Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v obsežnem intervjuju za časnik The New York Times ostro obsodil antisemitizem in izjavil, da ljudje s takšnimi nazori nimajo mesta v Republikanski stranki ali gibanju MAGA. Trump je poudaril, da stranka ne potrebuje podpore antisemitov, in pozval republikanske voditelje, naj tovrstna prepričanja brezpogojno obsodijo. Po njegovih besedah je gibanje zdaj premočno, da bi dopuščalo sovražni govor proti Judom. Med pogovorom se je Trump označil za "najmanj antisemitsko osebo v zgodovini" in izpostavil svojo vlogo kot najboljšega ameriškega predsednika za državo Izrael. Kljub temu so se v javnosti pojavili kritični odzivi, ki opozarjajo na njegove pretekle stike s kontroverznimi osebnostmi, kot je Nick Fuentes. Trump je v intervjuju sicer zanikal podrobno poznavanje Fuentesa, s katerim je pred časom večerjal na svojem posestvu Mar-a-Lago. Trump je izvor trenutnega vala antisemitizma v ZDA pripisal obdobju administracije Baracka Obame, kar je sprožilo dodatne polemike o politični naravi njegovih izjav. Kritiki izpostavljajo, da so njegove besede morda usmerjene v utrjevanje podpore med judovskimi volivci pred prihajajočimi volitvami, medtem ko desničarski krogi še naprej obravnavajo vprašanje antisemitizma znotraj lastnih vrst.

Pentagon je predsedniku Združenih držav Amerike Donaldu Trumpu predstavil nabor vojaških možnosti za morebiten napad na Iran, kar kaže na stopnjevanje napetosti med državama. Ameriški obrambni uradniki so pripravili različne scenarije, ki segajo od omejenih zračnih napadov do obsežnejših operacij, medtem ko Trumpova administracija preučuje odzive na iranske dejavnosti v regiji. Poročila o pripravah na napad so sprožila burne razprave v ameriškem političnem prostoru, pri čemer so nekateri mediji in novinarji kritično ocenili predsednikovo retoriko in odločitve. Obenem se je v ZDA razvnela razprava o Trumpovem odnosu do notranje politike, natančneje do kongresnice Ilhan Omar. Novinarji časnika New York Times so stopili v bran kongresnici, potem ko je predsednik Trump podal sporne izjave o njeni deportaciji. Ta dogodek poudarja globoko polarizacijo v ameriški družbi, kjer se zunanja politika do Irana prepleta z ostrimi notranjepolitičnimi spori glede identitete in pripadnosti. Situacija ostaja negotova, saj Bela hiša še ni sprejela dokončne odločitve o vojaškem posredovanju. Pentagon poudarja, da so predstavljeni načrti del standardnih priprav na morebitno poslabšanje varnostnih razmer, vendar pa kritiki opozarjajo, da bi lahko vsaka vojaška akcija sprožila širši regionalni konflikt z nepredvidljivimi posledicami za svetovno gospodarstvo in stabilnost.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem pogovoru za časnik The New York Times priznal, da obžaluje svojo odločitev, da po porazu na volitvah leta 2020 nacionalni gardi ni ukazal zasega volilnih naprav v ključnih zveznih državah. Trump, ki še naprej brez dokazov trdi, da so bile volitve prirejene, je v intervjuju sicer izrazil dvom o tem, ali bi bila nacionalna garda sploh dovolj usposobljena za izvedbo takšne operacije. Ti komentarji osvetljujejo načrte, o katerih se je v njegovem krogu razpravljalo ob koncu prvega mandata z namenom iskanja domnevnih volilnih prevar. Hkrati se republikanska stranka v predstavniškem domu sooča z resno krizo, saj se njihova večina vztrajno krči. Zaradi presenetljivih upokojitev, odstopov in smrti poslancev, vključno z nedavno smrtjo kalifornijskega republikanca Douga LaMalfe, ima stranka le še 218 sedežev proti 213 demokratskim. Ta tesna večina močno omejuje manevrski prostor predsednika predstavniškega doma Mika Johnsona, ki si pri sprejemanju zakonodaje skoraj ne sme privoščiti glasov proti znotraj lastnih vrst. Na javnomnenjskem področju Trumpov tabor vznemirja nov premik v stališčih volivcev glede imigracijske politike. Prvič v zgodovini večina Američanov podpira odpravo agencije za priseljevanje in carino (ICE), kar je posledica ogorčenja javnosti po nasilnem incidentu v Minneapolisu, kjer je agent ICE ustrelil mater treh otrok. Podpora odpravi agencije je z 32 odstotkov v letu 2019 narasla na 46 odstotkov, kar predstavlja potencialno nevarnost za Trumpovo agendo na področju priseljevanja v prihodnje.

Več visokih uradnikov in zveznih tožilcev na ameriškem ministrstvu za pravosodje (DOJ) je odstopilo s svojih položajev v znak protesta proti odločitvi ministrstva, da ne sproži preiskave proti agentu urada za priseljevanje in carine (ICE), ki je prejšnji teden v Minneapolisu ubil državljanko Renee Nicole Good. Namesto pregleda zakonitosti uporabe sile je vodstvo ministrstva pod upravo Donalda Trumpa odredilo preiskavo vdove pokojnice, kar je sprožilo val odstopov v uradu zveznega tožilca v Minnesoti in v oddelku za civilne pravice v Washingtonu. Med tistimi, ki so zapustili svoje položaje, je tudi Joseph H. Thompson, drugi najvišji uradnik v uradu zveznega tožilca v Minnesoti, ki je vodil obsežno preiskavo domnevnih goljufij v socialnih službah. Odstopi so v javnosti in pravnih krogih sprožili val kritik, saj strokovnjaki opozarjajo, da gre za redek in skrb vzbujajoč upor kariernih tožilcev proti političnemu pritisku. Guverner Minnesote Tim Walz je izrazil globoko obžalovanje zaradi odstopov, ki po njegovem mnenju ogrožajo integriteto pravosodnega sistema. Ministrstvo za pravosodje je hkrati na sodišču v Minnesoti zavzelo sporno stališče, da snemanje policijskih postopkov ni ustavno zaščitena pravica državljanov. Zagovorniki ministrstva so trdili, da opazovanje in snemanje agentov ICE povzroča nevarne situacije, kar je v neposrednem nasprotju z dosedanjo sodno prakso ameriških prizivnih sodišč. Kritiki administraciji očitajo poskus prikrivanja dejstev in zaščito uradnih oseb pred odgovornostjo za smrtno nevarne incidente.

Usmrtitev aktivistke Renee Nicole Macklin Good s strani agenta ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v Minneapolisu je sprožila val ogorčenja in množične proteste v vseh 50 zveznih državah. Incident se je zgodil prejšnji teden, ko je agent Jonathan Ross streljal na žensko, ki naj bi s svojim vozilom skušala ovirati zvezno operacijo. Medtem ko ameriška ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem dogodek označuje za dejanje domačega terorizma, protestniki zahtevajo takojšnjo ustavitev priseljenskih racij, odstavitev predsednika Donalda Trumpa in razpustitev zveznih agencij za priseljevanje. Preiskave so razkrile, da zvezni agenti pri izvajanju kampanje množičnih deportacij ponovno uporabljajo nevarne prijeme, kot so davljenje in pritiskanje na vrat, ki so bili prepovedani po smrti Georgea Floyda pred šestimi leti. Poročila navajajo več kot 40 primerov uporabe teh taktik nad priseljenci, državljani in protestniki v mestih, kot so Houston, Los Angeles in Massachusetts. Dokumentirani posnetki kažejo na brutalne metode, ki so pri nekaterih povzročile izgubo zavesti in konvulzije, kar še dodatno podpihuje javno razpravo o upravičenosti uporabe sile. Znotraj zveznih organov se pojavljajo trenja, saj se številni agenti ne želijo udeležiti operacij v Minneapolisu zaradi sovražnega vzdušja in nestrinjanja z uradno retoriko ministrstva. Nekateri uslužbenci odkrito dvomijo v uradne navedbe o samoobrambi in opozarjajo, da bodo pomanjkanje izkušenih kadrov zapolnili novi agenti naravnost iz akademij, kar bi lahko razmere še poslabšalo. Politični vrh ostaja razdeljen, saj nekateri kongresniki vztrajajo pri podpori ostremu ukrepanju proti kršiteljem imigracijske zakonodaje kljub javnemu nasprotovanju nasilnim metodam.

