obrambatuji odnosiindustrijagospodarstvopolitikamednarodni odnosi
Sredina
Zanesljiv vir
Evropska unija kljub obljubam o opustitvi povečala uvoz ruskega utekočinjenega zemeljskega plina
Objavljeno: 10. 1. 2026 4:42
8. jan 8:44
Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po napadu na zahodno Ukrajino z omenjeno raketo, v katerem so bili štirje mrtvi v prestolnici.
9. jan 9:43
Ruska vojska je potrdila, da je v zadnjem napadu na Ukrajino uporabila nadzvočno raketo Orešnik kot odgovor na poskus ukrajinskega napada z droni na eno od rezidenc Vladimirja Putina. Pri tem je zadela pomembno skladišče plina. V napadu je bilo ubitih štiri ljudi, 25 pa je bilo ranjenih. Ukrajina je napad označila za novo grožnjo evropski varnosti.
9. jan 12:30
Rusija je potrdila uporabo balistične rakete Orešnik v nocojšnjem napadu na zahodno Ukrajino, blizu meje s Poljsko, ki je članica Nata in EU. Cilj napada je bilo skladišče plina. Ukrajina je napad označila za novo grožnjo evropski varnosti. Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko je dejala, da napad dokazuje, da Putin ne želi miru. Ukrajinci pa so razočarani, da ni bilo obsodbe vojne s strani njihovega nekdanjega kapetana, ki igra za ruski Zenit.
9. jan 14:05
Ruska vojska je potrdila, da je v napadu na Ukrajino uporabila hipersonično raketo Orešnik, ki ima jedrsko sposobnost. Napad je bil odgovor na ukrajinski poskus napada z droni na eno od rezidenc Vladimirja Putina. Uporaba te rakete naj bi bila opozorilo Ukrajini in Zahodu ter demonstracija ruske vojaške moči.
9. jan 19:45
Rusija je potrdila, da je v obsežnem raketnem in napadu z brezpilotnimi letali na Ukrajino uporabila raketo Orešnik, pri čemer je bil Kijev močno prizadet, z najmanj štirimi smrtnimi žrtvami in 19 ranjenimi. Cilj napada je bila ključna ukrajinska infrastruktura. Ukrajinski piloti so poročali o neučinkovitosti Natovih taktik proti ruskim lovcem zaradi goste mreže ruske protizračne obrambe. Združeno kraljestvo in Ukrajina sta podpisali sporazum o obrambnih projektih.
Evropska unija je v letu 2025 ostala največja kupka ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz projekta Jamal na Arktiki, s čimer je Kremlju po ocenah nevladne organizacije Urgewald omogočila prihodke v višini 7,2 milijarde evrov. Podatki o sledenju plovilom razkrivajo, da so evropski terminali lani sprejeli kar 76,1 odstotka celotnega izvoza omenjenega obrata v Sibiriji. To se dogaja kljub javni zavezi Bruslja, da bo Unija do leta 2027 popolnoma prekinila uvoz ruskih fosilnih goriv.
Kronologija dogodkov
9. jan. 2026 :Ruska uporaba nove balistične rakete orešnik.Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo uporabo nove balistične rakete srednjega dosega orešnik v napadih na ukrajinsko ozemlje. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem mednarodno skupnost pozval k ostrejšemu ukrepanju proti Moskvi, saj uporaba tovrstnega orožja pomeni nevarno stopnjevanje konflikta.
Kritiki opozarjajo, da države članice s temi nakupi neposredno financirajo rusko vojaško agresijo v Ukrajini, ki se v zadnjem obdobju še stopnjuje. Čeprav je EU uvedla številne sankcije proti Moskvi, utekočinjeni zemeljski plin ostaja vrzal v energetski strategiji bloka. Povečane pošiljke v zadnjem letu kažejo na težave pri iskanju alternativnih virov energije in močno odvisnost nekaterih evropskih pristanišč od ruske infrastrukture.
Nadaljevanje trgovanja z energenti omogoča Rusiji vzdrževanje vojaških zmogljivosti, kar je še posebej kritično v luči nedavne uporabe naprednega orožja, kot je balistična raketa orešnik. Medtem ko Bruselj pripravlja nove ukrepe, nevladne organizacije poudarjajo, da brez takojšnje in popolne prepovedi uvoza LNG Evropa ostaja ključni steber ruskih proračunskih prihodkov iz naslova izvoza plina.
