V Iranu so se protivladni protesti čez noč močno zaostrili, saj so se demonstracije v številnih mestih sprevrgle v požige zgradb in neposredne spopade z varnostnimi silami. Iranski predsednik Ebrahim Raisi je v uradnem nagovoru sicer zagotovil, da bodo oblasti prisluhnile legitimnim zahtevam ljudstva, vendar je hkrati ostro obsodil nasilne izgrede. Po njegovih besedah posamezniki pod krinko protestov poskušajo uničiti celotno družbeno ureditev in ogroziti javno varnost. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je nakazal možnost ostrejšega ukrepanja proti tistim, ki po njegovih besedah uničujejo lastne ulice po navodilih tujih sil. Hamenej je dogajanje označil za delovanje sovražnih elementov, kar je dodatno zaostrilo napetosti v državi. Retorika se je zaostrila tudi na mednarodni ravni, saj se je v dogajanje neposredno vpletel ameriški predsednik Donald Trump, kar je sprožilo besedno vojno med Teheranom in Washingtonom. Ameriško vodstvo odkrito podpira protestnike, medtem ko iranski režim trdi, da gre za zunanje vmešavanje v notranje zadeve države. Trenutne razmere v državi so izjemno nestabilne, saj oblasti napovedujejo obsežen obračun z uporniki, ki jih označujejo za izdajalce in orodje v rokah tujih velesil. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja stopnjevanje nasilja in morebitne kršitve človekovih pravic pri zatiranju demonstracij.

Policija v Minneapolisu je v noči na soboto pridržala 29 oseb, ki so sodelovale na protestih proti zveznemu uradu za priseljevanje in carine (ICE). Župan mesta Jacob Frey je na tiskovni konferenci potrdil število aretacij in pojasnil, da se je odziv policije stopnjeval po nemirih, ki so sledili usodnemu streljanju s strani agentov ICE. Župan Frey je v svojem nagovoru pozval aktiviste k mirnim protestom in jih opozoril, naj se ne pustijo ujeti v »past«, ki jo po njegovih besedah nastavlja predsednik Donald Trump. Incident se je zgodil v ozračju močno povišanih napetosti med lokalnimi oblastmi in zveznimi agencijami glede vprašanj priseljevanja. Lokalne oblasti si prizadevajo za umiritev razmer na ulicah, hkrati pa zagotavljajo varnost vseh meščanov. Protestniki so izražali nasprotovanje strogim zveznim politikam pregona priseljencev, kar je v preteklosti že vodilo do podobnih trenj v ameriških mestih z liberalnejšo politiko.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da Združene države Amerike proučujejo vrsto odločnih odzivov na stopnjevanje nasilja v Iranu, kjer je režim med vikendom domnevno ubil več kot 500 protestnikov. Gre za enega najbolj krvavih obračunov z demonstranti v zgodovini islamske republike, kar je v Washingtonu sprožilo razprave o vojaški podpori iranskemu ljudstvu. Trumpove napovedi vključujejo tako kinetične kot nekinetične ukrepe, s katerimi bi omejili zmožnosti režima za izvajanje represije. Po navedbah virov iz ameriške administracije so med možnimi vojaškimi možnostmi precizni zračni napadi na ključna sredstva režima in obsežna kibernetska vojna. Predsednik Trump je poudaril, da so vse možnosti na mizi, medtem ko se nemiri v Iranu kljub nasilju širijo. Napetosti med državama so se ponovno zaostrile, saj Washington iranske oblasti obtožuje uporabe smrtonosne sile proti miroljubnim državljanom, ki zahtevajo politične spremembe. Dogajanje predstavlja neposredno uresničevanje Trumpovih predhodnih groženj, v katerih je iranski režim opozarjal na posledice, če bi se odločil za nasilno zadušitev upora. Medtem ko ameriška vojska pripravlja načrte, mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja možnost neposrednega vojaškega spopada, ki bi lahko destabiliziral celotno regijo Bližnjega vzhoda in vplival na svetovne energetske trge.

Ameriški vojaški poveljniki so predsedniku Donaldu Trumpu predstavili več možnosti za vojaške napade na Iran, ki vključujejo tudi cilje na nevojaških objektih v Teheranu. Po poročanju časnika The New York Times so ti načrti nastali na izrecno zahtevo predsednika, ki se je odločil preučiti vojaške ukrepe zaradi stopnjevanja napetosti in protestov v državi. Iran je v odzivu na te informacije že opozoril, da bo v primeru kakršnegakoli napada sprožil povračilne ukrepe. Napetosti med državama so se v zadnjem obdobju močno zaostrile, Trump pa je javno poudaril, da ima Iran velike težave. Predstavljene možnosti segajo od omejenih zračnih napadov do širših operacij, katerih cilj bi bil oslabitev iranskega režima in preprečevanje njegovega vpliva v regiji. Bela hiša teh navedb še ni uradno komentirala, vendar viri blizu administracije potrjujejo, da so se pogovori o vojaškem posredovanju intenzivirali. Teheran se na grožnje odziva z mobilizacijo svojih sil in opozorili, da bodo tarče morebitnih povračilnih ukrepov ameriška oporišča na Bližnjem vzhodu. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi neposreden spopad med Združenimi državami Amerike in Iranom lahko povzročil destabilizacijo celotne regije in resne motnje na svetovnih energetskih trgih.

Zahodni voditelji na čelu z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom so v luči štirinajste zaporedne noči protestov v Iranu okrepili diplomatski pritisk na uradni Teheran. Protesti, ki so se razširili na vseh 31 provinc in zajeli več kot 100 mest, so se soočili z močnim odzivom iranskih varnostnih sil. Po navedbah poročil so oblasti v zadnjih dneh znatno zaostrile ukrepe za preprečevanje zbiranja demonstrantov, kar je sprožilo ostre odzive mednarodne skupnosti. Ameriški predsednik Donald Trump je svoje stališče do iranskega vodstva še dodatno zaostril s citiranjem senatorja Lindseyja Grahama, ki je iranske oblasti opozoril, da brutalno ravnanje z demonstranti ne bo ostalo brez posledic. Trumpovo sporočilo nakazuje pripravljenost Združenih držav Amerike na ostrejše ukrepe proti režimu v Teheranu, če se bo nasilje nad civilnim prebivalstvom nadaljevalo. V protestih po celotni državi sodeluje več deset tisoč ljudi, ki izražajo nezadovoljstvo z aktualnim režimom. Medtem ko iranske oblasti dogajanje označujejo za vmešavanje tujih sil, zahodne države poudarjajo pravico do mirnega zbiranja in svobode izražanja. Situacija v regiji ostaja napeta, saj stopnjevanje pritiska Washingtona sovpada z vse večjim obsegom državljanske neposlušnosti znotraj Irana.

Izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi je ameriškega predsednika Donalda Trumpa pozval k tesnejšemu sodelovanju z iranskim ljudstvom in k neposrednemu pritisku na teokratsko oblast v Teheranu. Pahlavi, sin zadnjega iranskega šaha, je razširjene proteste v domovini označil za priložnost za korenite spremembe in poudaril, da je treba »kači odsekati glavo«, s čimer je ciljal na odstranitev trenutnega režima. Njegovi pozivi prihajajo v času, ko se Iran spopada z eno najhujših valov nezadovoljstva v zadnjih desetletjih. Kljub temu da Pahlavi iz Združenih držav Amerike spodbuja protestnike in se predstavlja kot simbol prehoda v demokratično ureditev, kritiki opozarjajo na morebiten oportunizem. Njegovi nasprotniki trdijo, da želi kraljevi izgnanec izkoristiti nemire za lastno vrnitev na oblast, medtem ko vprašanje njegove dejanske podpore znotraj Irana ostaja neodgovorjeno. Povezovanje s Trumpovo administracijo pa še dodatno polarizira mnenja o prihodnosti iranskega opozicijskega gibanja. Iranske oblasti so se na stopnjevanje napetosti odzvale z ostrimi opozorili in grožnjami s smrtno kaznijo za tiste, ki jih označujejo za »sovražnike boga«. Medtem ko se smrtonosno zatiranje protestov stopnjuje, Pahlavi vztraja, da je mednarodna podpora, zlasti s strani ZDA, ključna za uspeh upora. Razvoj dogodkov kaže na vse večjo radikalizacijo obeh strani in negotovo usodo trenutne politične ureditve v islamski republiki.

Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za časnik The New York Times izjavil, da Združene države Amerike za nadzor nad Grenlandijo ne potrebujejo nakupa, temveč se lahko sklicujejo na obrambni pakt iz leta 1951. Po poročanju virov blizu Bele hiše Trump meni, da je popoln nadzor nad otokom strateškega pomena, pri čemer je poudaril, da so njegovi lastni interesi pomembnejši od mednarodnih pogodb. Ameriški predsednik je ob tem izrazil prepričanje, da bi moralo mednarodno pravo veljati selektivno, sam pa bi nastopal kot končni razsodnik v posameznih primerih. Izjave predsednika Trumpa in namestnika vodje njegovega kabineta Stevena Millerja so povzročile diplomatski pretres v Evropi. Danska premierka Mette Frederiksen in drugi evropski voditelji so izrazili ogorčenje nad ameriškimi teritorialnimi ambicijami. Viri navajajo, da so evropski zavezniki šokirani nad retoriko, ki spodkopava suverenost danske države in uveljavljen mednarodni red. Danska vlada je v preteklosti že večkrat zavrnila kakršno koli možnost prodaje ali predaje nadzora nad Grenlandijo. Kritiki opozarjajo, da Trumpova drža temelji na prepričanju, da njegovo moč omejuje le lastna morala in ne zunanje pravne norme. Takšna politika vzbuja zaskrbljenost glede prihodnosti transatlantskih odnosov in varnostne arhitekture v Arktiki. Grenlandija, ki je avtonomno ozemlje v okviru Danskega kraljestva, predstavlja ključno geostrateško točko, njena morebitna destabilizacija pa bi lahko imela dolgoročne posledice za stabilnost celotne regije.

V Iranu so se konec tedna stopnjevali množični protesti proti verskemu režimu, ki jih je sprva sprožilo nezadovoljstvo trgovcev zaradi visokih življenjskih stroškov in devalvacije nacionalne valute. Protestno gibanje, ki se je začelo 28. decembra v Teheranu, se je hitro razširilo v številna mesta po državi, vključno z Mašhadom. Nevladne organizacije opozarjajo na grožnjo pokola, saj so oblasti onemogočile dostop do interneta, varnostne sile pa so po poročilih že povzročile več deset smrtnih žrtev. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za vandale in saboterje, medtem ko je generalni tožilec napovedal, da bodo udeleženci obravnavani kot sovražniki boga. Napetosti so se močno povečale tudi na mednarodni ravni, saj je ameriški predsednik Donald Trump napovedal pripravljenost na pomoč iranskemu ljudstvu in posvaril režim pred uporabo nasilja. Iran je v odgovor zagrozil z vojaškim maščevanjem, ki bi vključevalo ameriška oporišča, pomorski promet in Izrael, ki ga iranski uradniki označujejo kot zasedeno ozemlje. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bager Galibaf je poudaril, da bodo v primeru ameriškega napada ti cilji postali legitimna tarča iranske vojske. Izrael je zaradi groženj in morebitnega zaostrovanja razmer v regiji že v stanju povišane pripravljenosti. Medtem ko se iranski režim spopada z enim največjih notranjih izzivov od leta 1979, dogajanje odmeva tudi v Evropi. Francoski politik Jean-Luc Mélenchon je na zborovanju v Lyonu podprl venezuelskega voditelja Nicolása Madura, ki so ga v Caracasu zajele ameriške posebne enote, hkrati pa je kritiziral francoskega predsednika Emmanuela Macrona zaradi njegovega stališča do razmer v Venezueli. Mélenchon je pozval venezuelsko ljudstvo k oboroženi obrambi pred ameriškim imperializmom, kar odraža širšo polarizacijo glede ameriške zunanje politike in vojaških intervencij v svetu.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno obudil načrte za nakup oziroma prevzem Grenlandije, kar je sprožilo val razprav o globalni varnosti in geopolitičnih interesih v Arktiki. Po navedbah ameriškega notranjega ministra Douga Burguma bi takšna poteza znatno prispevala k varnosti Evrope in Združenih držav Amerike, zato bi morali evropski zavezniki predlog podpreti. Washington svojo namero utemeljuje s potrebo po omejevanju vpliva Rusije in Kitajske v regiji ter zagotavljanjem nadzora nad strateškimi arktičnimi plovnimi potmi. Poleg geostrateških razlogov so v ozadju tudi gospodarski interesi, predvsem dostop do bogatih najdišč redkih zemeljskih kovin in drugih naravnih virov, ki jih skriva grenlandsko ozemlje. Administracija predsednika Trumpa v tem kontekstu poudarja, da bi ameriška prisotnost zagotovila večjo stabilnost v času, ko se Arktika zaradi podnebnih sprememb odpira za komercialno izkoriščanje. Kritiki medtem opozarjajo na vprašanje suverenosti Danske in avtonomije Grenlandije. Trumpova zunanja politika ostaja osredotočena na neposredne posege v mednarodni red, kar se kaže tudi v njegovem odnosu do Venezuele in Irana. ZDA so nedavno zaostrile ukrepe proti venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru, vključno z zasegom prihodkov od nafte, hkrati pa Trump napoveduje možnost posredovanja v Iranu ob tamkajšnjih protivladnih protestih. Ti koraki potrjujejo agresivno agendo Washingtona pri uveljavljanju nacionalnih interesov na različnih koncih sveta.

Iranska oblast se je soočila z najobsežnejšimi protesti po revoluciji leta 1979, ki so predstavljali resno grožnjo stabilnosti države. Kljub stopnjevanju nezadovoljstva med prebivalstvom in zahtevam po korenitih spremembah režimu v Teheranu trenutno uspeva obvladovati notranje napetosti. Na mednarodnem prizorišču se Iran spopada z okrepljenim pritiskom administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Združene države Amerike so po posredovanju v Venezueli svojo pozornost usmerile proti Iranu, vendar analitiki ocenjujejo, da je scenarij hitre menjave oblasti, kot so ga poskušali uveljaviti v latinskoameriški državi, v iranskem kontekstu malo verjeten. Strokovnjaki opozarjajo, da kombinacija gospodarskih sankcij in notranjega vrenja ustvarja negotove razmere. Čeprav režim za zdaj ostaja trden, dolgoročna stabilnost ostaja pod vprašajem zaradi nenehnih trenj med konservativnimi strukturami oblasti in reformističnimi težnjami civilne družbe.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike izvedle silovite napade na Iran, kakršnih svet še ni videl, če bo islamska republika napadla ameriške vojaške ali gospodarske objekte. Administracija v Washingtonu trenutno preučuje različne možnosti delovanja, ki vključujejo kirurško natančne letalske napade na vojaške cilje znotraj Irana in obsežne kibernetske operacije. Ključno vodilo načrtovalcev je omejitev vpliva na civilno prebivalstvo, zato se osredotočajo na cilje, ki bi neposredno ohromili iranske oborožene sile. Predsednik Trump bo o podrobnejših operativnih načrtih uradno obveščen v torek, 13. januarja. Poleg vojaških in kibernetskih možnosti ameriška vlada razmišlja tudi o tehnološki podpori iranskemu ljudstvu, med drugim s pošiljanjem terminalov za satelitski internetni servis podjetja Elona Muska. Slednje bi lahko okrepilo pritisk na teheranski režim v času, ko se država sooča z notranjo nestabilnostjo in gospodarskim propadom, ki sta sprožila val množičnih protestov. Kljub zaostreni retoriki in načrtovanju povračilnih ukrepov ameriški uradniki poudarjajo, da v tem trenutku ne načrtujejo napotitve kopenskih enot ali večjih premikov vojske v regijo. Razmere v samem Iranu ostajajo kritične, saj so se protesti zaradi padca vrednosti domače valute razširili v več kot 90 mest. Medtem ko oblasti v Teheranu obtožujejo tuje dejavnike poskusa sprožitve državljanske vojne, Washington dogajanje pozorno spremlja in napoveduje okrepitev kampanje pritiska.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je Zveznim rezervam (Fed) vročilo sodne pozive in zagrozilo s kazensko obtožnico proti predsedniku centralne banke Jeromu Powellu. Preiskava se nanaša na Powellovo lanskoletno pričevanje pred kongresom glede projekta prenove stavbe centralne banke. Powell je v nedeljskem video nagovoru potrdil prejem pozivov, vendar je hkrati poudaril, da so obtožbe zgolj pretveza za širše politične pritiske na institucijo. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti med administracijo predsednika Donalda Trumpa in neodvisno centralno banko. Powell trdi, da je preiskava del širše strategije Bele hiše za spodkopavanje avtonomije Feda, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za stabilnost ameriškega finančnega sistema. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi morebitna kazenska obtožnica proti sedečemu predsedniku Feda predstavljala precedens brez primere v ameriški zgodovini. Kritiki preiskave, vključno z nekaterimi pravnimi analitiki, menijo, da gre za poskus discipliniranja centralne banke v času, ko se ta spopada z izzivi denarne politike. Kljub grožnjam s kazenskim pregonom Powell zaenkrat ne kaže namere po odstopu, kar napoveduje dolgotrajen pravni in politični spopad med vejami oblasti v Washingtonu.