Republikanska stranka v Združenih državah Amerike je sprožila niz usklajenih političnih in pravnih dejavnosti, ki so usmerjene proti ključnim demokratskim akterjem. V ospredju je preiskava odbora za nadzor predstavniškega doma glede povezav z Jeffreyjem Epsteinom, v kateri sta nekdanji predsednik Bill Clinton in nekdanja državna sekretarka Hillary Clinton zavrnila pričanje. Republikanci so po njuni zavrnitvi poziva k deponiranju izjav napovedali začetek postopka zaradi žalitve kongresa, kar bi lahko vodilo do pravnih sankcij. Zakonca Clinton sta očitke zavrnila kot politično motivirane in pravno neveljavne. Istočasno se v zvezni državi Aljaska obeta intenziven politični boj za sedež v senatu, saj je nekdanja poslanka Mary Peltola napovedala kandidaturo proti sedanjemu republikanskemu senatorju Danu Sullivanu. Demokrati upajo, da bo Peltola, ki je med letoma 2022 in 2025 že služila v kongresu, državo Aljasko spremenila v konkurenčno volilno polje. Republikanski strategi so se na njeno napoved odzvali z ostrimi kritikami njenega preteklega glasovanja glede energetike in varnosti meja, kar nakazuje na visoke vložke v boju za nadzor nad senatom. V zvezni državi Tennessee so republikanski zakonodajalci ob začetku novega zasedanja potrdili tesno sodelovanje z administracijo predsednika Donalda Trumpa pri pripravi nove zakonodaje na področju priseljevanja. Ti premiki odražajo širšo strategijo Republikanske stranke, ki prek zakonodajnih pobud in parlamentarnih preiskav utrjuje svoj vpliv pred prihajajočimi političnimi preizkušnjami, medtem ko se demokrati pripravljajo na obrambo svojih položajev v tradicionalno republikanskih okoljih.

Pentagon je v lanskem septembru uporabil vojaško letalo, prebarvano v videz civilnega zrakoplova, za izvedbo napada na domnevno tihotapsko ladjo v Karibskem morju, je razkrila preiskava časnika The New York Times. V napadu, ki je bil del širše operacije proti narko-kartelom pod upravo predsednika Donalda Trumpa, je umrlo 11 ljudi. Po poročanju virov letalo ni imelo vidnih vojaških oznak, njegovo oborožitev pa so skrili v notranjost trupa, kar bi lahko predstavljalo kršitev mednarodnega prava o oboroženih spopadih. Strokovnjaki za mednarodno pravo opozarjajo, da gre v tem primeru za t. i. perfidnost, kar je vojni zločin, ki vključuje zavajanje nasprotnika s pretvarjanjem o civilnem statusu. Posnetki kažejo, da so preživeli po prvem napadu celo mahali letalu, misleč, da gre za civilno pomoč, preden je sledil drugi, usodni napad. Obrambni minister Pete Hegseth naj bi osebno odobril ta dvojni udar, kljub temu da so žrtve na razbitinah ladje kazale znake preživetja. Bela hiša in Pentagon vztrajata, da so napadi zakoniti, saj ZDA po njihovem mnenju bijejo vojno proti kriminalni združbi Tren de Aragua. Do zdaj je bilo v okviru te kampanje izvedenih več kot 35 napadov, v katerih je življenje izgubilo najmanj 123 ljudi. Mednarodne organizacije za človekove pravice dogodke označujejo za izvensodne poboje, saj administracija ni predložila nobenih dokazov, da so bile tarče dejansko vpletene v trgovino z drogami.

Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjih javnih nastopih in intervjujih povzročil precejšnje vznemirjenje z izjavami o možnosti uporabe ameriške vojaške sile proti Iranu ter s trditvami o neomejenosti lastne predsedniške oblasti. Trump je v kontekstu stopnjevanja napetosti v Teheranu napovedal ostre ukrepe, če bi iranski režim stopnjeval nasilje nad protestniki, hkrati pa so se v javnosti pojavila ugibanja o morebitnem zveznem posredovanju v mestih, kot je Minneapolis. Takšna retorika je sprožila ostre odzive pravnih strokovnjakov, ki opozarjajo na ustavne omejitve izvršne oblasti, ki so jih postavili očetje utemeljitelji. Analitiki blizu administracije medtem poročajo o domnevnem prestrašenem odzivu tako imenovanih globalističnih struktur in 'globoke države' zaradi Trumpove odločitve o prekinitvi določenih denarnih tokov. Novinar Alex Newman trdi, da so nedavne aretacije levih voditeljev v tujini, predvsem venezuelskega predsednika Nicolása Madura, oslabile subverzivna gibanja, ki naj bi se financirala prek nafte in trgovine z drogami. Po teh navedbah naj bi izguba venezuelskih finančnih virov neposredno vplivala na destabilizacijske poskuse znotraj Združenih držav Amerike. Najbolj kontroverzen del predsednikovega zadnjega nastopa pa ostaja njegov pogovor za New York Times, kjer je na vprašanje o omejitvah svoje moči odgovoril, da ga omejujejo zgolj lastna moralna načela in razum. Kritiki poudarjajo, da takšne izjave spodkopavajo temelje ameriške demokracije in načelo delitve oblasti. Medtem ko privrženci v Trumpovih potezah vidijo odločen boj proti korupciji in tujim vplivom, nasprotniki opozarjajo na nevarnost avtoritarnosti in nepredvidljivosti v zunanji politiki.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je ostro kritiziral sistem zaračunavanja vstopnih pristojbin za motorna vozila na Manhattnu, ki ga je označil za popolno katastrofo. V svoji izjavi je pozval k takojšnji prekinitvi programa, ki voznikom ob vstopu v središče mesta zaračunava devet dolarjev. Po Trumpovem prepričanju takšna politika uničuje New York, hkrati pa je izrazil dvom o učinkovitosti tovrstnih ukrepov v preteklosti in prihodnosti. Mestne oblasti v New Yorku so sistem uvedle z namenom zmanjšanja prometne gneče in pridobivanja sredstev za posodobitev javnega prevoza. Po njihovih uradnih podatkih se je promet od uveljavitve programa v letošnjem januarju zmanjšal za približno 13 odstotkov. Kljub tem podatkom Trump vztraja, da gre za napačno politiko, ki negativno vpliva na prebivalce in gospodarstvo mesta. Nasprotovanje uvedbi pristojbin odraža širši politični razkol glede okoljskih in infrastrukturnih vprašanj v Združenih državah Amerike. Medtem ko zagovorniki poudarjajo koristi za okolje in učinkovitost prometa, nasprotniki z novoizvoljenim predsednikom na čelu opozarjajo na finančno obremenitev državljanov. Pričakovati je, da bo vprašanje postalo ena od osrednjih točk sporov med zvezno oblastjo in vodstvom mesta New York po Trumpovem prevzemu položaja.