Izjave
"EU je lani prejela več kot tri četrtine vsega izvoza projekta Jamal LNG, kar je Kremlju prineslo približno 7,2 milijarde evrov."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje neposredno vpliva na slovensko energetsko varnost in zunanjo politiko, saj je Slovenija kot članica EU del skupnega energetskega trga in politike sankcij. Kakršne koli spremembe v uvozu ruskega plina ali morebitne nove omejitve neposredno vplivajo na cene energentov na domačem trgu in na prizadevanja države za diverzifikacijo virov, zlasti preko terminalov v Italiji in na Hrvaškem.
Poleg tega slovenska diplomacija zagovarja enotnost EU pri omejevanju ruskega vpliva, zato podatki o povečanem uvozu v druge države članice slabijo skupno pogajalsko pozicijo in lahko privedejo do političnih nesoglasij znotraj povezave, kar posredno vpliva na slovenske strateške interese v regiji.
Po večurnih pogovorih z ameriškim odposlancem Stevom Witkoffom in predstavnikom Donalda Trumpa, je Kremelj sporočil, da še ni našel kompromisa glede ozemlja v Ukrajini. Kljub temu Kremelj hvali Trumpa za prizadevanja za mirno rešitev in zatrjuje, da Putin ni zavrnil zadnjega mirovnega načrta, temveč je šlo za "prvo izmenjavo mnenj". Ukrajina in njeni evropski zavezniki pa Putina obtožujejo, da se le pretvarja, da ga zanimajo mirovna prizadevanja. Putin je v vojaški opravi sprejel novico, da je Rusija prevzela nadzor nad ključnim ukrajinskim mestom.
Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal uredbo, ki cilja na premoženje evropskih podjetij, ki še vedno poslujejo v Rusiji. Hkrati se zdi, da so prizadevanja za rešitev ukrajinske krize, ki so se pojavila po srečanju Putina in Donalda Trumpa, zamrle. Rusija je ponudila roko Ameriki, vendar je pobuda izčrpana.
Evropska unija se je dogovorila, da bo najkasneje do konca leta 2027 popolnoma prenehala uvažati zemeljski plin iz Rusije, s čimer se želi EU izogniti ponovitvi napake energetske odvisnosti od Rusije, ki se je pokazala v luči vojne v Ukrajini. Cilj je zagotoviti pravno varnost in zmanjšati odvisnost od ruskih energentov.
Nemška novinarka in strokovnjakinja za Rusijo, Katja Gloger, je v avstrijski oddaji "ZiB 2" dejala, da so imperialni cilji Moskve glede Ukrajine nespremenjeni in da si Rusija prizadeva za Evropo pod ruskim nadzorom. Po njenih besedah je ruski predsednik Putin že pred leti napovedal vojno Evropi.
Ruski predsednik Vladimir Putin je predstavil svoj pogoj za vzpostavitev miru v Evropi, pri čemer ni specificirano kaj točno ta pogoj je. Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, pa je Putina označil za največjo oviro pri končanju vojne v Ukrajini, saj naj bi bil pripravljen žrtvovati veliko število ruskih vojakov in civilistov za minimalne ozemeljske pridobitve.
Evropski parlament je v sredo potrdil dogovor o postopni opustitvi uvoza ruskega plina do konca leta 2027. Ta ukrep je korak bližje uveljavitvi zakona, ki naj bi zmanjšal energetsko odvisnost Evropske unije od Rusije.
Dogajanje neposredno vpliva na slovensko energetsko varnost in zunanjo politiko, saj je Slovenija kot članica EU del skupnega energetskega trga in politike sankcij. Kakršne koli spremembe v uvozu ruskega plina ali morebitne nove omejitve neposredno vplivajo na cene energentov na domačem trgu in na prizadevanja države za diverzifikacijo virov, zlasti preko terminalov v Italiji in na Hrvaškem.
Poleg tega slovenska diplomacija zagovarja enotnost EU pri omejevanju ruskega vpliva, zato podatki o povečanem uvozu v druge države članice slabijo skupno pogajalsko pozicijo in lahko privedejo do političnih nesoglasij znotraj povezave, kar posredno vpliva na slovenske strateške interese v regiji.
Spletno mesto apdejt.si se nenehno spreminja in nadgrajuje,
zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.
/nginx/o/2026/01/09/17380149t1h9818.jpg)