Venezuelska vlada je v uradnem sporočilu za javnost ponovno potrdila svojo zgodovinsko zavezo k bratskim odnosom z Republiko Kubo, kar predstavlja neposreden odgovor na nedavne politične pritiske in grožnje nove administracije Donalda Trumpa. Zunanji minister Yván Gil je poudaril, da so vezi med državama utemeljene na načelih solidarnosti, sodelovanja in vzajemnega dopolnjevanja, ki ostajajo trdne kljub zunanjim diplomatskim napetostim. V izjavi je venezuelsko zunanje ministrstvo izpostavilo, da morajo mednarodni odnosi temeljiti na mednarodnem pravu in Ustanovni listini Združenih narodov, s poudarkom na pravici narodov do samoodločbe. Caracas je s tem dejanjem jasno zavrnil kakršne koli poskuse zunanjega vmešavanja v regionalna zavezništva in poudaril suverenost obeh latinskoameriških držav. Diplomatska poteza prihaja v času povečanih napetosti v regiji, ko se Venezuela sooča z napovedmi o zaostritvi sankcij in ponovnem pregledu ameriške politike do Havane. Reaffirmacija zavezništva s Kubo služi kot strateški signal enotnosti med ključnima zaveznicama, ki si že desetletja delita podobno politično usmeritev in se spopadata s podobnimi mednarodnimi izzivi.

Ameriško ministrstvo za pravosodje (DOJ) je sprožilo kazensko preiskavo proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu, kar predstavlja do zdaj najostrejši stopnjevanje napetosti med administracijo predsednika Donalda Trumpa in neodvisno centralno banko. Powell je v nedeljo zvečer potrdil, da je banka prejela velike porote s sodnimi pozivi, preiskovalci pa se osredotočajo na vprašanje, ali je Powell v svojem junijskem pričevanju pred senatnim odborom za bančništvo zavajal kongres glede stroškov prenove sedeža centralne banke v Washingtonu, ki so dosegli 2,5 milijarde dolarjev. Powell je v ostrem video nagovoru obtožbe zavrnil kot "pretekst" in poudaril, da so grožnje s kazenskim pregonom neposreden odziv na zavrnitev Feda, da bi ugodil predsednikovim zahtevam po hitrem znižanju obrestnih mer. Poudaril je, da centralna banka svoje odločitve sprejema na podlagi ekonomskih kazalnikov in javnega interesa, ne pa glede na politične preference Bele hiše. Administracija Donalda Trumpa je predsednika Feda že dlje časa javno kritizirala, ga označila za nepoučenega in stopnjevala pritisk na njegovo vodenje monetarne politike. Preiskava, ki jo vodi urad tožilke Jeanine Pirro, odpira vprašanja o prihodnosti neodvisnosti ameriške centralne banke in stabilnosti finančnih trgov. Medtem ko Trumpova ekipa vztraja, da gre za vprašanje finančne odgovornosti in integritete pred kongresom, Powell in njegovi podporniki dogajanje označujejo za nevaren precedens političnega vmešavanja. Powell, ki naj bi se s položaja poslovil maja, je napovedal odločen pravni odpor proti obtožbam.

Reza Pahlavi, sin zadnjega iranskega šaha in izgnani prestolonaslednik, je javno pozval ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj podpre trenutne protivladne proteste v Iranu. Pahlavi verjame, da bi odločna drža Washingtona lahko pomenila dokončen konec sedanjega teokratskega režima v Teheranu. Po njegovih besedah so protestniki na iranskih ulicah dobili dodaten zagon prav zaradi Trumpovih namigov o možnosti vojaškega posredovanja oziroma ostrejših ukrepov proti islamski republiki. Izgnani prestolonaslednik se v tujini pozicionira kot osrednji glas za tranzicijo države v demokracijo, medtem ko se Iran sooča z razširjenimi nemiri, ki so zajeli že več kot sto mest. Pahlavi v svojih izjavah poudarja, da gre za prelomni trenutek v iranski zgodovini, in hvali dosedanjo podporo, ki jo je ameriški predsednik izkazal demonstrantom. Kljub njegovi aktivni vlogi v tujini pa ostaja vprašanje, kakšen dejanski vpliv in vlogo bi imel v morebitni novi iranski ureditvi. Dogajanje poteka v senci zaostrenih odnosov med Washingtonom in Teheranom, ki so se še dodatno zapletli zaradi napovedanih deportacij iranskih državljanov iz Združenih držav Amerike. Pahlavi kljub temu stavi na Trumpovo administracijo kot ključnega zaveznika pri rušenju režima, ki je leta 1979 z oblasti odstranil njegovo družino. Trenutni protesti, ki so se sprva začeli zaradi gospodarskih težav, so prerasli v splošen upor proti državnemu vrhu.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal ostre ukrepe proti Kubi, ki vključujejo popolno ustavitev pošiljk venezuelske nafte na otok. Trump trdi, da Kuba prejema gorivo v zameno za varnostne storitve, ki jih nudi venezuelskemu režimu, kar je sprožilo oster diplomatski odziv obeh latinskoameriških držav. Kubanski zunanji minister Bruno Rodríguez je obtožbe zavrnil in poudaril pravico države do proste trgovine z vsemi trgi, ki so pripravljeni sodelovati. Venezuelska vlada je prek zunanjega ministra Yvána Gila sporočila, da so odnosi med Venezuelo in Kubo utemeljeni na zgodovinskem bratstvu in solidarnosti. Caracas odločno zagovarja svojo pravico do oskrbovanja regionalnih partneric z energenti, medtem ko Trumpova administracija meni, da bi prekinitev teh tokov oslabila vpliv Havane na politične procese v Venezueli. Spor predstavlja novo zaostritev v odnosih med Washingtonom in državama, ki so podvržene ameriškim sankcijam. Ta poteza Washingtona sledi obdobju krhkega dialoga med ZDA in Venezuelo, ki je v preteklosti vključeval določene koncesije naftnim podjetjem. Analitiki ocenjujejo, da bi uresničitev Trumpovih groženj lahko povzročila resno energetsko krizo na Kubi in dodatno destabilizirala gospodarske razmere v karibski regiji. Diplomatska vojna se tako stopnjuje v času, ko se v Venezueli krepijo pritiski glede izvedbe prihodnjih volitev.