V zadnjem obdobju se administracija predsednika Donalda Trumpa sooča z obsežnim uporom znotraj zveznih tožilstev in pravosodja. V zvezni državi Virginia je tožilka Lindsey Halligan, ki jo je Trump imenoval kljub kasnejšim sodnim ugotovitvam o nezakonitosti postopka, sprožila oster pravni spor z zveznim sodnikom Davidom Novakom. Halliganova, ki jo podpirata generalna tožilka Pam Bondi in njen namestnik Todd Blanche, kljub diskvalifikaciji še vedno uporablja naziv zvezne tožilke, kar je sodnik Novak označil za sporno. Spor se je dodatno zaostril z odpustitvijo njenega pomočnika Roberta McBrida, ki naj bi zavrnil sodelovanje pri politično motiviranem pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Istočasno se v Minnesoti soočajo z množičnimi odstopi tožilcev. Šest zveznih tožilcev je odstopilo v znak protesta proti odločitvi pravosodnega ministrstva, da sproži kazensko preiskavo proti vdovi Reneeja Gooda, ki ga je ubil agent službe ICE. Tožilci pod vodstvom Josepha H. Thompsona so ministrstvu očitali oviranje preiskave o morebitnih kršitvah civilnih pravic in neprimerno vmešavanje v delo lokalnih oblasti. Ti dogodki krepijo očitke o zlorabi pravosodnega sistema za doseganje političnih ciljev in maščevanje nasprotnikom, kar ustvarja globoke razpoke v zveznih institucijah. Na političnem prizorišču sta Bill in Hillary Clinton zavrnila zahtevo kongresnega odbora pod vodstvom Jamesa Comerja za pričanje v zvezi z dokumenti Jeffreyja Epsteina, pri čemer sta izpostavila, da gre za politični pregon. Medtem ko se vrstijo kritike zaradi nove zlate signalizacije v Beli hiši, ki naj bi bila po mnenju kritikov neokusna in nepotrebna, so se pojavile tudi navedbe o nenavadnih vlogah za pomilostitev. Boksarska legenda Mike Tyson naj bi predsedniku Trumpu osebno predal prošnjo za pomilostitev zaprtega raperja Seana "Diddyja" Combsa, kar še dodatno zapleta podobo o delovanju aktualne administracije.

Venezuelske oblasti so pod pritiskom administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa izpustile več kot sto političnih zapornikov, medtem ko se nova začasna predsednica Delcy Rodríguez spopada z zahtevami Washingtona in vplivom nekdanjih Madurovih zaveznikov. Operacija ameriških specialnih sil, ki so 3. januarja 2026 v Caracasu zajele Nicolása Madura in ga prepeljale na sojenje v New York, je v državi povzročila politično nestabilnost in humanitarno zaskrbljenost. Kljub osvoboditvi zapornikov opozicijske skupine opozarjajo na neskladja v številkah in počasnost postopkov. Ameriški predsednik Trump je izrazil zadovoljstvo nad sodelovanjem z Rodríguezovo, ki velja za tesno zaveznico nekdanjega predsednika, a trenutno vodi državo pod tesnim nadzorom ZDA. Washington si prizadeva za ponovno odprtje veleposlaništva v Caracasu in obnovitev izkoriščanja bogatih venezuelskih naftnih rezerv. Vendar pa je podjetje Exxon Mobil izrazilo zadržanost in Venezuelo označilo za trenutno neprimerno za naložbe, dokler se ne izvedejo korenite spremembe pravnega in gospodarskega okvira države. Medtem ko del venezuelskih migrantov v Združenih državah Amerike proslavlja padec Madura, se mnogi spopadajo z negotovostjo glede svojega pravnega statusa. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v sodnih postopkih priznal težave pri lociranju nekaterih venezuelskih državljanov, ki so bili deportirani v Salvador. V sami Venezueli pa so vojaške operacije, v katerih je umrlo do sto ljudi, sprožile mešane odzive, saj del prebivalstva ameriško posredovanje dojema kot kršitev suverenosti, kar bi lahko paradoksalno okrepilo narodno enotnost proti tujemu vplivu.

Združene države Amerike in Tajvan se približujeta sklenitvi prelomnega trgovinskega sporazuma, ki bi znatno znižal carine na tajvanski izvoz v zameno za obsežne tehnološke investicije. Ključni del dogovora predvideva, da bo tajvanski polprevodniški velikan TSMC v Arizoni zgradil vsaj pet novih tovarn čipov. S tem bi se skupna vrednost naložb podjetja v ZDA povečala s prvotnih 165 milijard na približno 465 milijard ameriških dolarjev, kar predstavlja eno največjih tujih naložb v zgodovini države. Predlagani sporazum vključuje znižanje carin na tajvanske izdelke na 15 odstotkov, kar bi podjetju TSMC in drugim tajvanskim izvoznikom olajšalo dostop do ameriškega trga. Pogajanja so v sklepni fazi, vendar podrobnosti paketa še niso dokončno potrjene. Poteza odraža prizadevanja ameriške administracije za krepitev domače proizvodnje polprevodnikov in zmanjšanje odvisnosti od uvoza iz azijskih držav, hkrati pa krepi strateške vezi s Tajvanom. Investicijski načrti TSMC v Arizoni so odgovor na nove ameriške trgovinske politike, ki s carinami spodbujajo selitev proizvodnje ključnih tehnologij na ameriška tla. Dogovor sledi vzorcu, ki so ga ZDA že vzpostavile z nekaterimi drugimi trgovinskimi partnericami, kot je Japonska, kjer so carinske stopnje prilagodili v zameno za gospodarsko sodelovanje. Projekt bo po pričakovanjih ustvaril na tisoče delovnih mest v Arizoni in utrdil vlogo ZDA v svetovni verigi oskrbe s čipi.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil ostre kritike po izjavah, v katerih je uboj Renee Nicole Good s strani agenta urada za priseljevanje in carine (ICE) opravičeval s pomanjkanjem spoštovanja do organov pregona. Trump je v pogovoru z novinarji na letalu Air Force One dejal, da je bila žrtev "zelo nespoštljiva" in da takšnega obnašanja policija ali zvezne agencije ne smejo dopustiti. Incident v Minneapolisu, ki ga je posnela kamera agenta Jonathana Rossa, je sprožil množične proteste po celotni državi, saj posnetki kažejo na sporno uporabo smrtonosne sile proti neoboroženi civilistki. Poleg izjav o uboju je Trump v odmevnem intervjuju za New York Times izrazil željo po nakupu Grenlandije, kar je utemeljil s "psihološkim pomenom" za državo. Med pogovorom je prav tako kritiziral zakon o državljanskih pravicah kot obliko "obratne diskriminacije" in trdil, da pri svojem vladanju ne potrebuje mednarodnega prava, saj se zanaša na lastno moralo. Njegove navedbe o zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura zaradi migracijskih pritiskov so strokovnjaki označili za dejansko neutemeljene. Analitiki opozarjajo, da se Združene države Amerike soočajo z novo ero političnega nasilja, ki ga podpihujejo pretekle odločitve, vključno s pomilostitvijo udeležencev vdora v Kapitol. Poročilo Wall Street Journala medtem razkriva sistemske težave pri uporabi sile zveznih agentov, saj je bilo od julija zabeleženih 13 primerov streljanja na civilna vozila. Kljub stopnjevanju napetosti in protestom v mestih, kot je Portland, se administracija na kritike odziva s stopnjevanjem retorike proti nasprotnikom in zaščito zveznih organov.

