo pozval k sklenitvi dogovora z Washingtonom, preden bo "prepozno". Trump je poudaril, da Kuba ne bo več prejemala finančne pomoči ali nafte iz Venezuele, s čimer je neposredno povezal usodo otoške države s padcem režima Nicolása Madura, ki so ga ameriške sile nedavno zajele. V svojih izjavah je predsednik ZDA še namignil, da bi bil Marco Rubio, sedanji državni sekretar in sin kubanskih priseljencev, primeren kandidat za bodočega predsednika Kube, kar je sprožilo ostre odzive v Havani. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel se je na grožnje odzval z besedami, da Kubi nihče ne bo diktiral, kako naj ravna, in obljubil odločno obrambo suverenosti države. Odnosi med državama so se ponovno zaostrili, saj Washington uporablja gospodarski pritisk in grožnje z izolacijo kot vzvod za dosego političnih sprememb na otoku. Napetost se stopnjuje v luči širših ameriških prizadevanj za preoblikovanje politične pokrajine v Latinski Ameriki. Analitiki opozarjajo, da Trumpova retorika nakazuje vrnitev k politiki maksimalnega pritiska, ki vključuje stroge ekonomske sankcije in spodbujanje menjave režima. Medtem ko so nekateri opazovalci Trumpove izjave o Rubiu označili za provokacijo, kubanske oblasti te napovedi obravnavajo kot neposreden napad na svojo državno ureditev. Dogajanje spremlja celotna mednarodna skupnost, saj bi morebitna destabilizacija Kube lahko povzročila nov begunski val in dodatno nestabilnost v karibski regiji.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v nedeljo opozorila, da se Danska nahaja na zgodovinskem razpotju zaradi ponovnih groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu Grenlandije. Po njenih besedah gre za usoden trenutek za državo, obenem pa je izrazila zaskrbljenost, da Združene države Amerike pod trenutnim vodstvom obračajo hrbet zvezi Nato. Frederiksenova je svoje stališče predstavila na političnem zborovanju, kjer je poudarila nujnost zaščite suverenosti avtonomnega ozemlja. Napetosti med Københavnom in Washingtonom so se stopnjevale, ko je predsednik Trump znova namignil na možnost uporabe sile za uresničitev ameriških ozemeljskih ambicij na Arktiki. Danska stran takšne načrte kategorično zavrača in jih označuje za nesprejemljiv poseg v mednarodni pravni red. Premierka je izpostavila, da takšna retorika spodkopava temelje čezatlantskega sodelovanja in varnostno arhitekturo zahodnega sveta. Diplomatski spor se odvija v luči naraščajočega strateškega pomena Grenlandije, ki jo Bela hiša obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti. Mette Frederiksen je v luči teh pritiskov pozvala k enotnosti evropskih zaveznic in vztrajala pri pravici prebivalcev Grenlandije do samoodločbe. Gre za eno najresnejših diplomatskih kriz med državama v zadnjih desetletjih, ki neposredno vpliva na stabilnost v arktični regiji.

Ameriški senatorji iz obeh vodilnih strank so v nedeljo izrazili resne pomisleke glede smotrnosti vojaškega posredovanja proti Iranu, medtem ko se iranske oblasti soočajo z vse večjimi notranjimi nemiri. Kljub skepticizmu v zakonodajni veji oblasti naj bi predsednik Donald Trump v torek prejel poročilo visokih vladnih uradnikov, ki vključuje konkretne možnosti za odziv na dogajanje v državi. Po poročanju časnika Wall Street Journal razpravljajo o širokem naboru ukrepov, ki segajo od neposrednih vojaških napadov in uporabe tajnega kibernetskega orožja do poostritve gospodarskih sankcij. Načrtovano srečanje v Beli hiši bo namenjeno preučitvi naslednjih korakov v času, ko so napetosti med državama na vrhuncu. Med možnostmi so tudi okrepitev podpore protivladnim virom na spletu ter napadi na iranske vojaške in civilne objekte. Bela hiša poročil o torkovem brifingu uradno ni želela komentirati, so pa nekateri predstavniki kongresa opozorili, da stopnjevanje nasilja morda ni najprimernejši pristop za doseganje stabilnosti v regiji. Dogajanje je neposredna posledica nedavnih vojaških spopadov, ki so vključevali napade na iranske jedrske zmogljivosti. Medtem ko administracija preučuje možnosti za nadaljnje ukrepanje, zakonodajalci poudarjajo tveganja, ki bi jih prinesla neposredna vojaška konfrontacija, zlasti po tem, ko so pretekle operacije poškodovale, a ne popolnoma onesposobile iranskega jedrskega programa.