Ameriški sekretar za energijo Chris Wright je napovedal, da bodo velike naftne družbe, vključno z ameriškima Chevron in Shell, špansko Repsol ter italijansko ENI, takoj povečale svoje naložbe v Venezueli. Napoved je sledila ključnemu srečanju s predsednikom Združenih držav Amerike Donaldom Trumpom, na katerem so razpravljali o prihodnji energetski strategiji in vlogi venezuelskih virov na svetovnem trgu. Odločitev o povečanju investicij pomeni pomemben premik v gospodarskih odnosih med Washingtonom in Caracasom, saj so bile te dejavnosti v preteklosti omejene zaradi številnih sankcij in političnih napetosti. Vključitev evropskih energetskih podjetij, kot sta Repsol in ENI, kaže na širše mednarodno usklajevanje pri oživljanju venezuelske naftne industrije, ki razpolaga z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu. ZDA s tem korakom krepijo svojo energetsko varnost in hkrati vplivajo na stabilizacijo cen energentov. Čeprav podrobnosti o konkretnih zneskih naložb še niso bile javno razkrite, sekretar Wright trdi, da bo izvajanje projektov steklo nemudoma, kar bo neposredno vplivalo na proizvodne zmogljivosti venezuelskih črpališč pod nadzorom mednarodnih korporacij.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo ostro opozoril kubansko vlado, da se je obdobje prejemanja venezuelske nafte in finančne pomoči končalo. Po vojaški operaciji Združenih držav Amerike v začetku januarja, v kateri je bil ujet venezuelski predsednik Nicolás Maduro, so se dobave nafte iz Venezuele na Kubo popolnoma ustavile. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social pozval komunistično oblast v Havani, naj čim prej sklene dogovor z Washingtonom, preden bo prepozno, pri čemer je poudaril, da Kuba ne bo več prejemala niti kaplje nafte ali dolarja iz Venezuele. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel se je na grožnje odzval kljubovalno in zavrnil kakršno koli vmešavanje ZDA v notranje zadeve države, medtem ko je zunanje ministrstvo v Havani dejanja Washingtona označilo za grožnjo svetovnemu miru. ZDA so vzpostavile pomorsko blokado venezuelskega naftnega sektorja in preusmerile proizvodnjo v ameriška pristanišča. Trump je v svojih izjavah celo podprl idejo, da bi Marco Rubio postal prihodnji voditelj Kube, kar so kritiki označili za provokacijo. Venezuelsko zunanje ministrstvo je pod vodstvom začasnih oblasti sicer potrdilo zgodovinsko zavezništvo s Kubo, vendar dejansko stanje na terenu kaže na popolno ohromitev energetske oskrbe otoka. Washington in Caracas se medtem že pogajata o dve milijardi dolarjev vrednem poslu za dobavo nafte neposredno v ZDA, kjer bi sredstva upravljalo ameriško finančno ministrstvo. To pomeni, da je Kuba izgubila svojega ključnega strateškega zaveznika in glavni vir energije, kar jo postavlja v izjemno težak gospodarski položaj.

Nacionalna galerija portretov, ki deluje pod okriljem ustanove Smithsonian v Washingtonu, je v okviru razstave Ameriških predsednikov zamenjala uradno upodobitev nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. Ob namestitvi nove fotografije, ki Trumpa prikazuje v Ovalni pisarni z resnim izrazom in stisnjenimi pestmi, so kustosi s spremne tablice odstranili besedilo, ki je opisovalo njegovi dve ustavni obtožbi ter dogodke 6. januarja 2021, ko so njegovi privrženci vdrli v ameriški Kapitol. Nova biografska plaketa je znatno krajša od predhodne, po poročanju medijev pa je na steni pod njo še vedno viden obris prvotnega, daljšega besedila. Bela hiša je novo fotografijo že delila na družbenih omrežjih, medtem ko so iz muzeja sporočili, da so spremembe del rednega posodabljanja razstave. Kljub temu so se pojavile navedbe, da je bila Bela hiša nezadovoljna z manj laskavimi opisi Trumpovega prvega mandata, kar je privedlo do skrajšanja besedila. Zamenjava portreta in pripadajočega opisa sledi prejšnjim podobnim potezam znotraj ustanove Smithsonian. Odstranitev ključnih zgodovinskih dejstev o ustavnih obtožbah je sprožila razprave o nevtralnosti muzejskih institucij in morebitnih političnih pritiskih na interpretacijo sodobne ameriške zgodovine. Smithsonian sicer vztraja, da gre za tehnične prilagoditve vsebine, vendar so opazovalci poudarili, da so bili prav specifični deli o politični odgovornosti najbolj opazno izpuščeni.

Washingtonska nacionalna opera (WNO) je sporočila, da po 55 letih zapušča Kennedyjev center v Washingtonu. Odločitev o predčasni prekinitvi sodelovanja z umetniškim središčem, ki je bilo dom opere vse od leta 1971, so predstavniki institucije podali v petek v uradni izjavi za javnost. Odhod opere pomeni vrhunec protestov znotraj ameriškega kulturnega sektorja, ki so se razplamteli po določenih političnih odločitvah znotraj vodstva centra. Napetosti v Kennedyjevem centru so se stopnjevale po tem, ko se je predsednik Donald Trump imenoval za predsednika upravnega odbora centra, odbor pa je pozneje izglasoval preimenovanje ustanove v Trump-Kennedyjev center. Zaradi teh potez so številni umetniki odpovedali svoje nastope, Ben Folds pa je odstopil s položaja umetniškega svetovalca Nacionalnega simfoničnega orkestra. Odločitev opere o odhodu velja za močan politični in kulturni signal nestrinjanja z novo smerjo vodenja ustanove. Vodstvo Kennedyjevega centra, ki ga vodi Richard Grenell, je sicer podalo nasprotujoče si trditve glede narave prekinitve sodelovanja. Grenell je preko družbenih omrežij zatrdil, da je bila pobuda za prekinitev vezi na strani vodstva centra in ne obratno. Kljub različnim interpretacijam o tem, kdo je sprožil razhod, dogodek pomeni zgodovinski premik v ameriški kulturni prestolnici in poglablja razkol med politiko in umetniško sfero.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad poročili o pretirani uporabi sile iranskih varnostnih organov proti protestnikom. Po navedbah organizacije so spopadi na več lokacijah po državi povzročili več deset smrtnih žrtev in številne poškodbe. Guterres je uradni Teheran pozval k maksimalni zadržanosti in spoštovanju temeljnih človekovih pravic vseh državljanov. V uradni izjavi je bilo poudarjeno, da morajo imeti vsi prebivalci Irana pravico do mirnega zbiranja in svobode izražanja. Poziv prihaja v času zaostrenih notranjepolitičnih napetosti, kjer mednarodna skupnost pozorno spremlja odziv države na ljudsko nezadovoljstvo. Združeni narodi zahtevajo prekinitev nesorazmernega nasilja in vzpostavitev pogojev za varen dialog. Situacija v Islamski republiki Iran ostaja nestabilna, saj se število žrtev med demonstranti povečuje. Guterres je poudaril, da je uporaba smrtonosne sile proti civilistom nesprejemljiva in v nasprotju z mednarodnimi standardi varovanja človekovih pravic, ki jih je Iran dolžan spoštovati.

Kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel se je ostro odzval na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Havani postavil ultimat za sklenitev novega dvostranskega sporazuma. Trump je preko družbenega omrežja Truth Social napovedal popolno prekinitev dotoka nafte in finančnih sredstev iz Venezuele na Kubo, pri čemer je poudaril, da morajo kubanske oblasti ukrepati, "preden bo prepozno". Kubanski voditelj je te izjave zavrnil z besedami, da je Kuba svobodna, neodvisna in suverena država, ki ji nihče ne bo narekoval njene notranje politike. Napetosti med državama so se stopnjevale po Trumpovih napovedih, da bodo ameriška podjetja pridobila dostop do obsežnih venezuelskih naftnih rezerv. Diaz-Canel je ob tem poudaril, da se Kuba že 66 let spopada z ameriško agresijo in da se država ne zateka k grožnjam, temveč se pripravlja na obrambo domovine. Po njegovih besedah so prebivalci otoka pripravljeni braniti svojo suverenost do zadnje kaplje krvi, hkrati pa je Združenim državam Amerike odrekel moralno pravico do kritiziranja kubanskih odločitev. Strokovnjaki ocenjujejo, da ameriški interesi v regiji presegajo zgolj nadzor nad nafto v Venezueli, saj naj bi si Washington prizadeval tudi za dostop do drugih mineralnih virov in redkih zemelj, ki so ključni za sodobno industrijo. Trumpova administracija pritiska na Kubo predvsem zaradi njene tesne zavezniške povezave z Venezuelo, ki Washingtonu omogoča geopolitični vpliv v Latinski Ameriki. Podrobnosti o vsebini sporazuma, ki ga Trump ponuja Havani, za zdaj ostajajo neznane.