Britanska javna radiotelevizija BBC je na sodišču na Floridi vložila zahtevo za zavrnitev 10 milijard dolarjev vredne odškodninske tožbe zaradi obrekovanja, ki jo je proti njej sprožil ameriški predsednik Donald Trump. Pravni zastopniki britanske korporacije so v dokumentih, vloženih na okrožno sodišče v južnem delu Floride, poudarili, da omenjeno sodišče nima ustrezne pristojnosti za obravnavo primera proti tuji medijski organizaciji. Spor izvira iz dokumentarne oddaje Panorama, katere uredniška obdelava je po mnenju Donalda Trumpa zlonamerno izkrivila njegove izjave. BBC v svojem odgovoru ostro zavrača očitke o zlonamernosti in poudarja, da so bile trditve v tožbi pravno neutemeljene. Poleg vprašanja pristojnosti se obramba sklicuje tudi na ustavno zaščiteno svobodo govora in odsotnost dokazov o namerni škodi. Sodni postopek predstavlja enega največjih finančnih izzivov za britansko medijsko hišo v zadnjih letih, saj bi morebitna izguba primera pomenila resne finančne in ugledne posledice. Analitiki pričakujejo, da bo odločitev o pristojnosti sodišča ključna za nadaljnji potek postopka, saj bi zavrnitev na tej stopnji ustavila proces, še preden bi se začela obravnava vsebine samih obtožb.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa se je spopadla z obtožbami o vojnih zločinih po razkritju, da so letala, uporabljena v napadu na domnevno tihotapsko ladjo, prikrili kot civilna plovila. Časnik The New York Times poroča, da je ameriška vojska med septembrskim napadom, v katerem je umrlo 11 ljudi, uporabila predelana letala tipa boeing 737 brez vojaških oznak. Plovila so bila prebarvana v belo barvo z modro črto, njihovo oborožitev pa so skrili v notranjost trupa, kar naj bi preprečilo njihovo identifikacijo kot vojaških objektov. Strokovnjaki za mednarodno pravo opozarjajo, da takšna taktika prikrivanja identitete vojaškega letala predstavlja kršitev ženevskih konvencij, znano kot perfidnost. Po besedah upokojenega generalmajorja Stevena Lepperja letalo, ki ni prepoznavno kot bojno, ne sme sodelovati v vojaških dejavnostih. Fotografije sumljivih letal na letališču St. Croix na Ameriških deviških otokih so najprej objavili ljubiteljski opazovalci letal, kar je sprožilo širšo preiskavo o spornih metodah ameriških operacij v Karibskem morju. Ameriška vojska je po incidentu domnevno prenehala uporabljati civilno opremljena letala za tovrstne napade in se vrnila k uporabi prepoznavnih vojaških zračnih sil. Kljub temu poročilo odpira resna vprašanja o odgovornosti vpletenih poveljnikov in zakonitosti operacij proti mamilarskim kartelom na odprtem morju. Incident je močno odmeval v mednarodni javnosti, saj bi potrditev teh navedb pomenila neposredno kršitev pravil vojskovanja s strani stalne članice Varnostnega sveta ZN.

Ministrstvo za domovinsko varnost ZDA (DHS) se v Minneapolisu sooča z notranjim odporom in poročili o uporabi nevarnih policijskih taktik po usodni ustrelitvi ameriške državljanke Renee Good. Uhajanje dokumentov razkriva, da so uslužbenci urada za priseljevanje in carine (ICE) v strahu pred povračilnimi ukrepi in množičnimi protesti, ki pretresajo mesto. Zaradi nepripravljenosti agentov za napotitev na območje je vodstvo ministrstva začelo pozivati k prostovoljni udeležbi pri operacijah, hkrati pa je izdalo stroga navodila glede varnosti in omejitve uporabe družbenih omrežij za svoje uslužbence. Preiskave so razkrile več kot 40 primerov, v katerih so zvezni agenti v zadnjem letu uporabili nevarne prijeme, kot sta davljenje in pritiskanje s kolenom na vrat, ki so bili po umoru Georgea Floyda pred šestimi leti strogo prepovedani. Poročila navajajo primere v Houstonu, Los Angelesu in Massachusettsu, kjer so agenti s takšnimi manevri ogrozili življenja tako priseljencev kot ameriških državljanov. Incidenti se dogajajo v okviru okrepljene kampanje množičnih deportacij pod upravo predsednika Donalda Trumpa. Kritike so uperjene tudi proti vodstvu agencije in guvernerki Kristi Noem, ki ji nekateri agenti očitajo neustrezno vodenje v kriznih razmerah. Razmere v Minneapolisu ostajajo napete, saj se zvezne oblasti trudijo zagotoviti dodatnih 300 agentov in koordinatorjev za nadzor protestov in izvajanje operacij, medtem ko se znotraj vrst ICE stopnjuje nezadovoljstvo nad nevarnimi delovnimi pogoji in spornimi ukazi vodstva.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost je v Minneapolis poslalo dodatne zvezne agente, medtem ko se v mestu nadaljujejo napeti protesti zaradi smrti 37-letne Renee Nicole Good. Incident, v katerem je agent službe za priseljevanje in carine (ICE) med zvezno operacijo pregon usodno ustrelil omenjeno državljanko, je sprožil val ogorčenja in spopade med protestniki in zveznimi oblastmi. Zvezne oblasti so prevzele preiskavo dogodka, hkrati pa krepijo svojo prisotnost na terenu, kar je dodatno zaostrilo razmere. Pretekli konec tedna so videoposnetki zabeležili nasilne prizore, ko so se protestniki neposredno spopadli z agenti ICE in zahtevali odgovornost za smrt Goodove. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem komentiral vprašanje imunitete za policiste in agente, kar je še dodatno razvnelo javno razpravo o policijskih pooblastilih in odgovornosti zveznih uslužbencev. Kljub prisotnosti protestnikov so agenti nadaljevali z aretacijami, kar je državo Minnesoto privedlo do odločitve o vložitvi tožbe proti predsedniku. Napetosti so dosegle vrhunec, ko so protestniki obkolili prostore urada za priseljevanje, zvezne sile pa so uporabile ukrepe za nadzor množic. Lokalni uradniki in kongresnica Ilhan Omar so kritizirali pomanjkanje nadzora nad delovanjem službe ICE, medtem ko zvezna vlada vztraja pri nujnosti zagotavljanja varnosti in izvajanja imigracijske zakonodaje. Razmere v Minneapolisu ostajajo nestabilne, saj obe strani vztrajata pri svojih stališčih.

V Minneapolisu in širšem območju mest Twin Cities so se v ponedeljek nadaljevali množični protesti in šolski izhodi, ki jih je sprožilo usodno streljanje agenta ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) na 37-letno Renee Nicole Good. Incident, ki se je zgodil 7. januarja med obsežno zvezno operacijo, je sprožil val ogorčenja po vsej državi, protestniki pa zahtevajo umik zvezne službe iz mesta. Župan Minneapolisa Jacob Frey je za medije potrdil, da so bili shodi, na katerih se je zbralo več deset tisoč ljudi, mirni, hkrati pa je ravnanje agentov ICE označil za protiustavno. Lokalni in državni voditelji so v odzivu na dogodke napovedali pravne ukrepe proti administraciji takratnega predsednika Donalda Trumpa, saj menijo, da so zvezne službe prekoračile svoja pooblastila in ogrozile varnost lokalnih skupnosti. Številni dijaki so zapustili razrede v znak solidarnosti z družino ubite in kot poziv k korenitim reformam priseljevalne politike. Napetosti so se dodatno zaostrile, ko so zvezni agenti onemogočili dostop skupini kongresnikov do prostorov urada ICE, kar je kongresnica Ilhan Omar ostro kritizirala kot pomanjkanje kakršnega koli nadzora nad delovanjem službe. Dogajanje v Minneapolisu odraža globoke politične in družbene delitve v Združenih državah Amerike glede vprašanj priseljevanja in pooblastil zveznih organov. Medtem ko lokalne oblasti zagovarjajo pravico do mirnega izražanja mnenj in zahtevajo odgovornost za smrt civilistke, zvezni organi vztrajajo pri izvajanju svojih operacij. Situacija ostaja napeta, saj protestniki napovedujejo nadaljevanje shodov, dokler ne bodo dosežene sistemske spremembe v delovanju zvezne policije.

V Detroitu se je v torek zbralo več sto protestnikov, ki so izrazili nasprotovanje obisku predsednika Donalda Trumpa. Shodi so potekali pred igralnico MotorCity Casino, kjer je predsednik nagovoril člane detroitskega gospodarskega kluba. Protestniki so z vzkliki in transparenti izražali odpor proti njegovi politiki, pri čemer so nekateri udeleženci dogajanje opisali kot napeto in zastrašujoče. Policija je med dogodkom pridržala dve osebi, ki sta bili kasneje izpuščeni z globo zaradi neupoštevanja ukazov uradnih oseb. Protesti so vključevali različne skupine, med drugimi tudi nasprotnike urada za priseljevanje in carine (ICE). Kljub prisotnosti Trumpovih podpornikov in morebitnim napetostim je policija uspela vzdrževati red v okolici prizorišča govora. Dogodek odraža globoko politično polarizacijo v Združenih državah Amerike, zlasti v ključnih industrijskih mestih, kot je Detroit. Protestni pohod se je zaključil v bližini središča mesta, pri čemer so organizatorji poudarili, da bodo nadaljevali z aktivizmom proti trenutni administraciji. Poročila o poškodovanih ali večji materialni škodi niso bila podana.

