Združeno kraljestvo z zavezniki v Natu o krepitvi varnosti na Arktiki

Nemška vlada je pripravila pobudo za vzpostavitev nove skupne misije zveze Nato z imenom Arctic Sentry (Arktični stražar), katere namen bi bil okrepljen nadzor in zaščita varnostnih interesov zavezništva v arktični regiji. Po poročanju agencije Bloomberg, ki se sklicuje na vire blizu vlade, naj bi predlog vključeval predvsem varovanje strateškega ozemlja Grenlandije. Glavni cilj Berlina je stabilizacija regije in zmanjšanje napetosti v odnosih z Združenimi državami Amerike. Ustanovitev misije Arctic Sentry predstavlja odziv na nedavne izjave iz Washingtona glede morebitne priključitve Grenlandije k Združenim državam Amerike, kar je v mednarodni skupnosti povzročilo precejšnjo negotovost. Nemčija s tem predlogom teži k multilateralnemu pristopu, ki bi vprašanje varnosti Grenlandije prenesel v okvir Severnoatlantskega zavezništva, s čimer bi preprečili enostranske ozemeljske težnje in zagotovili stabilnost na severnem poloblu. Načrtovana misija bi poleg vojaškega nadzora služila tudi kot platforma za usklajevanje interesov vseh članic Nata, ki so prisotne v Arktiki. Čeprav podrobnosti o sestavi sil in logistiki še niso znane, se pričakuje, da bo Nemčija predlog uradno predstavila zaveznicam v kratkem. Pobuda odraža naraščajoč pomen Arktike kot geopolitičnega žarišča, kjer se križajo interesi velikih sil in vprašanja energetske varnosti.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je v petek v Rimu izrazila prepričanje, da Združene države Amerike ne bodo uporabile vojaške sile za prevzem nadzora nad Grenlandijo. Ob tem je pozvala h krepitvi vloge zveze Nato v arktični regiji, s čimer bi naslovili varnostne pomisleke ZDA in zagotovili stabilnost na tem strateško pomembnem območju. Premierka je v svojem nagovoru poudarila, da je Arktika postala stičišče geopolitičnih interesov, kjer se prepletajo gospodarske ambicije in varnostna tveganja. Po njenih besedah bi moralo severnoatlantsko zavezništvo delovati kot osrednji koordinator varnostne politike na severu, s čimer bi preprečili enostranske poteze posameznih velesil in ohranili mednarodni pravni red. Izjave Melonijeve prihajajo v času povečanih napetosti glede naravnih virov in plovnih poti, ki se odpirajo zaradi taljenja ledu. Italija, ki si prizadeva za aktivnejšo vlogo znotraj zavezništva Nato, s temi stališči utrjuje svojo pozicijo zagovornice multilateralizma v okviru čezatlantskega sodelovanja.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je Grenlandijo opredelila kot ključno strateško prioriteto za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da Washington preučuje različne možnosti za prevzem nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem, pri čemer je poudarila, da vojaška pot ostaja na mizi kot skrajno sredstvo. Glavni motivi za takšne težnje so ogromna nahajališča redkih zemeljskih kovin ter odpiranje novih pomorskih poti v Arktičnem oceanu zaradi taljenja ledu, kar bi ZDA omogočilo boljše odvračanje geopolitičnih tekmecev, predvsem Rusije in Kitajske. Kljub zaostrovanju retorike, ki je sprožilo zaskrbljenost znotraj zveze Nato in v Evropi, zunanji minister Marco Rubio kongres obvešča o prizadevanjih za diplomatski nakup otoka namesto vojaškega posredovanja. Danska in grenlandska vlada sta se na napovedi odzvali s pozivom k nujnemu srečanju z ameriškimi predstavniki, da bi razjasnili nesporazume, medtem ko evropski zavezniki opozarjajo na morebiten razkol v čezatlantskem zavezništvu. Razhajanja znotraj ameriške administracije kažejo na kompleksnost uresničevanja te zunanjepolitične ambicije, ki sledi podobnim preteklim poskusom pritiska na druge države, kot je bila Venezuela.