Nemška vlada je pripravila pobudo za vzpostavitev nove skupne misije zveze Nato z imenom Arctic Sentry (Arktični stražar), katere namen bi bil okrepljen nadzor in zaščita varnostnih interesov zavezništva v arktični regiji. Po poročanju agencije Bloomberg, ki se sklicuje na vire blizu vlade, naj bi predlog vključeval predvsem varovanje strateškega ozemlja Grenlandije. Glavni cilj Berlina je stabilizacija regije in zmanjšanje napetosti v odnosih z Združenimi državami Amerike. Ustanovitev misije Arctic Sentry predstavlja odziv na nedavne izjave iz Washingtona glede morebitne priključitve Grenlandije k Združenim državam Amerike, kar je v mednarodni skupnosti povzročilo precejšnjo negotovost. Nemčija s tem predlogom teži k multilateralnemu pristopu, ki bi vprašanje varnosti Grenlandije prenesel v okvir Severnoatlantskega zavezništva, s čimer bi preprečili enostranske ozemeljske težnje in zagotovili stabilnost na severnem poloblu. Načrtovana misija bi poleg vojaškega nadzora služila tudi kot platforma za usklajevanje interesov vseh članic Nata, ki so prisotne v Arktiki. Čeprav podrobnosti o sestavi sil in logistiki še niso znane, se pričakuje, da bo Nemčija predlog uradno predstavila zaveznicam v kratkem. Pobuda odraža naraščajoč pomen Arktike kot geopolitičnega žarišča, kjer se križajo interesi velikih sil in vprašanja energetske varnosti.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je napovedal uporabo upravnih ukrepov proti senatorju zvezne države Arizona in upokojenemu kapitanu mornarice Marku Kellyju. Namesto sprva napovedanega vojaškega sodišča se je Hegseth odločil za postopek za zaprtimi vrati, s katerim želi Kellyju znižati upokojenski čin in zmanjšati pripadajočo vojaško pokojnino. Ukrep predstavlja stopnjevanje napetosti med administracijo predsednika Donalda Trumpa in vidnim predstavnikom demokratske stranke. Spor med Hegsethom in Kellyjem se je poglobil po seriji ostrih kritik, ki jih je senator namenil delovanju trenutne vlade. Ministrova odločitev za upravno pot namesto sodnega procesa nakazuje na iskanje pravno manj preizkušenih poti za kaznovanje političnih nasprotnikov v okviru vojaške hierarhije. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi takšna poteza lahko sprožila obsežne pravne bitke glede ustavnih pravic upokojenih častnikov, ki zasedajo politične položaje. Kelly, ki je v mornarici služil kot bojni pilot in astronavt, velja za enega najbolj odlikovanih veteranov v kongresu. Hegsethova poteza je v političnih krogih sprožila burne razprave o politizaciji obrambnega ministrstva in morebitni zlorabi pooblastil za osebne in politične obračune. Pričakovati je, da bo primer vplival na prihodnje razmerje med Pentagonom in zakonodajno vejo oblasti.

Ameriška ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je v nedeljo sporočila, da bo vlada v Minneapolis poslala več sto dodatnih zveznih agentov. Odločitev o okrepitvi varnostnih sil v mestu sledi oceni varnostnih razmer, ki zahtevajo dodatno podporo lokalnim organom pregona pri ohranjanju javnega reda in miru. Napotitev zveznih sil je del širšega prizadevanja zvezne vlade za zagotavljanje varnosti v mestu, ki se je v preteklosti spopadalo z obsežnimi nemiri in napetostmi med prebivalstvom in policijo. Ministrstvo za domovinsko varnost pri tem poudarja, da bodo agenti nudili podporo pri varovanju zvezne lastnine in zagotavljanju splošne varnosti prebivalcev. Čeprav podrobnosti o specifičnih nalogah dodatnih enot niso bile v celoti razkrite, poteza nakazuje na povečano pripravljenost zveznih oblasti pred morebitnimi novimi incidenti. Odločitev ministrice Noemove prihaja v času, ko se v več ameriških mestih ponovno odpirajo vprašanja o vlogi zvezne policije pri obvladovanju lokalnih protestov in vzdrževanju reda.

Trumpova administracija je sprožila nov val kritik zaradi svoje zunanje politike, vključno z napadom na Venezuelo, ki ga nekateri vidijo kot poskus širjenja vpliva. Republikanci izražajo zaskrbljenost glede ohranitve nadzora nad senatom na prihajajočih volitvah. Pojavile so se tudi pozicije o odstavitvi predsednika Trumpa, medtem ko so strokovnjaki kritizirali ravnanje Trumpove administracije v primeru smrti Renee Good, ki jo je ustrelil agent ICE.

Odstavljeni venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je prvič oglasil iz zveznega pripora v New Yorku, kjer je zaprt po ameriški vojaški operaciji v začetku januarja. Prek svojega sina, Nicolása Madura Guerre, je javnosti in družini sporočil, da se s soprogo Cilio Flores v zaporu počutita dobro ter da ostajata borca. Maduro je v svojem sporočilu pozval privržence, naj ne bodo žalostni, medtem ko se v Venezueli nadaljujejo shodi v podporo nekdanjemu voditelju. Medtem ko Maduro v priporu čaka na sojenje zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z drogami, je v njegovi obrambi prišlo do zapleta. V New Yorku se je razvnel spor med odvetnikom Barryjem Pollackom, ki je Madura zastopal na prvem zaslišanju, in Brucem Feinom, ki se je poskušal vključiti v primer brez ustreznega pooblastila. Pravna bitka za zastopanje nekdanjega diktatorja se zaostruje pred naslednjo obravnavo, ki je predvidena za 17. marec. V Venezueli je medtem oblast prevzela vršilka dolžnosti predsednice Delcy Rodriguez, ki jo nekateri analitiki opisujejo kot nepopustljivo politično akterko. Čeprav so se razmere v Caracasu nekoliko umirile, prebivalstvo ostaja previdno. Madurovi privrženci še naprej zahtevajo njegovo vrnitev, vendar so bili zadnji shodi po poročanju tujih agencij manj številčni kot v prvih dneh po njegovem zajetju.

Ameriško ministarstvo za domovinsko varnost je v zvezno državo Minnesota napotilo več sto dodatnih policistov po tem, ko so v mestu Minneapolis izbruhnili obsežni nemiri. Odločitev je v nedeljo sporočila ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem, ukrep pa sledi protestom deset tisočev ljudi, ki so se na ulice podali zaradi smrti matere treh otrok. Po razpoložljivih podatkih naj bi žensko ubil uslužbenec imigracijske policije, kar je sprožilo val ogorčenja in nasilja v mestu. Napetosti v regiji so se stopnjevale hitro, saj so se mirni protesti sprevrgli v nevarne spopade, ki so ohromili dele mesta. Administracija predsednika Trumpa se je na dogajanje odzvala s povečano prisotnostjo zveznih organov pregona, da bi ponovno vzpostavila red in mir. Gre za enega večjih varnostnih izzivov v državi, ki ponovno odpira vprašanja o delovanju imigracijskih služb in uporabi sile s strani uradnih oseb. Dodatne policijske enote naj bi služile kot okrepitev lokalnim oblastem, ki se že več dni borijo z obvladovanjem množic. Razmere ostajajo napete, saj protestniki zahtevajo odgovornost in reformo policijskega sistema. Mednarodna javnost dogajanje pozorno spremlja, saj incidenti z uporabo smrtne sile s strani policije v Združenih državah Amerike pogosto sprožijo širše civilne nemire.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil vrsto vsebin, ki nakazujejo na premik njegove zunanjepolitične in vojaške pozornosti proti Kubi. Trump je delil objave in grafike, ki namigujejo na konec trenutnega kubanskega režima, med katerimi izstopa vprašanje konservativnega komentatorja Marca Thiessna o tem, ali se bo desetletja trajajoča vladavina končala prav pod Trumpovim vodstvom. Predsednik je prav tako pozitivno odreagiral na predlog, da bi ameriški senator Marco Rubio postal voditelj otoka, kar dodatno zaostruje diplomatsko retoriko med državama. Ta premik v komunikaciji sledi obdobju, ko je bila osrednja točka Trumpovih ozemeljskih in strateških ambicij Grenlandija. Čeprav so analitiki sprva poudarjali Arktiko kot ključno strateško prioriteto Združenih držav Amerike, se zdi, da predsednik zdaj oživlja vprašanje režimskih sprememb v latinskoameriški regiji. Objava vključuje tudi umetno generirane slike Trumpa s kubanskimi simboli, kar v diplomatskih krogih interpretirajo kot stopnjevanje pritiska na Havano. Dogajanje predstavlja nadaljevanje agresivne zunanje politike, ki temelji na uporabi zakona o tujih sovražnikih in strateškem ustrahovanju. Medtem ko so evropske zaveznice v preteklosti že izrazile nasprotovanje vojaškim grožnjam glede Grenlandije, nove napovedi glede Kube sprožajo vprašanja o stabilnosti v Karibih in morebitnih novih gospodarskih sankcijah ali celo vojaških operacijah v bližini ameriške obale.