Večje število visokih ameriških tožilcev je odstopilo s svojih položajev v znak protesta proti ravnanju vlade predsednika Donalda Trumpa in delovanju urada za priseljevanje in carino (ICE). Neposreden povod za ta koordiniran odpor je bil incident v Minnesoti, kjer je uslužbenec agencije ICE med operacijo ustrelil in ubil civilista. Vsaj dvanajst tožilcev je uradno napovedalo svoj odstop, s čimer so izrazili nestrinjanje z militantnim pristopom vlade do vprašanja migracij. Kritika odstopljenih pravnikov se osredotoča predvsem na vse bolj agresivno izvajanje priseljenske zakonodaje, ki je v zadnjem obdobju privedlo do več smrtnih žrtev. Tožilci trdijo, da takšne metode spodkopavajo zaupanje javnosti v organe pregona in kršijo osnovne standarde varstva človekovih pravic. Po njihovem mnenju so ukrepi zvezne vlade presegli meje zakonitega in humanega ukrepanja, kar jim onemogoča nadaljnje opravljanje nalog v okviru trenutnega sistema. Notranji upor znotraj organov pregona predstavlja nov izziv za Trumpovo administracijo, ki se že dlje časa spopada z uličnimi protesti in kritikami civilne družbe. Odstopi strokovnega kadra nakazujejo na globok razkol med politično ravnjo v Washingtonu in operativnimi pravosodnimi organi na terenu. Ta poteza tožilcev bi lahko upočasnila izvajanje nekaterih zveznih direktiv in sprožila dodatne preiskave o zakonitosti uporabe sile s strani uslužbencev agencije ICE.

Najmanj štirje vodilni uslužbenci kazenskega oddelka v sektorju za državljanske pravice pri ameriškem ministrstvu za pravosodje (DOJ) so odstopili v znak protesta proti odločitvi administracije, da ne uvede preiskave o usodnem streljanju na neoboroženo ameriško državljanko Renee Nicole Good. Incident se je zgodil v Minneapolisu, ko je agent službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil 37-letno voznico, pomočnica pravosodnega ministra Harmeet Dhillon pa je kljub video dokazom, ki nasprotujejo uradni različici dogodkov, zavrnila preiskavo o morebitni nezakoniti uporabi smrtonosne sile. Dogodek je sprožil ostre kritike tako na levi kot na desni strani političnega pola, kjer so nekateri vidni konservativci obsodili uporabo čezmerne sile, medtem ko so visoki predstavniki Trumpove administracije, vključno s podpredsednikom JD Vanceom in sekretarko za domovinsko varnost Kristi Noem, agenta branili. Noemova je žrtev brez dokazov označila za "domačo teroristko". Hkrati so pravni zastopniki ministrstva v ločenem postopku na sodišču presenetili z izjavo, da snemanje policistov ni ustavno zaščitena pravica, kar je še dodatno zaostrilo razprave o politizaciji pravosodja. Notranji razkol v ministrstvu je postal očiten tudi ob kritikah kongresnice Marjorie Taylor Greene, ki je Trumpovo administracijo obtožila politizacije institucije v luči napovedane preiskave predsednika Zveznih rezerv Jeroma Powella. Masovni odstopi v sektorju za državljanske pravice veljajo za največji val odhodov iz ministrstva po vrnitvi Donalda Trumpa na oblast in nakazujejo na globoko nezadovoljstvo smeri delovanja agencije pod novim vodstvom.

Združene države Amerike pretresa val protestov po usodnem streljanju v Minneapolisu, kjer je agent zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil 37-letno mater Renee Nicole Good. Incident, ki se je zgodil 7. januarja 2026 med zvezno operacijo, je sprožil ostre odzive javnosti zaradi objavljenih posnetkov, na katerih je slišati agenta, kako žrtev neposredno po streljanju zmerja z žaljivkami. Ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je med nastopom na televiziji CNN povzročila dodatno ogorčenje, ko se je ob vprašanju o neprimernem vedenju agentov nasmehnila, medtem ko je predsednik Donald Trump dogodek označil za dejanje "domačega terorizma" s strani žrtve. Politične posledice dogodka so se razširile do Washingtona, kjer so štirje visoki uradniki ministrstva za pravosodje (DOJ) odstopili s svojih položajev v znak protesta. Odločitev pomočnice generalnega tožilca Harmeet Dhillon, da ne sproži preiskave o morebitnih kršitvah pooblastil agentov ICE, je v strokovnih krogih povzročila razkol. Medtem ko administracija zagovarja tezo o "absolutni imuniteti" zveznih agentov, kritiki opozarjajo na popolno pomanjkanje odgovornosti in zlorabo moči pri izvajanju deportacijske politike. Na terenu se razmere stopnjujejo, saj so poročali o novih incidentih med zveznimi organi in civilisti. V Portlandu je prišlo do novih streljanj, v Santa Ani pa je protestnik trajno oslepel po uporabi nesmrtonosnega orožja s strani agentov službe za domovinsko varnost. Notranja poročila nakazujejo, da se med samimi agenti na terenu pojavlja odpor do razporeditev v krizna žarišča, saj se bojijo maščevanja javnosti in pravnih posledic, kljub zagotovilom Bele hiše o zaščiti.

V zvezni državi Minnesota so se v torek nadaljevali intenzivni spopadi med protestniki in zveznimi agenti, ki so za razganjanje množic uporabili solzivec in dražilce za oči. Napetosti v Minneapolisu in okolici so se stopnjevale po večdnevnih demonstracijah proti obsežnim imigracijskim operacijam administracije predsednika Trumpa. Do najbolj silovitih soočenj je prišlo pred zvezno stavbo Whipple v Minneapolisu, kjer so zvezne oblasti uporabile prisilna sredstva, potem ko so protestniki proti njim metali pirotehnična sredstva. Demonstracije so se razširile tudi izven mestnega središča, saj so dijaki v predmestju organizirano zapustili pouk v znak protesta proti agresivnemu izvajanju priseljenske zakonodaje. Poleg uličnih nemirov se je bitka preselila tudi v pravne okvirje, saj so lokalni in državni voditelji vložili tožbo proti zveznim organom. S tem želijo omejiti delovanje zveznih služb, ki so v preteklih dneh povzročile precejšen nemir med prebivalstvom. Val ogorčenja je neposredna posledica nedavnega incidenta, v katerem je agent službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil 37-letno prebivalko Minneapolisa. Kritiki zveznih organov, med katerimi sta vidno izpostavljena kongresnica Ilhan Omar in lokalna oblast, opozarjajo na pomanjkanje nadzora nad zveznimi agenti in pretirano uporabo sile pri izvajanju deportacij in aretacij. Trenutno stanje v Minnesoti ostaja izjemno napeto, zvezne oblasti pa kljub nasprotovanju lokalnih skupnosti nadaljujejo s svojo strategijo poostrenega nadzora.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump se je med obiskom Fordove tovarne odzval na provokacije neznanega delavca z neprimerno gesto. Medtem ko so ga snemale kamere, je Trump dvignil sredinec v smeri osebe, ki mu je domnevno namenjala žaljivke. Incident se je zgodil v času, ko je politik zapuščal prizorišče po srečanju z zaposlenimi. Bela hiša je incident pospremila z izjavo, v kateri so dejanje označili za ustrezen odziv na verbalni napad. Direktor komunikacij Steven Cheung je pojasnil, da je neznana oseba kričala vulgarne žaljivke v izbruhu besa, zato je bila predsednikova reakcija po njegovem mnenju povsem nedvoumna in primerna situaciji. Gesta je takoj sprožila številne odzive v ameriških medijih in na družbenih omrežjih. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti med političnimi akterji in delom javnosti v obdobju intenzivnih političnih dejavnosti. Kljub temu da gre za osamljen incident, ta ponovno odpira vprašanja o standardih javnega komuniciranja najvišjih državnih predstavnikov v nepredvidenih situacijah.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil val kritik zaradi izrazitega neskladja v svojem odnosu do protestnega dogajanja v Iranu in domačih demonstracij v Minneapolisu. Medtem ko je Trump na platformi Truth Social iranske protestnike podprl kot borce za demokracijo in tamkajšnjim oblastem zagrozil z visokimi stroški zaradi nasilnega zatiranja, je ameriške protestnike, ki so se odzvali na usodni strel agenta agencije ICE, označil za anarhiste in profesionalne agitarje. Analitiki ocenjujejo, da takšna retorika kaže na politično selektivnost pri obravnavi državnega nasilja in državljanskih pravic. Hkrati so se v evropskem prostoru okrepili pozivi k radikalni spremembi politike do Združenih držav Amerike zaradi Trumpovih ozemeljskih ambicij po Grenlandiji. Politični analitiki opozarjajo, da Trumpove izjave o zavzetju otoka »na lahek ali težek način« ne gre podcenjevati. Evropske voditelje pozivajo, naj se spopadejo z novo realnostjo, v kateri ZDA ne nastopajo več kot zaveznica, temveč kot aktivna in sovražna grožnja mednarodnemu redu. Zaradi stopnjevanja napetosti in imperialnih teženj Washingtona se v Evropski uniji krepijo razprave o prekinitvi tesnih vezi z administracijo Donalda Trumpa. Strokovnjaki poudarjajo, da je ameriška zunanja politika postala nepredvidljiva in agresivna, kar zahteva večjo suverenost evropskih držav pri zaščiti svojih interesov in ozemeljske celovitosti zavezniških ozemelj, kot je Grenlandija.