Združeno kraljestvo je sprožilo pogovore z zaveznicami v zvezi Nato o povečanju vojaške prisotnosti in krepitvi varnosti v arktični regiji, da bi zamejili naraščajoč vpliv Rusije in Kitajske. Britanski minister za promet Louise Haigh je pogovore označil za običajne dejavnosti znotraj zavezništva, vendar so poročila v medijih razkrila, da vojaški načrtovalci iz Britanije in drugih evropskih držav pripravljajo načrte za morebitno misijo Nata na Grenlandiji. Britanska vlada se pri tem strinja z oceno novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da Arktika postaja območje vse večjega strateškega tekmovanja. Britanski premier Keir Starmer se s temi diplomatskimi in vojaškimi premiki odziva na Trumpove izražene interese glede Grenlandije, hkrati pa poskuša ohraniti stabilnost v regiji, ki je ključna za mednarodne trgovinske poti in varnost severnega Atlantika. Čeprav London poudarja, da ne gre za neposreden odziv na Trumpove izjave, so načrti o napotitvi sil na Grenlandijo jasen znak prilagajanja nove geopolitični realnosti. Razprave vključujejo odvračanje ruskih dejavnosti pod gladino morja in nadzor nad kitajskimi investicijami v strateško infrastrukturo na severu. Povečana pozornost Arktiki sledi širšim opozorilom o nepripravljenosti evropskih zaveznic na morebitne konflikte. Ker Rusija krepi svojo vojaško infrastrukturo na severu, Nato išče načine za zaščito svojih severnih meja in zagotavljanje svobodne plovbe. Združeno kraljestvo s tem potrjuje svojo vlogo vodilne evropske vojaške sile v Natu, ki se odziva na grožnje hibridnega vojskovanja in kibernetskih napadov, ki so bili v preteklosti že usmerjeni proti britanskim in zavezniškim institucijam.

Nacionalna galerija portretov v okviru ustanove Smithsonian je iz razstave »Ameriški predsedniki« odstranila besedilo, ki je opisovalo dve ustavni obtožbi Donalda Trumpa. Do spremembe je prišlo pretekli teden, ko so v galeriji namestili nov črno-beli portret predsednika, ki ga zdaj spremlja zgolj kratek napis z osnovnimi biografskimi podatki o njegovem rojstvu. Prejšnje spremno besedilo je poleg njegovega prvega mandata in vrnitve na oblast leta 2024 vključevalo tudi zgodovinski zapis o dveh postopkih odstavitve. Uradnih pojasnil o tem, ali je bila odstranitev izvedena na zahtevo Bele hiše ali predsednikovih svetovalcev, za zdaj ni. Trump je sicer že v preteklosti muzej Smithsonian večkrat obtožil pristranskosti in poskušal vplivati na način, kako uradne institucije dokumentirajo ameriško zgodovino. Trenutno je ob novem portretu v muzeju vidna le fotografija brez obsežnejšega vsebinskega bloka, medtem ko je bilo prvotno besedilo v nedeljo še vedno dostopno na spletni strani ustanove. Gre za zadnjo v nizu sprememb v nacionalnih muzejskih zbirkah, ki sovpadajo s Trumpovim ustremanjem večjemu nadzoru nad interpretacijo njegovega političnega zapuščine. Čeprav so muzejski uradniki v preteklosti nakazali, da gre pri nekaterih spremembah za tehnične posodobitve ali vračanje k starejšim različicam vsebin, kritiki opozarjajo na morebitne politične pritiske pri prikazovanju ključnih zgodovinskih dejstev, povezanih z ustavnimi obtožbami.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Združene države Amerike so v sodelovanju s partnerskimi silami v soboto izvedle novo serijo obsežnih letalskih napadov na položaje teroristične skupine Islamska država (IS) v Siriji. Operacija, poimenovana Hawkeye Strike, je bila izvedena kot neposreden odgovor na smrtonosno zasedo v Palmiri 13. decembra lani, v kateri so bili ubiti trije Američani, od tega dva vojaka narodne garde iz Iowe in civilni prevajalec. Po podatkih osrednjega poveljstva ameriške vojske (CENTCOM) so napadi potekali okoli 12.30 po vzhodnoameriškem času oziroma v zgodnjih jutranjih urah v nedeljo po lokalnem času. V operaciji je sodelovalo več kot 20 letal, vključno z modeli F-15E, A-10 in jordanskimi lovci F-16, ki so odvrgli več kot 90 natančnih izstrelkov na 35 različnih ciljev po vsej državi. Cilj napadov je bil oslabiti operativne sposobnosti skupine IS in preprečiti prihodnje napade na ameriške sile ter njihove zaveznike v regiji. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je poudaril, da ZDA ne bodo popustile pri iskanju tistih, ki škodujejo njihovim pripadnikom, kjerkoli na svetu se ti nahajajo. Napadi predstavljajo zaostrovanje ameriškega vojaškega posredovanja v regiji pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal oster odziv na decembrski napad. Čeprav natančno število žrtev med borci IS še ni znano, so ameriški uradniki potrdili, da so bili cilji zadeti po celotnem ozemlju Sirije. Dogajanje se odvija le dan po tem, ko so sirski viri poročali o aretaciji vojaškega vodje operacij IS na območju Levanta, kar dodatno stopnjuje pritisk na to teroristično organizacijo.