Kiril Dmitrijev, posebni odposlanec ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje, je izjavil, da si britanski premier Keir Starmer prizadeva za blokado družbenega omrežja X, da bi pred javnostjo prikril svoja prava stališča do ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Po besedah Dmitrijeva bi platforma X lahko razkrila globino premierjevega nasprotovanja Trumpu, kar bi lahko škodovalo diplomatskim odnosom med Londonom in Washingtonom. Dmitrijev se je v svojih navedbah skliceval na posnetek iz avgusta 2024, v katerem je Starmer domnevno neposredno izrazil nasprotovanje Trumpovi zmagi na volitvah. Ruska stran trdi, da britanske oblasti pod pretvezo boja proti neprimernim vsebinam, ki jih ustvarja umetna inteligenca Grok, dejansko uvajajo politično cenzuro. Lastnik platforme Elon Musk je ob tem britansko vlado označil za avtoritarno. Britanski premier je pred tem napovedal možnost prepovedi omrežja X zaradi širjenja seksualiziranih globokih ponaredkov, ki so jih uporabniki ustvarili z orodjem Grok. Napetosti med britansko vlado in lastnikom omrežja so se stopnjevale tudi zaradi aretacij več kot 12.000 oseb v Združenem kraljestvu zaradi spletnih objav, kar je sprožilo mednarodno razpravo o svobodi govora in digitalni varnosti.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu po poročanju medija Times of Israel načrtuje novo fazo vojaških operacij na območju Gaze, ki naj bi se začela v marcu. Glavni cilj predvidenih aktivnosti je premik meje prekinitve ognja proti zahodu, s čimer bi Izrael znatno povečal nadzorovano ozemlje v palestinski enklavi. Za izvedbo teh načrtov pa naj bi Netanjahu potreboval predhodno privolitev novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kar nakazuje na tesno usklajevanje prihodnje izraelske strategije z novo administracijo v Washingtonu. Hkrati so izraelski organi pregona izvedli aretacijo tesnega sodelavca premierja Netanjahuja. Osumljenec je obtožen domnevnega oviranja preiskave, ki se nanaša na odtekanje strogo zaupnih podatkov o vojni s Hamasom v medije. Ta dogodek stopnjuje notranjepolitične pritiske na izraelsko vlado, saj preiskava preiskuje morebitno namerno manipulacijo z obveščevalnimi podatki za doseganje političnih ciljev v času trajajočega konflikta. Operativni načrti za marec sledijo obdobju zaostrenih razmer, v katerem Izrael kljub uradnim dogovorom o prekinitvi ognja ohranja vojaško prisotnost na mejnih območjih. Načrtovana širitev nadzorovanega ozemlja bi lahko pomenila trajno spremembo demografske in varnostne podobe Gaze, kar v mednarodni skupnosti sproža vprašanja o prihodnosti palestinske državnosti in usodi civilnega prebivalstva na območjih, ki jih Izrael namerava zasesti.

Ameriški predsednik Donald Trump je poveljnikom posebnih enot Združenih držav Amerike naročil pripravo operativnih načrtov za morebiti vdor na Grenlandijo. Po poročanju britanskega medija Mail on Sunday naj bi Trumpova administracija pod vodstvom svetovalca Stephena Millerja krepila pritisk na Pentagon, vendar naj bi se pobuda soočala z močnim odporom najvišjih vojaških predstavnikov. Ti opozarjajo na logistične in diplomatske posledice takšne operacije na avtonomnem ozemlju Kraljevine Danske. Obenem so diplomatski viri za Financial Times zavrnili Trumpove trditve o povečani prisotnosti ruskih in kitajskih plovil v bližini grenlandske obale, kar je predsednik uporabil kot enega izmed glavnih argumentov za večjo ameriško vojaško posredovanje. Diplomati poudarjajo, da navedbe o neposredni grožnji tujih sil na tem območju niso podkrepljene z dejstvi s terena. Napetosti med Belo hišo in Pentagonom razkrivajo globoka razhajanja glede zunanje politike in uporabe vojaške moči za doseganje ozemeljskih ambicij. Medtem ko svetovalci vztrajajo pri strateškem pomenu Grenlandije za arktično prevlado, vojaški vrh svari pred kršenjem mednarodnega prava in destabilizacijo odnosov z evropskimi zaveznicami.

Administracija novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je sprožila obsežne postopke za vzpostavitev mehanizmov, ki bi lahko služili kot orodja avtoritarne oblasti. Novinar Chris Hedges opozarja na nevarnost hitre transformacije državnega aparata, ki bi omogočila izvajanje represivnih politik in ustrahovanje civilne družbe. Po njegovih navedbah gre za premišljeno utrjevanje struktur moči, ki so značilne za totalitarne režime. Vzpostavljanje tovrstne mašinerije terorja po mnenju kritikov zahteva takojšen in odločen odpor državljanov, saj bi bila kasnejša prizadevanja za povrnitev demokratičnih standardov lahko prepozna. Hedges, dobitnik Pulitzerjeve nagrade, poudarja, da se v Združenih državah Amerike trenutno odvijajo procesi, ki spodkopavajo neodvisnost institucij in krepijo neposreden vpliv izvršne oblasti nad organi pregona. Situacija v ZDA sproža zaskrbljenost tudi v mednarodni skupnosti, saj bi morebiten zlom ameriške demokracije korenito spremenil globalno varnostno arhitekturo. Kritiki opozarjajo, da se s temi potezami pripravlja teren za obračun s političnimi nasprotniki in omejevanje svobode tiska, kar so ključni elementi za ohranitev avtokratske vladavine.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Slovaški premier Robert Fico je v intervjuju za televizijo TA3 javno pozval k zamenjavi visoke predstavnice Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaje Kallas. Po njegovih navedbah Kallasova ni sposobna učinkovito naslavljati sodobnih globalnih izzivov, kar naj bi povzročilo pasivnost Evropske unije v svetovni politiki. Fico je poudaril, da je to stališče izrazil prvič in da se zaveda morebitnih kritik, ki jih bodo njegove besede sprožile znotraj povezave. Premier je v svojem nastopu ocenil, da se Evropska unija trenutno nahaja v najhujši krizi do zdaj, kjer bodo preživeli le tisti, ki so gospodarsko, vojaško in energetsko najmočnejši. Izrazil je zaskrbljenost nad pomanjkanjem neodvisne zunanjepolitične drže EU, hkrati pa je izpostavil, da je svetovni red po njegovem mnenju po nedavnih dogodkih, vključno z ameriškimi operacijami v Venezueli, dokončno razpadel. Kljub ostrim kritikam do vodstva diplomacije je Fico zatrdil, da Evropska unija za Slovaško ostaja ključni življenjski prostor in da država ostaja njena trdna članica. Fico je napovedal tudi skorajšnji obisk v Združenih državah Amerike, kjer se namerava srečati z Donaldom Trumpom. V pogovorih z ameriškim predsednikom namerava obravnavati prihodnost slovaško-ameriških odnosov ter širša vprašanja, ki se dotikajo Evropske unije. Kritike na račun Kaje Kallas so sicer pred tem prihajale tudi iz Moskve, kjer je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova izražala dvome o njeni usposobljenosti za vodenje evropske diplomacije.