Danski in grenlandski predstavniki so se v Washingtonu sestali s člani ameriškega Sveta za nacionalno varnost, da bi naslovili napetosti, ki so nastale po ponovnih izjavah predsednika ZDA Donalda Trumpa o strateškem pomenu in morebitni priključitvi Grenlandije. Trump je svoje načrte utemeljil z vidika nacionalne varnosti ZDA, kar je med zavezniki v Evropi sprožilo precejšen nemir. Veleposlanik Kraljevine Danske Jesper Moller Sorensen in predstavnik Grenlandije Jacob Isbosethsen sta v pogovorih poudarila avtonomijo otoka. V Nemčiji in celotni Evropski uniji se vrstijo kritični odzivi na ameriške ambicije, saj mnogi predloge o aneksiji ozemlja, ki pripada suvereni državi, označujejo za nesprejemljive. V javnosti so se pojavili tudi satirični odzivi, predvsem na Danskem, kjer so nekatere kampanje neposredno zasmehovale Trumpovo politiko. Kljub temu nekateri analitiki opozarjajo, da je potreben bolj poglobljen pogled na arktično regijo in njeno vse večjo geopolitično težo. Srečanje v Washingtonu velja za ključen korak pri preprečevanju nadaljnjega zaostrovanja odnosov med ZDA in Dansko. Čeprav so ameriške zahteve povzročile diplomatski spor, obe strani poudarjata pomen dialoga pri vprašanjih, ki zadevajo varnostno arhitekturo Severnega Atlantika in Arktike. Zaenkrat ni indicev, da bi Danska popustila pri vprašanju suverenosti nad največjim otokom na svetu.

Ameriška vojska je v prvem letu mandata predsednika Donalda Trumpa izvedla skoraj toliko zračnih napadov kot v celotnih štirih letih njegovega predhodnika Joeja Bidna. Po podatkih nevladne organizacije ACLED (Armed Conflict Location & Event Data) so Združene države Amerike od 20. januarja lani pod Trumpovim vodstvom zabeležile 672 zračnih operacij, medtem ko jih je bilo v celotnem štiriletnem obdobju Bidnove administracije skupno 694. Trumpova administracija je predhodnika že prehitela pri številu enostranskih zračnih napadov, kjer razmerje znaša 587 proti 494 v korist trenutnega predsednika. Več kot 70 odstotkov vseh operacij pod republikanskim predsednikom je bilo usmerjenih proti hutijevcem v Jemnu, približno petina napadov pa je ciljala islamistične skupine v Somaliji. Poleg omenjenih držav so Združene države Amerike izvajale zračne napade še v Nigeriji, Siriji, Iraku in Iranu. Od septembra dalje pa ameriške sile vodijo tudi intenzivno kampanjo proti plovilom preprodajalcev mamil v Karibskem morju in Tihem oceanu, kar predstavlja širitev vojaških operacij na področje boja proti narkokartelom. Podatki kažejo na znatno spremembo v ameriški zunanji in obrambni politiki, ki se pod Trumpovim vodstvom nagiba k pogostejši uporabi zračne moči brez širših mednarodnih koalicij. Zadnji v seriji odmevnih dogodkov, ki so vključeni v to statistiko, je bila operacija pridržanja venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki se je odvila 3. januarja. Povečana intenzivnost napadov sproža vprašanja o dolgoročni strategiji Washingtona in vplivu teh dejanj na regionalno stabilnost na Bližnjem vzhodu in v Afriki.

V zvezni državi Minnesota se je v sredo odvilo ključno zaslišanje v tožbi, ki sta jo država Minnesota in metropolitansko območje Twin Cities vložila proti administraciji predsednika Donalda Trumpa. Tožniki izpodbijajo izvajanje zveznih operacij za uveljavljanje imigracijske zakonodaje, ki so jih v dokumentaciji označili za »zvezno invazijo«. Pravni spor se osredotoča na pooblastila zvezne vlade pri izvajanju prisilnih ukrepov na lokalni ravni brez usklajevanja z regionalnimi oblastmi. Dogajanje v sodni dvorani sledi zaostritvi razmer v lokalnem pravosodju, saj je zaradi nestrinjanja z metodami dela administracije in domnevnih pritiskov odstopilo vsaj šest zveznih tožilcev. Tožba trdi, da so operacije kršile ustavna načela in povzročile nepotreben strah ter motnje v lokalnih skupnostih. Predstavniki zvezne vlade na drugi strani zagovarjajo zakonitost svojih ukrepov kot nujnih za zagotavljanje nacionalne varnosti in spoštovanje priseljenske politike. Odločitev sodišča bo imela širše posledice za razmerje med zvezno oblastjo in posameznimi zveznimi državami v Združenih državah Amerike. Primer velja za enega najpomembnejših pravnih preizkusov izvršnih ukazov nove administracije na področju notranje varnosti. Lokalni uradniki poudarjajo, da takšne operacije spodkopavajo zaupanje javnosti v organe pregona in otežujejo delo lokalne policije v skupnostih z velikim številom priseljencev.

Danski zunanji minister je obiskal Belo hišo, kjer se je sestal s svetovalcem za nacionalno varnost JD Vanceom in senatorjem Marcom Rubiom, da bi razpravljal o prihodnosti Grenlandije. Obisk je bil namenjen zmanjševanju napetosti, ki so nastale po ponovnih napovedih ameriškega predsednika Donalda Trumpa o možnosti prevzema nadzora nad tem strateško pomembnim arktičnim otokom. Trump je v zadnjem letu večkrat izpostavil, da je status otoka vprašanje, ki ga morajo rešiti Združene države Amerike, kar je povzročilo diplomatsko nelagodje v Københavnu. Danska stran poudarja, da Grenlandija ni naprodaj in da gre za avtonomno ozemlje znotraj danskega kraljestva, medtem ko ameriška administracija otok vidi kot ključno točko za zagotavljanje varnosti na Arktiki in dostop do naravnih virov. Kljub ostrim besedam predsednika Trumpa, ki je situacijo označil za težavo Dancev, si diplomati prizadevajo najti pot do stabilnega sodelovanja, ki ne bi ogrozilo dolgoletnega zavezništva med državama. Razprave so se osredotočale predvsem na obrambno sodelovanje in gospodarske investicije na otoku. Analitiki opozarjajo, da so Trumpove izjave del širše strategije povečevanja ameriške prisotnosti na severu, kjer se krepi tudi vpliv Rusije in Kitajske. Danska se ob tem spopada z diplomatskim izzivom, kako obdržati suverenost nad otokom in hkrati ugoditi varnostnim zahtevam svoje najpomembnejše zaveznice v okviru zveze NATO. Današnje srečanje v Washingtonu predstavlja ključen korak v poskusu stabilizacije razmer pred morebitnimi nadaljnjimi enostranskimi potezami Bele hiše.