Izrael je v stanju visoke pripravljenosti zaradi možnosti ameriškega posredovanja v Iranu. Ameriški veleposlanik v Izraelu, Michael Huckabee, je ponovil, da bi padec iranskega režima pomenil konec podpore Hamasu, Hezbolahu in Hutijem. Hkrati je prišlo do izraelskih napadov na območje Gaze, kjer so bili ubiti trije Palestinci.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je napovedal uporabo upravnih ukrepov proti senatorju zvezne države Arizona in upokojenemu kapitanu mornarice Marku Kellyju. Namesto sprva napovedanega vojaškega sodišča se je Hegseth odločil za postopek za zaprtimi vrati, s katerim želi Kellyju znižati upokojenski čin in zmanjšati pripadajočo vojaško pokojnino. Ukrep predstavlja stopnjevanje napetosti med administracijo predsednika Donalda Trumpa in vidnim predstavnikom demokratske stranke. Spor med Hegsethom in Kellyjem se je poglobil po seriji ostrih kritik, ki jih je senator namenil delovanju trenutne vlade. Ministrova odločitev za upravno pot namesto sodnega procesa nakazuje na iskanje pravno manj preizkušenih poti za kaznovanje političnih nasprotnikov v okviru vojaške hierarhije. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi takšna poteza lahko sprožila obsežne pravne bitke glede ustavnih pravic upokojenih častnikov, ki zasedajo politične položaje. Kelly, ki je v mornarici služil kot bojni pilot in astronavt, velja za enega najbolj odlikovanih veteranov v kongresu. Hegsethova poteza je v političnih krogih sprožila burne razprave o politizaciji obrambnega ministrstva in morebitni zlorabi pooblastil za osebne in politične obračune. Pričakovati je, da bo primer vplival na prihodnje razmerje med Pentagonom in zakonodajno vejo oblasti.

V Minneapolisu in številnih drugih ameriških mestih so izbruhnili množični protesti, potem ko je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo ubil 37-letno Renee Nicole Good. Incident se je zgodil med obsežno zvezno operacijo pregona priseljencev, ki jo je ukazala administracija Donalda Trumpa. Medtem ko zvezni uradniki in predsednik Trump trdijo, da je šlo za samoobrambo, ker naj bi ženska z vozilom ogrožala agente, so lokalne oblasti v Minneapolisu po pregledu videoposnetkov te navedbe zavrnile in dejanje označile za nepremišljeno. Žrtev, mati treh otrok in ameriška državljanka, naj bi se po poročanju nekaterih virov po naključju zapeljala v blokirano ulico, po drugih navedbah pa je bila aktivistka, ki je skušala ovirati delo agentov. Politične napetosti v državi so se po dogodku močno zaostrile. Nekdanja predsedniška kandidatka Hillary Clinton je dejanje označila za »morilsko« in del prizadevanj administracije, da Ameriko preoblikuje v skladu s svojo »krutostjo«. Guverner Minnesote Tim Walz je prav tako kritiziral odločitev Bele hiše o namestitvi tisočev oboroženih zveznih agentov v državi, kar je že prvi dan vodilo v smrtno žrtev. Na ulicah Minneapolisa se je kljub mrazu zbralo na tisoče ljudi, protesti pa so se razširili tudi v druga mesta, kot je Detroit, kjer zahtevajo umik zveznih sil in pravico za pokojno. Dogodek je sprožil tudi ostre razprave o vlogi tehnoloških podjetij in medijskem poročanju. Pojavile so se kritike na račun podjetja Apple, ker je iz svoje trgovine odstranilo aplikacijo ICEBlock, ki je državljane opozarjala na lokacije agentov. Konservativni krogi medtem obtožujejo osrednje medije in demokratsko stranko, da poskušajo iz incidenta umetno ustvariti nove nerede, podobne tistim po smrti Georgea Floyda, ter da prikrivajo aktivistično ozadje ustreljene ženske. Preiskavo incidenta je prevzel zvezni preiskovalni urad FBI, medtem ko v Twin Cities številne šole ostajajo zaprte zaradi povečane aktivnosti agentov in nemirov.

Odstavljeni venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je prvič oglasil iz zveznega pripora v New Yorku, kjer je zaprt po ameriški vojaški operaciji v začetku januarja. Prek svojega sina, Nicolása Madura Guerre, je javnosti in družini sporočil, da se s soprogo Cilio Flores v zaporu počutita dobro ter da ostajata borca. Maduro je v svojem sporočilu pozval privržence, naj ne bodo žalostni, medtem ko se v Venezueli nadaljujejo shodi v podporo nekdanjemu voditelju. Medtem ko Maduro v priporu čaka na sojenje zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z drogami, je v njegovi obrambi prišlo do zapleta. V New Yorku se je razvnel spor med odvetnikom Barryjem Pollackom, ki je Madura zastopal na prvem zaslišanju, in Brucem Feinom, ki se je poskušal vključiti v primer brez ustreznega pooblastila. Pravna bitka za zastopanje nekdanjega diktatorja se zaostruje pred naslednjo obravnavo, ki je predvidena za 17. marec. V Venezueli je medtem oblast prevzela vršilka dolžnosti predsednice Delcy Rodriguez, ki jo nekateri analitiki opisujejo kot nepopustljivo politično akterko. Čeprav so se razmere v Caracasu nekoliko umirile, prebivalstvo ostaja previdno. Madurovi privrženci še naprej zahtevajo njegovo vrnitev, vendar so bili zadnji shodi po poročanju tujih agencij manj številčni kot v prvih dneh po njegovem zajetju.