Tom Homan, pooblaščenec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za vprašanja meja, je v nedeljskem televizijskem nastopu na NBC News ostro zavrnil obtožbe o prejetju 50.000 dolarjev podkupnine v gotovini. Do incidenta je prišlo med pogovorom z novinarko Kristen Welker, ki ga je soočila z navedbami, da naj bi denar prejel leta 2024 od tajnih agentov FBI v zameno za obljubo o podeljevanju donosnih vladnih pogodb zasebnim zaporom pod drugo Trumpovo administracijo. Homan je v oddaji poudaril, da ni sprejel nikakršnega denarja in da je preiskavo Zvezni urad za preiskave (FBI) v sodelovanju s pravosodnim ministrstvom zaključil brez dokazov o nezakonitem ravnanju. Po njegovih besedah so obtožbe napad na njegovo integriteto, hkrati pa je zavrnil nadaljnje komentiranje primera, češ da zgodbi ne namerava namenjati več medijske pozornosti. Preiskava naj bi bila sicer uradno zaključena leta 2025. Navedbe o podkupovanju so se v javnosti prvič pojavile septembra lani, ko so mediji poročali o vpletenosti Homana v operacijo FBI. Poročila so namigovala na shemo, v kateri naj bi Homan skupaj z nekdanjim sodelavcem Julianom Calderasom ponujal dostop do vladnih pogodb v zameno za visoka denarna nadomestila. Bela hiša je vse obtožbe že pred tem zanikala, vendar vprašanja o usodi domnevno prejetega denarja v ameriški javnosti ostajajo odprta.

Ministrstvo za zdravje Združenih držav Amerike pod vodstvom Roberta F. Kennedyja mlajšega je objavilo nove zvezne prehranske smernice, ki prinašajo korenit zasuk v ameriški kulturi prehranjevanja. Nove smernice, ki nadomeščajo tradicionalno prehransko piramido, v ospredje postavljajo uživanje celostnih živil, kot so rdeče meso, polnomastni mlečni izdelki, sadje in zelenjava, hkrati pa drastično omejujejo vnos ogljikovih hidratov. Trumpova administracija spremembe označuje za revolucijo, ki naj bi izboljšala javno zdravje z vrnitvijo k naravni hrani. Objava je v ameriški javnosti sprožila ostre odzive, predvsem v liberalnih krogih in med zagovorniki okoljevarstva. Kritiki opozarjajo, da gre za popuščanje vplivni mesni industriji in opozarjajo na okoljski odtis govedine, ki povzroča znatno več emisij toplogrednih plinov v primerjavi z rastlinskimi viri beljakovin. Nekateri mediji so potezo označili za korak nazaj, medtem ko so se organizacije, kot je Zdravniški odbor za odgovorno medicino, izrekle proti novim priporočilom zaradi spodbujanja vnosa živalskih maščob. Zagovorniki novih smernic po drugi strani poudarjajo pomen kakovostnih beljakovin in naravnih maščob za človeški organizem. Razprava se je razširila tudi na vprašanje gensko spremenjene hrane in selektivne vzreje, pri čemer nekateri komentatorji trdijo, da je meso v sodobni prehrani že preveč predelano. Kljub polemikam Trumpova ekipa vztraja, da je odmik od procesiranih ogljikovih hidratov nujen korak v boju proti zdravstveni krizi v državi.

San Francisco 49ers so s tesno zmago 23-19 nad Philadelphia Eagles izločili branilce naslova Super Bowl. Brock Purdy je podal touchdown podajo za 6 jardov Christianu McCaffreyju, kar je pripeljalo San Francisco do zmage. Eaglesom je pred tekmo manjkal Lane Johnson. S tem se bodo 49ers v naslednjem krogu končnice pomerili s Seattle Seahawks. Los Angeles Rams pa se bodo srečali s Chicago Bears.

Venezuelska državna naftna družba PDVSA je po poročanju tiskovne agencije Reuters in spremljevalnih spletnih strani uspešno izvedla prevoz nafte z dvanajstimi tankerji, s čimer so se plovila izognila strogi pomorski blokadi, ki so jo uvedle Združene države Amerike. Najmanj šest izmed teh tankerjev se je po izključitvi transponderjev in skrivnem odhodu že vrnilo v venezuelske vode, kar kaže na operativno sposobnost venezuelskega naftnega sektorja kljub naraščajočemu pritisku Washingtona. Tehnika izklapljanja sledilnih naprav je postala ključna strategija za prikrivanje poti in končnih ciljev pošiljk. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je v zadnjem obdobju močno poostrila sankcije proti Venezueli, da bi prekinila dotok prihodkov režimu Nicolása Madura. Blokada venezuelskih voda je bila zasnovana z namenom popolne osamitve države na svetovnem naftnem trgu, vendar najnovejši premiki ladij potrjujejo, da Caracas še vedno najde poti do mednarodnih kupcev. Incident poudarja neuspeh popolne izolacije in zapletenost nadzora nad pomorskimi potmi v karibski regiji. Operacije, ki jih vodi PDVSA, povzročajo dodatne napetosti med Washingtonom in Caracasom. Medtem ko ZDA trdijo, da so sankcije nujne za vzpostavitev demokracije, venezuelska stran ukrepe označuje za nezakonito ekonomsko obleganje. Uspešna plovba dvanajstih tankerjev predstavlja pomembno simbolno in finančno zmago za venezuelsko vlado, saj ji omogoča nujno potreben priliv sredstev v času hude gospodarske krize.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je izdalo nujno opozorilo svojim državljanom, naj nemudoma zapustijo Venezuelo zaradi nestabilnih varnostnih razmer in tveganj, ki vključujejo samovoljne aretacije ter delovanje oboroženih milic. Opozorilo prihaja v času povečanih napetosti po ameriškem vojaškem posegu, usmerjenem proti predsedniku Nicolasu Maduru. Varnostna situacija v državi ostaja kritična, saj poročila navajajo, da oborožene skupine postavljajo cestne blokade in iščejo osebe z ameriškim državljanstvom ali tiste, ki podpirajo politiko Washingtona. Istočasno v Mjanmaru potekajo splošne volitve, ki jih organizira vojaška hunta, vendar jih spremljajo številne nepravilnosti in ustrahovanje volivcev. V zvezni državi Shan, natančneje v mestih Laikha in Mong Kung, trenutni delni rezultati kažejo na vodstvo stranke SNLD (stranka 'belega tigra'), medtem ko v mestu Tangyan vodi pro-vojaška stranka USDP ('stranka leva'). Poročila s terena v občini Ywangan razkrivajo, da podporniki vojaškega režima grozijo lokalnemu prebivalstvu z aretacijami s strani mjanmarske vojske, če se ne bodo udeležili glasovanja ali če ne bodo podprli vladajoče stranke. Politična kriza v Mjanmaru se poglablja, saj večina opozicijskih voditeljev, vključno s člani stranke NLD, ostaja v zaporih ali v izgnanstvu, kjer so oblikovali vlado narodne enotnosti (NUG). Kritiki poudarjajo, da so te volitve zgolj poskus legitimizacije vojaškega udara iz leta 2021 in ne bodo prinesle trajne politične rešitve. Mednarodna skupnost, vključno z nekaterimi ameriškimi politiki in ekonomisti, kritizira tudi zunanjo politiko ZDA, ki z agresivnimi posegi v tujini, kot je primer Venezuele, po njihovem mnenju dodatno destabilizira svetovni red.

Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social odgovoril na objavo, ki je predlagala Marca Rubia za prihodnjega predsednika Kube, z besedami "Zveni mi dobro". Trump je Kubi zagrozil s sankcijami po padcu Madura in nakazal na možnost, da bi Rubio postal predsednik države.