Iran je v uradnem pismu Varnostnemu svetu Združenih narodov ostro obsodil ravnanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa ter ga obtožil neposrednega spodbujanja politične nestabilnosti in nasilja v državi. Iranski veleposlanik pri ZN Amir Saeid Iravani je poudaril, da dejanja ameriške administracije neposredno ogrožajo suverenost, ozemeljsko celovitost in nacionalno varnost Irana. Te obtožbe so sledile Trumpovim javnim pozivom iranskemu prebivalstvu k prevzemu državnih institucij. Iranske oblasti trdijo, da so Združene države Amerike skupaj z Izraelom odgovorne za morebitne žrtve in stopnjevanje napetosti na iranskih tleh. Teheran v svojem dopisu poudarja, da Washington s svojo retoriko in obljubami o pomoči upornikom grobo posega v notranje zadeve suverene države. Incident dodatno zaostruje že tako krhke odnose med državama, ki so se v zadnjih mesecih močno poslabšali zaradi vojaških in diplomatskih trenj. Diplomatski spor se odvija v času povečanih regionalnih tveganj, kjer Iran Washingtonu pripisuje soodgovornost za izraelske vojaške operacije. Trumpovi pozivi k prevzemu institucij so v Teheranu razumljeni kot poskus državnega udara, kar je iransko diplomacijo spodbudilo k iskanju mednarodne podpore v okviru Združenih narodov. Iran vztraja, da bo zaščitil svoje meje in notranji mir pred tujim vmešavanjem.

Skupina ameriških senatorjev iz obeh strank je v torek vložila predlog zakona, ki bi administraciji predsednika Donalda Trumpa prepovedal priključitev ali prevzem nadzora nad ozemljem katere koli zaveznice v zvezi Nato brez njenega privoljenja. Zakonodajna pobuda se neposredno odziva na obnovljeno zanimanje predsednika Trumpa za nakup oziroma prevzem Grenlandije, ki je avtonomno ozemlje Danske, sicer ključne članice severnoatlantskega zavezništva. Predlog zakona bi med drugim onemogočil financiranje kakršnih koli dejavnosti, namenjenih okupaciji ali aneksiji ozemelj držav članic Nata. Senatorji s tem ukrepom poskušajo zavarovati stabilnost zavezništva in preprečiti morebitne enostranske poteze izvršne oblasti, ki bi lahko resno ogrozile diplomatske odnose z evropskimi partnericami. Razprave o nakupu Grenlandije so se v preteklosti že pojavile, vendar so tokratne napovedi sprožile potrebo po pravni zaščiti suverenosti zavezniških držav. Zakonski predlog poudarja, da bi bila vsakršna oblika prisilne pridobitve ozemlja v nasprotju z mednarodnimi normami in temeljnimi listinami Nata. Čeprav Bela hiša še ni podala uradnega odziva na vloženo zakonodajo, pobuda odraža globoko zaskrbljenost v ameriškem kongresu glede nepredvidljivosti zunanje politike predsednika Trumpa. Predlagatelji zakona poudarjajo, da mora zunanja politika Združenih držav Amerike temeljiti na spoštovanju meja in suverenosti zaveznic, ne pa na ozemeljskih težnjah, ki spominjajo na pretekla stoletja. Usoda predloga v senatu bo odvisna od stopnje podpore znotraj republikanske večine, vendar gre za jasen signal izvršni oblasti.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je v torek uradno odobrila prodajo naprednih procesorjev za umetno inteligenco podjetja Nvidia na kitajski trg. Odločitev se nanaša na model H200, ki velja za drugi najzmogljivejši čip tega proizvajalca, vendar izvoz spremljajo strogi pogoji in varnostni protokoli. Ministrstvo za trgovino ZDA je poudarilo, da bodo morali čipi pred pošiljanjem opraviti pregled v neodvisnem testnem laboratoriju, ki bo preveril njihove tehnične zmogljivosti in zagotovil skladnost z izvoznimi predpisi. Nova pravila zahtevajo, da Nvidia najprej zagotovi zadostno zalogo modelov H200 na domačem trgu v Združenih državah Amerike, preden se začnejo pošiljke v tujino. Kitajski kupci bodo morali poleg tega predložiti uradna jamstva, da tehnologija ne bo uporabljena v vojaške namene. Kljub tem varovalkam so se v Washingtonu že oglasili kritiki, predvsem tako imenovani kitajski jrebi, ki izražajo dvom o možnosti dejanskega nadzora nad končno uporabo čipov in opozarjajo na morebitna varnostna tveganja za nacionalne interese. Poteza sledi dolgotrajnim trgovinskim napetostim in preteklim prepovedim, ki so omejevale dostop Kitajske do vrhunske polprevodniške tehnologije. Nvidia je odločitev pozdravila z obrazložitvijo, da dosega ustrezno ravnovesje med komercialnimi interesi podjetja in varnostnimi zahtevami države. Ta odobritev bi lahko sprožila obsežne pošiljke strojne opreme, ki je ključna za razvoj sistemov umetne inteligence, obenem pa predstavlja pomemben premik v tehnološki politiki Trumpove administracije do Pekinga.

Ameriška vojska je v prvem letu drugega mandata predsednika Donalda Trumpa izvedla število zračnih napadov, ki se že skoraj približuje skupnemu seštevku vseh napadov v celotnem štiriletnem mandatu njegovega predhodnika Joeja Bidna. Po podatkih nevladne organizacije Acled je povečana intenzivnost vojaških operacij povzročila več kot 1000 žrtev. Takšen skokovit porast uporabe zračnih sil kaže na korenito spremembo ameriške zunanje in obrambne politike, ki se odmika od obdobja relativne zadržanosti pod prejšnjo administracijo. Poročilo nevladne organizacije izpostavlja, da so se ameriške dejavnosti okrepile na več kriznih območjih hkrati, kar potrjuje Trumpovo strategijo uporabe moči brez predhodnih omejitev, ki so bile značilne za Bidnovo obdobje. Analitiki opozarjajo, da tolikšna frekvenca bombardiranj povečuje tveganje za civilne žrtve in destabilizacijo regij, kjer Združene države Amerike izvajajo svoje operacije. Podatki kažejo na sistematično povečevanje vojaškega pritiska, ki neposredno sledi Trumpovim predvolilnim napovedim o agresivnejšem nastopu na svetovnem odru. Operacije, ki jih je odobril Trump, odražajo širši trend njegove administracije pri uveljavljanju ameriške dominance. Medtem ko je Biden poskušal zmanjšati neposredno vpletenost v zračne spopade, se trenutna administracija poslužuje obsežnih napadov kot primarnega orodja za doseganje zunanjepolitičnih ciljev. To dinamiko spremljajo tudi kritike mednarodnih organizacij, ki opozarjajo na humanitarne posledice hitrega naraščanja vojaških aktivnosti v tujini.