Ameriško ministarstvo za domovinsko varnost je v zvezno državo Minnesota napotilo več sto dodatnih policistov po tem, ko so v mestu Minneapolis izbruhnili obsežni nemiri. Odločitev je v nedeljo sporočila ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem, ukrep pa sledi protestom deset tisočev ljudi, ki so se na ulice podali zaradi smrti matere treh otrok. Po razpoložljivih podatkih naj bi žensko ubil uslužbenec imigracijske policije, kar je sprožilo val ogorčenja in nasilja v mestu. Napetosti v regiji so se stopnjevale hitro, saj so se mirni protesti sprevrgli v nevarne spopade, ki so ohromili dele mesta. Administracija predsednika Trumpa se je na dogajanje odzvala s povečano prisotnostjo zveznih organov pregona, da bi ponovno vzpostavila red in mir. Gre za enega večjih varnostnih izzivov v državi, ki ponovno odpira vprašanja o delovanju imigracijskih služb in uporabi sile s strani uradnih oseb. Dodatne policijske enote naj bi služile kot okrepitev lokalnim oblastem, ki se že več dni borijo z obvladovanjem množic. Razmere ostajajo napete, saj protestniki zahtevajo odgovornost in reformo policijskega sistema. Mednarodna javnost dogajanje pozorno spremlja, saj incidenti z uporabo smrtne sile s strani policije v Združenih državah Amerike pogosto sprožijo širše civilne nemire.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil vrsto vsebin, ki nakazujejo na premik njegove zunanjepolitične in vojaške pozornosti proti Kubi. Trump je delil objave in grafike, ki namigujejo na konec trenutnega kubanskega režima, med katerimi izstopa vprašanje konservativnega komentatorja Marca Thiessna o tem, ali se bo desetletja trajajoča vladavina končala prav pod Trumpovim vodstvom. Predsednik je prav tako pozitivno odreagiral na predlog, da bi ameriški senator Marco Rubio postal voditelj otoka, kar dodatno zaostruje diplomatsko retoriko med državama. Ta premik v komunikaciji sledi obdobju, ko je bila osrednja točka Trumpovih ozemeljskih in strateških ambicij Grenlandija. Čeprav so analitiki sprva poudarjali Arktiko kot ključno strateško prioriteto Združenih držav Amerike, se zdi, da predsednik zdaj oživlja vprašanje režimskih sprememb v latinskoameriški regiji. Objava vključuje tudi umetno generirane slike Trumpa s kubanskimi simboli, kar v diplomatskih krogih interpretirajo kot stopnjevanje pritiska na Havano. Dogajanje predstavlja nadaljevanje agresivne zunanje politike, ki temelji na uporabi zakona o tujih sovražnikih in strateškem ustrahovanju. Medtem ko so evropske zaveznice v preteklosti že izrazile nasprotovanje vojaškim grožnjam glede Grenlandije, nove napovedi glede Kube sprožajo vprašanja o stabilnosti v Karibih in morebitnih novih gospodarskih sankcijah ali celo vojaških operacijah v bližini ameriške obale.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa v bližini svojih obal zajele naftni tanker Marinera, ki je plul pod rusko zastavo. Po poročanju časnika The Telegraph, ki se sklicuje na vire v ameriški administraciji, ta poteza predstavlja neposreden signal ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, naj pospeši pogajanja za rešitev konflikta v Ukrajini. Washington naj bi bil namreč vse bolj nezadovoljen z rusko strategijo zavlačevanja, ki jo opisujejo kot pristop "dva koraka naprej, en korak nazaj". Administracija predsednika Trumpa je poleg zajema plovila podprla tudi strožjo zakonodajo o sankcijah, kar nakazuje na prehod k agresivnejši politiki pritiska. Neimenovani ameriški uradniki navajajo, da je Trumpu zmanjkalo potrpljenja za diplomatske spodbude oziroma "korenčke" in se zdaj poslužuje strožjih metod oziroma "palice". ZDA so se v tem pogledu začele tesneje usklajevati s svojimi evropskimi zavezniki, ki so že dlje časa opozarjali na namerno rusko zavlačevanje mirovnega procesa. Kljub zaostritvi so ZDA na prošnjo Moskve izpustile dva ruska člana posadke, medtem ko se je tovor nafte s tankerja že začel pretovarjati. Trump je javno potrdil postopek razkladanja nafte in celo ironično izrazil pripravljenost Washingtona, da to nafto proda Rusiji. Dogodek se je zgodil v času, ko se izteka skrajšani rok, ki ga je Trump postavil Kremlju za dosego premirja v Ukrajini, kar še dodatno stopnjuje napetosti med svetovnima velesilama.