Madžarski premier Viktor Orban je v nedavnem govoru, ki ga je delil na družbenem omrežju X, izjavil, da se liberalni mednarodni red nezadržno razpada in da nastopa novo obdobje suverenih narodov. Po Orbanovih besedah so spremembe v svetovnem merilu očitne, saj dosedanji geopolitični modeli ne zagotavljajo več stabilnosti, ki so jo obljubljali v preteklih desetletjih. Poseben poudarek je Orban namenil vlogi novoizvoljenega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa. Madžarski voditelj trdi, da je prav Trump zadal odločilen udarec obstoječi liberalni svetovni ureditvi, s čimer se je odprla pot za krepitev nacionalnih interesov pred globalističnimi agendami. Orban te spremembe vidi kot priložnost za države, ki si prizadevajo za večjo avtonomijo pri sprejemanju lastnih političnih in družbenih odločitev. S svojimi izjavami je Orban znova potrdil svoje dolgoletno nasprotovanje liberalnim institucijam in vrednotam, ki po njegovem mnenju ne ustrezajo več trenutnim potrebam sveta. Njegove napovedi o vzponu narodov nakazujejo na pričakovano prestrukturiranje mednarodnih zavezništev in geopolitičnih silnic, ki bodo v prihodnje temeljile predvsem na bilateralnih odnosih namesto na večstranskih sporazumih.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v nedeljo napovedal, da bo njegova administracija popolnoma ustavila pritok nafte in denarja na Kubo. Trump je kubanske oblasti pozval, naj sredi zaostrovanja sankcij čim prej sklenejo dogovor z Washingtonom, saj bo v nasprotnem primeru pomoč popolnoma usahnila. Opozorilo prihaja v času, ko se Kuba sooča z vedno večjo energetsko in gospodarsko krizo. Trumpova administracija poudarja, da Kuba ne bo več prejemala energentov ali finančne pomoči, s katero je v preteklosti razpolagala. Predsednik je ob tem izpostavil preteklo odvisnost Kube od venezuelske nafte, za katero je Havanna v zameno nudila varnostne storitve režimu v Caracasu. ZDA nameravajo s to potezo povečati pritisk na kubanski režim in izsiliti spremembe v medsebojnih odnosih. Napovedane ukrepe so nekateri analitiki označili za kritično točko v odnosih med državama. Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da je čas za dogovor omejen, in namignil na hude posledice, če se kubansko vodstvo ne bo odzvalo na ameriške zahteve. Poteza odraža vrnitev k politiki trde roke do otoka, ki ga Washington že desetletja obravnava kot strateškega nasprotnika v regiji.

Slovenski oblikovalec in vizualni komentator Tomato Košir je z naslovnico Dnevnikove priloge Objektiv, ki je izšla v petek, dosegel izjemen odziv v domači in tuji javnosti. Na naslovnici je umetniško interpretiral notranjost ameriškega predsednika Donalda Trumpa s prikazom okna v njegovem srcu, kar je sprožilo val pohval na družbenih omrežjih in v medijskih krogih po vsem svetu. Košir je za časnik Dnevnik ocenil, da nobena izmed njegovih prejšnjih del ni imela tako širokega dosega in tako močnega mednarodnega odmeva kot prav ta ilustracija. Delo je bilo prepoznano kot vrhunski primer vizualnega komentarja, ki na subtilen, a neposreden način nagovarja globalno politično dogajanje. Uspeh slovenske naslovnice v tujini potrjuje pomen kakovostnega grafičnega oblikovanja in kritične misli v sodobnem medijskem prostoru. Odzivi prihajajo iz različnih strokovnih javnosti, ki poudarjajo estetsko dovršenost in sporočilno vrednost Koširjevega dela, ki je v kratkem času postalo viralno na spletu.

Nemški finančni minister in podpredsednik vlade Lars Klingbeil je izjavil, da se načela mednarodnega prava uporabljajo za vse države, vključno z Združenimi državami Amerike. Njegov odziv je sledil grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitni priključitvi oziroma prevzemu Grenlandije. Klingbeil je poudaril, da je odločitev o prihodnosti tega strateškega otoka izključno v pristojnosti Danske in Grenlandije same. Klingbeilove izjave so bile podane v luči priprav na srečanje skupine G7, kjer bo dostop do ključnih mineralnih surovin ena izmed osrednjih tem pogovorov. Nemčija s tem jasno sporoča, da ne podpira enostranskih teženj po spreminjanju meja ali političnega statusa ozemelj, ki so pod suverenostjo drugih evropskih držav. Takšna retorika Washingtona po mnenju Berlina spodkopava ustaljene mednarodnopravne norme. Nemški minister je s svojim nastopom utrdil stališče evropskih zaveznic, ki nasprotujejo Trumpovim zamislim o nakupu otoka. Vprašanje Grenlandije postaja vse bolj pomembno ne le zaradi ozemeljske suverenosti, temveč tudi zaradi naravnih virov in strateškega položaja v Arktiki, ki v zadnjem obdobju priteguje pozornost vseh svetovnih velesil.

Smithsonian je odstranil omembo Trumpove ustavne obtožbe iz njegove biografije, kar je povzročilo nezadovoljstvo Bele hiše. Predlagal je tudi omejitev obrestnih mer na kreditnih karticah, vendar je naletel na takojšnje nasprotovanje. Poleg tega je Trump izgubljal podporo na Floridi, njegovo posredovanje v Venezueli pa se je izkazalo za neuspešno. Guvernerka Maine je razkrila, kako je premagala Trumpovo administracijo na sodišču.

Iranska vojska je obtožila Izrael in ZDA orkestriranja nemirov in napovedala morebiten poseg v zatrtje protestov. Zunanji minister je opozoril, da bi bil vsak vojaški napad ZDA ali Izraela na Iran 'neuspešna izkušnja'. Vojska je obljubila zaščito strateške infrastrukture, hkrati pa opozorila, da bodo ameriške enote in Izrael 'legitimne tarče', če bo Amerika napadla državo. Zaradi naraščajočih nemirov je pakistanski urad za zunanje zadeve pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran. Donald Trump je izdal novo opozorilo, medtem ko so iranske oblasti izklopile dostop do interneta.

Po aretaciji Nicolása Madura je predsednik Trump posvaril Kubo in ji svetoval, naj sklene dogovor z ZDA, 'preden bo prepozno'. V ZDA so potekali protesti proti ICE zaradi smrti Renee Nicole Good. V Trumpovi domači državi Floridi se je zaradi 'nesramne korupcije' zmanjšala podpora predsedniku, medtem ko nekdanji Trumpov svetovalec opozarja, da se naftna igra v Venezueli ne izide po načrtih.

V ameriškem mestu Minneapolis so se minulo soboto stopnjevale napetosti, potem ko so zvezni agenti onemogočili dostop skupini kongresnikov do prostorov urada za priseljevanje in carine (ICE). Incident se je zgodil v luči nacionalnega ogorčenja zaradi smrti Renee Nicole Good, ki jo je prejšnjo sredo med operacijo pregona priseljencev ubil agent Jonathan Ross. Kongresnica Ilhan Omar je javno opozorila, da so agenti z neustreznim ravnanjem in blokado dostopa kršili ustavno odgovornost članov kongresa za izvajanje nadzora nad zveznimi ustanovami. Uradna različica dogodkov navaja, da je agent Ross streljal v samoobrambi, ker naj bi žrtev s svojim vozilom poskušala pobegniti in ogroziti varnostnike, vendar so se v javnosti pojavili nasprotujoči si opisi dogajanja. Kritiki izpostavljajo, da nekateri mediji in uradne osebe ignorirajo okoliščine, v katerih se je Goodova znašla na prizorišču, medtem ko demokratski politiki dogodek označujejo za nepotrebno nasilje. Razprava v Združenih državah Amerike ostaja močno polarizirana, zlasti glede vprašanja legitimnosti uporabe sile s strani zveznih agencij v mestnih okoljih. Dogajanje v Minneapolisu je povezano s širšim nezadovoljstvom glede delovanja agencije ICE, ki je bilo dodatno podžgano z izjavami sekretarke za domovinsko varnost Kristi Noem. Ta je po streljanju pozvala k podpori agentom, kar je v določenih delih javnosti sprožilo val kritik zaradi domnevne neobčutljivosti na izgubo človeškega življenja. Primer Goodove tako ostaja v središču političnih razprav o reformi migracijske politike in odgovornosti zveznih organov pregona.