Kiril Dmitrijev, posebni odposlanec ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje, je izjavil, da si britanski premier Keir Starmer prizadeva za blokado družbenega omrežja X, da bi pred javnostjo prikril svoja prava stališča do ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Po besedah Dmitrijeva bi platforma X lahko razkrila globino premierjevega nasprotovanja Trumpu, kar bi lahko škodovalo diplomatskim odnosom med Londonom in Washingtonom. Dmitrijev se je v svojih navedbah skliceval na posnetek iz avgusta 2024, v katerem je Starmer domnevno neposredno izrazil nasprotovanje Trumpovi zmagi na volitvah. Ruska stran trdi, da britanske oblasti pod pretvezo boja proti neprimernim vsebinam, ki jih ustvarja umetna inteligenca Grok, dejansko uvajajo politično cenzuro. Lastnik platforme Elon Musk je ob tem britansko vlado označil za avtoritarno. Britanski premier je pred tem napovedal možnost prepovedi omrežja X zaradi širjenja seksualiziranih globokih ponaredkov, ki so jih uporabniki ustvarili z orodjem Grok. Napetosti med britansko vlado in lastnikom omrežja so se stopnjevale tudi zaradi aretacij več kot 12.000 oseb v Združenem kraljestvu zaradi spletnih objav, kar je sprožilo mednarodno razpravo o svobodi govora in digitalni varnosti.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu po poročanju medija Times of Israel načrtuje novo fazo vojaških operacij na območju Gaze, ki naj bi se začela v marcu. Glavni cilj predvidenih aktivnosti je premik meje prekinitve ognja proti zahodu, s čimer bi Izrael znatno povečal nadzorovano ozemlje v palestinski enklavi. Za izvedbo teh načrtov pa naj bi Netanjahu potreboval predhodno privolitev novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kar nakazuje na tesno usklajevanje prihodnje izraelske strategije z novo administracijo v Washingtonu. Hkrati so izraelski organi pregona izvedli aretacijo tesnega sodelavca premierja Netanjahuja. Osumljenec je obtožen domnevnega oviranja preiskave, ki se nanaša na odtekanje strogo zaupnih podatkov o vojni s Hamasom v medije. Ta dogodek stopnjuje notranjepolitične pritiske na izraelsko vlado, saj preiskava preiskuje morebitno namerno manipulacijo z obveščevalnimi podatki za doseganje političnih ciljev v času trajajočega konflikta. Operativni načrti za marec sledijo obdobju zaostrenih razmer, v katerem Izrael kljub uradnim dogovorom o prekinitvi ognja ohranja vojaško prisotnost na mejnih območjih. Načrtovana širitev nadzorovanega ozemlja bi lahko pomenila trajno spremembo demografske in varnostne podobe Gaze, kar v mednarodni skupnosti sproža vprašanja o prihodnosti palestinske državnosti in usodi civilnega prebivalstva na območjih, ki jih Izrael namerava zasesti.

Ameriški predsednik Donald Trump je poveljnikom posebnih enot Združenih držav Amerike naročil pripravo operativnih načrtov za morebiti vdor na Grenlandijo. Po poročanju britanskega medija Mail on Sunday naj bi Trumpova administracija pod vodstvom svetovalca Stephena Millerja krepila pritisk na Pentagon, vendar naj bi se pobuda soočala z močnim odporom najvišjih vojaških predstavnikov. Ti opozarjajo na logistične in diplomatske posledice takšne operacije na avtonomnem ozemlju Kraljevine Danske. Obenem so diplomatski viri za Financial Times zavrnili Trumpove trditve o povečani prisotnosti ruskih in kitajskih plovil v bližini grenlandske obale, kar je predsednik uporabil kot enega izmed glavnih argumentov za večjo ameriško vojaško posredovanje. Diplomati poudarjajo, da navedbe o neposredni grožnji tujih sil na tem območju niso podkrepljene z dejstvi s terena. Napetosti med Belo hišo in Pentagonom razkrivajo globoka razhajanja glede zunanje politike in uporabe vojaške moči za doseganje ozemeljskih ambicij. Medtem ko svetovalci vztrajajo pri strateškem pomenu Grenlandije za arktično prevlado, vojaški vrh svari pred kršenjem mednarodnega prava in destabilizacijo odnosov z evropskimi zaveznicami.

Administracija novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je sprožila obsežne postopke za vzpostavitev mehanizmov, ki bi lahko služili kot orodja avtoritarne oblasti. Novinar Chris Hedges opozarja na nevarnost hitre transformacije državnega aparata, ki bi omogočila izvajanje represivnih politik in ustrahovanje civilne družbe. Po njegovih navedbah gre za premišljeno utrjevanje struktur moči, ki so značilne za totalitarne režime. Vzpostavljanje tovrstne mašinerije terorja po mnenju kritikov zahteva takojšen in odločen odpor državljanov, saj bi bila kasnejša prizadevanja za povrnitev demokratičnih standardov lahko prepozna. Hedges, dobitnik Pulitzerjeve nagrade, poudarja, da se v Združenih državah Amerike trenutno odvijajo procesi, ki spodkopavajo neodvisnost institucij in krepijo neposreden vpliv izvršne oblasti nad organi pregona. Situacija v ZDA sproža zaskrbljenost tudi v mednarodni skupnosti, saj bi morebiten zlom ameriške demokracije korenito spremenil globalno varnostno arhitekturo. Kritiki opozarjajo, da se s temi potezami pripravlja teren za obračun s političnimi nasprotniki in omejevanje svobode tiska, kar so ključni elementi za ohranitev avtokratske vladavine.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Slovaški premier Robert Fico je v intervjuju za televizijo TA3 javno pozval k zamenjavi visoke predstavnice Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaje Kallas. Po njegovih navedbah Kallasova ni sposobna učinkovito naslavljati sodobnih globalnih izzivov, kar naj bi povzročilo pasivnost Evropske unije v svetovni politiki. Fico je poudaril, da je to stališče izrazil prvič in da se zaveda morebitnih kritik, ki jih bodo njegove besede sprožile znotraj povezave. Premier je v svojem nastopu ocenil, da se Evropska unija trenutno nahaja v najhujši krizi do zdaj, kjer bodo preživeli le tisti, ki so gospodarsko, vojaško in energetsko najmočnejši. Izrazil je zaskrbljenost nad pomanjkanjem neodvisne zunanjepolitične drže EU, hkrati pa je izpostavil, da je svetovni red po njegovem mnenju po nedavnih dogodkih, vključno z ameriškimi operacijami v Venezueli, dokončno razpadel. Kljub ostrim kritikam do vodstva diplomacije je Fico zatrdil, da Evropska unija za Slovaško ostaja ključni življenjski prostor in da država ostaja njena trdna članica. Fico je napovedal tudi skorajšnji obisk v Združenih državah Amerike, kjer se namerava srečati z Donaldom Trumpom. V pogovorih z ameriškim predsednikom namerava obravnavati prihodnost slovaško-ameriških odnosov ter širša vprašanja, ki se dotikajo Evropske unije. Kritike na račun Kaje Kallas so sicer pred tem prihajale tudi iz Moskve, kjer je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova izražala dvome o njeni usposobljenosti za vodenje evropske diplomacije.

Tom Homan, pooblaščenec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za vprašanja meja, je v nedeljskem televizijskem nastopu na NBC News ostro zavrnil obtožbe o prejetju 50.000 dolarjev podkupnine v gotovini. Do incidenta je prišlo med pogovorom z novinarko Kristen Welker, ki ga je soočila z navedbami, da naj bi denar prejel leta 2024 od tajnih agentov FBI v zameno za obljubo o podeljevanju donosnih vladnih pogodb zasebnim zaporom pod drugo Trumpovo administracijo. Homan je v oddaji poudaril, da ni sprejel nikakršnega denarja in da je preiskavo Zvezni urad za preiskave (FBI) v sodelovanju s pravosodnim ministrstvom zaključil brez dokazov o nezakonitem ravnanju. Po njegovih besedah so obtožbe napad na njegovo integriteto, hkrati pa je zavrnil nadaljnje komentiranje primera, češ da zgodbi ne namerava namenjati več medijske pozornosti. Preiskava naj bi bila sicer uradno zaključena leta 2025. Navedbe o podkupovanju so se v javnosti prvič pojavile septembra lani, ko so mediji poročali o vpletenosti Homana v operacijo FBI. Poročila so namigovala na shemo, v kateri naj bi Homan skupaj z nekdanjim sodelavcem Julianom Calderasom ponujal dostop do vladnih pogodb v zameno za visoka denarna nadomestila. Bela hiša je vse obtožbe že pred tem zanikala, vendar vprašanja o usodi domnevno prejetega denarja v ameriški javnosti ostajajo odprta.

Ministrstvo za zdravje Združenih držav Amerike pod vodstvom Roberta F. Kennedyja mlajšega je objavilo nove zvezne prehranske smernice, ki prinašajo korenit zasuk v ameriški kulturi prehranjevanja. Nove smernice, ki nadomeščajo tradicionalno prehransko piramido, v ospredje postavljajo uživanje celostnih živil, kot so rdeče meso, polnomastni mlečni izdelki, sadje in zelenjava, hkrati pa drastično omejujejo vnos ogljikovih hidratov. Trumpova administracija spremembe označuje za revolucijo, ki naj bi izboljšala javno zdravje z vrnitvijo k naravni hrani. Objava je v ameriški javnosti sprožila ostre odzive, predvsem v liberalnih krogih in med zagovorniki okoljevarstva. Kritiki opozarjajo, da gre za popuščanje vplivni mesni industriji in opozarjajo na okoljski odtis govedine, ki povzroča znatno več emisij toplogrednih plinov v primerjavi z rastlinskimi viri beljakovin. Nekateri mediji so potezo označili za korak nazaj, medtem ko so se organizacije, kot je Zdravniški odbor za odgovorno medicino, izrekle proti novim priporočilom zaradi spodbujanja vnosa živalskih maščob. Zagovorniki novih smernic po drugi strani poudarjajo pomen kakovostnih beljakovin in naravnih maščob za človeški organizem. Razprava se je razširila tudi na vprašanje gensko spremenjene hrane in selektivne vzreje, pri čemer nekateri komentatorji trdijo, da je meso v sodobni prehrani že preveč predelano. Kljub polemikam Trumpova ekipa vztraja, da je odmik od procesiranih ogljikovih hidratov nujen korak v boju proti zdravstveni krizi v državi.

Nekdanji zvezdniški podajalec Matt Ryan se je vrnil v moštvo Atlanta Falcons, kjer je zasedel novoustanovljeni položaj predsednika nogometnih operacij. Ryan, ki je v Atlanti preživel 14 od svojih 15 sezon v ligi NFL, bo na novi funkciji odgovoren za vodenje iskanja novega glavnega trenerja in generalnega menedžerja ekipe. Lastnik moštva Arthur Blank je Ryana izbral po hitrem postopku, saj so razgovori za to ključno vlogo trajali le dva dni. Zaradi prevzema nove funkcije v vodstvu kluba Ryan zapušča svoje delo strokovnega analitika na televizijski mreži CBS Sports. V svojem prvem nagovoru je poudaril, da je od zadnje uvrstitve Falcons v končnico minilo preveč časa, zato bo njegova primarna naloga vzpostavitev strukture, ki bo moštvu omogočila vrnitev med najboljše. Vsi novi kadri v športnem delu organizacije bodo odslej poročali neposredno njemu. Vrnitev franšizne ikone v Atlanto sledi odpustitvi glavnega trenerja Raheema Morrisa in generalnega menedžerja Terryja Fontenota. Ryan velja za najuspešnejšega podajalca v zgodovini kluba, saj ima v lasti večino klubskih rekordov, njegova selitev v pisarniške prostore pa pomeni novo poglavje za organizacijo, ki si želi stabilizacije po rezultatsko neuspešnih sezonah.

Venezuelska državna naftna družba PDVSA je po poročanju tiskovne agencije Reuters in spremljevalnih spletnih strani uspešno izvedla prevoz nafte z dvanajstimi tankerji, s čimer so se plovila izognila strogi pomorski blokadi, ki so jo uvedle Združene države Amerike. Najmanj šest izmed teh tankerjev se je po izključitvi transponderjev in skrivnem odhodu že vrnilo v venezuelske vode, kar kaže na operativno sposobnost venezuelskega naftnega sektorja kljub naraščajočemu pritisku Washingtona. Tehnika izklapljanja sledilnih naprav je postala ključna strategija za prikrivanje poti in končnih ciljev pošiljk. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je v zadnjem obdobju močno poostrila sankcije proti Venezueli, da bi prekinila dotok prihodkov režimu Nicolása Madura. Blokada venezuelskih voda je bila zasnovana z namenom popolne osamitve države na svetovnem naftnem trgu, vendar najnovejši premiki ladij potrjujejo, da Caracas še vedno najde poti do mednarodnih kupcev. Incident poudarja neuspeh popolne izolacije in zapletenost nadzora nad pomorskimi potmi v karibski regiji. Operacije, ki jih vodi PDVSA, povzročajo dodatne napetosti med Washingtonom in Caracasom. Medtem ko ZDA trdijo, da so sankcije nujne za vzpostavitev demokracije, venezuelska stran ukrepe označuje za nezakonito ekonomsko obleganje. Uspešna plovba dvanajstih tankerjev predstavlja pomembno simbolno in finančno zmago za venezuelsko vlado, saj ji omogoča nujno potreben priliv sredstev v času hude gospodarske krize.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je izdalo nujno opozorilo svojim državljanom, naj nemudoma zapustijo Venezuelo zaradi nestabilnih varnostnih razmer in tveganj, ki vključujejo samovoljne aretacije ter delovanje oboroženih milic. Opozorilo prihaja v času povečanih napetosti po ameriškem vojaškem posegu, usmerjenem proti predsedniku Nicolasu Maduru. Varnostna situacija v državi ostaja kritična, saj poročila navajajo, da oborožene skupine postavljajo cestne blokade in iščejo osebe z ameriškim državljanstvom ali tiste, ki podpirajo politiko Washingtona. Istočasno v Mjanmaru potekajo splošne volitve, ki jih organizira vojaška hunta, vendar jih spremljajo številne nepravilnosti in ustrahovanje volivcev. V zvezni državi Shan, natančneje v mestih Laikha in Mong Kung, trenutni delni rezultati kažejo na vodstvo stranke SNLD (stranka 'belega tigra'), medtem ko v mestu Tangyan vodi pro-vojaška stranka USDP ('stranka leva'). Poročila s terena v občini Ywangan razkrivajo, da podporniki vojaškega režima grozijo lokalnemu prebivalstvu z aretacijami s strani mjanmarske vojske, če se ne bodo udeležili glasovanja ali če ne bodo podprli vladajoče stranke. Politična kriza v Mjanmaru se poglablja, saj večina opozicijskih voditeljev, vključno s člani stranke NLD, ostaja v zaporih ali v izgnanstvu, kjer so oblikovali vlado narodne enotnosti (NUG). Kritiki poudarjajo, da so te volitve zgolj poskus legitimizacije vojaškega udara iz leta 2021 in ne bodo prinesle trajne politične rešitve. Mednarodna skupnost, vključno z nekaterimi ameriškimi politiki in ekonomisti, kritizira tudi zunanjo politiko ZDA, ki z agresivnimi posegi v tujini, kot je primer Venezuele, po njihovem mnenju dodatno destabilizira svetovni red.

Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social odgovoril na objavo, ki je predlagala Marca Rubia za prihodnjega predsednika Kube, z besedami "Zveni mi dobro". Trump je Kubi zagrozil s sankcijami po padcu Madura in nakazal na možnost, da bi Rubio postal predsednik države.

Madžarski premier Viktor Orban je v nedavnem govoru, ki ga je delil na družbenem omrežju X, izjavil, da se liberalni mednarodni red nezadržno razpada in da nastopa novo obdobje suverenih narodov. Po Orbanovih besedah so spremembe v svetovnem merilu očitne, saj dosedanji geopolitični modeli ne zagotavljajo več stabilnosti, ki so jo obljubljali v preteklih desetletjih. Poseben poudarek je Orban namenil vlogi novoizvoljenega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa. Madžarski voditelj trdi, da je prav Trump zadal odločilen udarec obstoječi liberalni svetovni ureditvi, s čimer se je odprla pot za krepitev nacionalnih interesov pred globalističnimi agendami. Orban te spremembe vidi kot priložnost za države, ki si prizadevajo za večjo avtonomijo pri sprejemanju lastnih političnih in družbenih odločitev. S svojimi izjavami je Orban znova potrdil svoje dolgoletno nasprotovanje liberalnim institucijam in vrednotam, ki po njegovem mnenju ne ustrezajo več trenutnim potrebam sveta. Njegove napovedi o vzponu narodov nakazujejo na pričakovano prestrukturiranje mednarodnih zavezništev in geopolitičnih silnic, ki bodo v prihodnje temeljile predvsem na bilateralnih odnosih namesto na večstranskih sporazumih.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v nedeljo napovedal, da bo njegova administracija popolnoma ustavila pritok nafte in denarja na Kubo. Trump je kubanske oblasti pozval, naj sredi zaostrovanja sankcij čim prej sklenejo dogovor z Washingtonom, saj bo v nasprotnem primeru pomoč popolnoma usahnila. Opozorilo prihaja v času, ko se Kuba sooča z vedno večjo energetsko in gospodarsko krizo. Trumpova administracija poudarja, da Kuba ne bo več prejemala energentov ali finančne pomoči, s katero je v preteklosti razpolagala. Predsednik je ob tem izpostavil preteklo odvisnost Kube od venezuelske nafte, za katero je Havanna v zameno nudila varnostne storitve režimu v Caracasu. ZDA nameravajo s to potezo povečati pritisk na kubanski režim in izsiliti spremembe v medsebojnih odnosih. Napovedane ukrepe so nekateri analitiki označili za kritično točko v odnosih med državama. Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da je čas za dogovor omejen, in namignil na hude posledice, če se kubansko vodstvo ne bo odzvalo na ameriške zahteve. Poteza odraža vrnitev k politiki trde roke do otoka, ki ga Washington že desetletja obravnava kot strateškega nasprotnika v regiji.

Slovenski oblikovalec in vizualni komentator Tomato Košir je z naslovnico Dnevnikove priloge Objektiv, ki je izšla v petek, dosegel izjemen odziv v domači in tuji javnosti. Na naslovnici je umetniško interpretiral notranjost ameriškega predsednika Donalda Trumpa s prikazom okna v njegovem srcu, kar je sprožilo val pohval na družbenih omrežjih in v medijskih krogih po vsem svetu. Košir je za časnik Dnevnik ocenil, da nobena izmed njegovih prejšnjih del ni imela tako širokega dosega in tako močnega mednarodnega odmeva kot prav ta ilustracija. Delo je bilo prepoznano kot vrhunski primer vizualnega komentarja, ki na subtilen, a neposreden način nagovarja globalno politično dogajanje. Uspeh slovenske naslovnice v tujini potrjuje pomen kakovostnega grafičnega oblikovanja in kritične misli v sodobnem medijskem prostoru. Odzivi prihajajo iz različnih strokovnih javnosti, ki poudarjajo estetsko dovršenost in sporočilno vrednost Koširjevega dela, ki je v kratkem času postalo viralno na spletu.

Nemški finančni minister in podpredsednik vlade Lars Klingbeil je izjavil, da se načela mednarodnega prava uporabljajo za vse države, vključno z Združenimi državami Amerike. Njegov odziv je sledil grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitni priključitvi oziroma prevzemu Grenlandije. Klingbeil je poudaril, da je odločitev o prihodnosti tega strateškega otoka izključno v pristojnosti Danske in Grenlandije same. Klingbeilove izjave so bile podane v luči priprav na srečanje skupine G7, kjer bo dostop do ključnih mineralnih surovin ena izmed osrednjih tem pogovorov. Nemčija s tem jasno sporoča, da ne podpira enostranskih teženj po spreminjanju meja ali političnega statusa ozemelj, ki so pod suverenostjo drugih evropskih držav. Takšna retorika Washingtona po mnenju Berlina spodkopava ustaljene mednarodnopravne norme. Nemški minister je s svojim nastopom utrdil stališče evropskih zaveznic, ki nasprotujejo Trumpovim zamislim o nakupu otoka. Vprašanje Grenlandije postaja vse bolj pomembno ne le zaradi ozemeljske suverenosti, temveč tudi zaradi naravnih virov in strateškega položaja v Arktiki, ki v zadnjem obdobju priteguje pozornost vseh svetovnih velesil.

Smithsonian je odstranil omembo Trumpove ustavne obtožbe iz njegove biografije, kar je povzročilo nezadovoljstvo Bele hiše. Predlagal je tudi omejitev obrestnih mer na kreditnih karticah, vendar je naletel na takojšnje nasprotovanje. Poleg tega je Trump izgubljal podporo na Floridi, njegovo posredovanje v Venezueli pa se je izkazalo za neuspešno. Guvernerka Maine je razkrila, kako je premagala Trumpovo administracijo na sodišču.

Iranska vojska je obtožila Izrael, da iz tujine orkestrira nemire, in napovedala, da se bo morda pridružila prizadevanjem za zatrtje protestov. Zunanji minister Araghchi je dejal, da bi bil vsak vojaški napad ZDA ali Izraela na Iran 'neuspešna izkušnja'. Iranska vojska je obljubila, da bo zaščitila strateško infrastrukturo in javno lastnino, medtem ko je Iran opozoril, da bodo ameriške enote in Izrael 'legitimne tarče', če bo Amerika napadla državo zaradi protestov.

Po aretaciji Nicolása Madura je predsednik Trump posvaril Kubo in ji svetoval, naj sklene dogovor z ZDA, 'preden bo prepozno'. V ZDA so potekali protesti proti ICE zaradi smrti Renee Nicole Good. V Trumpovi domači državi Floridi se je zaradi 'nesramne korupcije' zmanjšala podpora predsedniku, medtem ko nekdanji Trumpov svetovalec opozarja, da se naftna igra v Venezueli ne izide po načrtih.