Pravosodna ministrica zvezne države New York Letitia James je v torek sporočila, da je s skrajno desno cionistično skupino Betar US dosegla poravnavo, po kateri bo organizacija prenehala delovati na območju New Yorka. Preiskava urada pravosodne ministrice je razkrila, da je skupina sistematično izvajala ustrahovanje, nadlegovanje in nasilje nad propalestinskimi aktivisti. Med tarčami so bili predvsem muslimani, Arabci in Palestinci, pa tudi judovski prebivalci New Yorka, ki so nasprotovali vojni v Gazi. Preiskava je pokazala, da je Betar US zbiral imena študentskih protestnikov in jih posredoval administraciji predsednika Donalda Trumpa, hkrati pa spodbujal k fizičnim obračunom. Ministrica James je poudarila, da zvezna država New York ne bo tolerirala organizacij, ki uporabljajo strah in nasilje za utišanje svobode izražanja ali ciljno napadajo posameznike zaradi njihove etnične pripadnosti oziroma veroizpovedi. Skupina se je po ugotovitvah urada posluževala nezakonitih metod za prekinitev zakonitih protestov. Dogovor o prenehanju delovanja v New Yorku sledi obdobju povečanih napetosti in številnih pritožb glede delovanja te skrajne organizacije, ki je v zadnjem letu postala širše prepoznavna prav po agresivnem spremljanju in ovajanju aktivistov. Poravnava predstavlja pomemben pravni precedens pri omejevanju delovanja radikalnih interesnih skupin, ki presegajo okvire zakonitega lobiranja in prehajajo v sfero fizičnega ter spletnega ustrahovanja državljanov.

Ameriški predsednik Donald Trump se je med obiskom Fordove tovarne v Dearbornu v zvezni državi Michigan zapletel v oster besedni spor z delavcem, ki je član sindikata UAW. Incident se je zgodil v torek pred predsednikovim nagovorom v ekonomskem klubu v Detroitu, ko je delavec Trumpa označil za »zaščitnika pedofilov«. Predsednik se je na provokacijo odzval z neprimerno gesto in delavcu dvakrat pokazal sredinec, medtem ko je vidno mrmral kletvice. Po poročanju lokalnih medijev in predstavnikov sindikata je podjetje Ford delavca zaradi incidenta suspendiralo, medtem ko poteka preiskava primera. Dolžina suspenza in končni disciplinski ukrepi še niso znani, podjetje pa se na uradna vprašanja o statusu zaposlitve delavca še ni odzvalo. Kongresnica Rashida Tlaib je potrdila, da je v stiku s sindikatom in da delavcu grozi nadaljnja disciplinska obravnava. Bela hiša je predsednikov odziv označila za primeren in nedvoumen. Direktor komunikacij Steven Cheung je delavca označil za »noro osebo«, ki je v izpadu besa kričala kletvice, ter poudaril, da je bila Trumpova reakcija odraz njegove neposredne narave. Incident je sprožil burne razprave o odnosu med predsednikom in delavskim razredom v Michiganu, ki velja za ključno politično bojišče.

Novi posnetki incidenta, ki so se pojavili, prikazujejo, da je Donald Trump med obiskom tovarne Ford v Detroitu pokazal sredinec protestniku, ki ga je obtožil, da je zaščitnik pedofilov. Trump se je na provokacijo odzval z jezo in kletvicami.

Ameriški predsednik Donald Trump se je med obiskom Fordove tovarne v zvezni državi Michigan zapletel v incident s protestnikom. Potem ko ga je eden izmed prisotnih delavcev glasno obtožil, da ščiti pedofile oziroma da je njihov pokrovitelj, je Trump na žaljivko odgovoril z neprimerno gesto. Predsednik je protestniku pokazal sredinec in uporabil psovko, kar so ujele tudi kamere, posnetek pa je hitro zaokrožil po družbenih omrežjih. Incident se je zgodil v času, ko je Trump pod drobnogledom javnosti zaradi svojih preteklih povezav z Jeffreyjem Epsteinom. Čeprav Trump zanika kakršne koli nepravilnosti ali obiske Epsteinovega otoka, so očitki protestnikov očitno sprožili buren odziv ameriškega predsednika. Dogodek v Michiganu ponovno izpostavlja polarizacijo ameriške družbe in Trumpov neposreden, pogosto kontroverzen slog komunikacije z nasprotniki. Odzivi na dogodek so deljeni, saj nekateri Trumpovi podporniki dejanje vidijo kot odločen odziv na provokacijo, medtem ko kritiki opozarjajo na neprimernost takšnega obnašanja za nosilca najvišje funkcije v državi. Gre za enega v nizu javnih spopadov, ki zaznamujejo Trumpovo politično pot in njegove obiske po zveznih državah, kjer se pogosto spopada z nasprotujočimi si mnenji državljanov.

Ameriški predsednik Donald Trump je po objavi decembrskih podatkov o inflaciji v Združenih državah Amerike razglasil konec rasti cen in ponovno stopnjeval pritisk na predsednika zveznih rezerv (Fed) Jeroma Powella. Trump je Powella označil za nesposobnega in zahteval znatno znižanje obrestnih mer, pri čemer je poudaril, da si na čelu centralne banke želi osebo, ki bi obrestne mere zniževala tudi v času rasti trgov. Za gospodarske težave, s katerimi se še vedno srečujejo volivci, je neposredno obtožil nekdanjega predsednika Joeja Bidna. Kljub umirjanju inflacije v ZDA Trump vztraja pri stališču, da je trenutna politika centralne banke preveč restriktivna. S svojimi izjavami, v katerih je napovedal, da Powell ne bo več dolgo na položaju, je ponovno odprl vprašanje neodvisnosti denarne politike od izvršilne veje oblasti. Trump meni, da bi morala centralna banka bolj aktivno spodbujati gospodarsko rast preko cenejšega zadolževanja, kar je v neposrednem nasprotju s trenutno previdno držo Feda. Analitiki opozarjajo, da Trumpovi napadi na Powella niso le politična retorika, temveč jasen signal o smeri, v katero želi predsednik popeljati finančni sistem države. Trump je odkrito priznal, da si želi večji nadzor nad odločitvami o obrestnih merah, kar bi lahko v prihodnosti zamajalo zaupanje trgov v avtonomijo ameriške centralne banke. Napetosti med Belo hišo in Fedom se tako stopnjujejo ravno v času, ko se ameriško gospodarstvo nahaja na prelomnici med stabilizacijo cen in vzdrževanjem gospodarske rasti.

Mark Brnović, nekdanji generalni državni tožilec ameriške zvezne države Arizona in nekdanji nominiranec za veleposlanika Združenih držav Amerike v Srbiji, je v starosti 58 let umrl v spanju. Po navedbah njegove družine in lokalnih medijev je bila smrt domnevno posledica srčnega zastoja. Brnović je v ameriški politiki pustil pečat kot 26. generalni tožilec Arizone, kjer je deloval kot odločen zagovornik pravne države, pogosto pa je izpostavljal svoje korenine in usodo staršev, ki so pred komunizmom prebegnili iz nekdanje Jugoslavije. Njegova pot do diplomatskega položaja v Beogradu se je začela z nominacijo s strani takratnega predsednika Donalda Trumpa, vendar je bila ta kasneje umaknjena, še preden bi bila lahko dokončno potrjena. Kljub temu je Brnović v srbski in širši regionalni javnosti veljal za pomembno osebnost zaradi svojega porekla in političnega vpliva v republikanski stranki. Družina je ob smrti zaprosila za spoštovanje zasebnosti, medtem ko se ameriški in srbski mediji spominjajo njegove kariere zveznega tožilca in borca za pravičnost. Brnovićeva smrt predstavlja konec poti za enega vidnejših ameriških politikov s koreninami z območja Zahodnega Balkana. Kot politik se je pogosto spopadal s kompleksnimi pravnimi vprašanji na zvezni ravni, njegova kratkotrajna kandidatura za veleposlaniško mesto pa je takrat v regiji vzbudila precejšnje zanimanje glede prihodnje smeri ameriške zunanje politike do Srbije.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je v pogovoru za britanski BBC izjavil, da je ameriški predsednik Donald Trump edini svetovni voditelj, ki je sposoben zaustaviti Vladimirja Putina pri njegovih grožnjah Evropi. Nawrocki je poudaril, da ruskemu predsedniku ne gre zaupati, zato mora Evropa storiti vse, kar je v njeni moči, da podpre Trumpova prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini. Po mnenju poljskega voditelja je stabilnost celine neposredno odvisna od odločnosti Washingtona. Nawrocki je v intervjuju izpostavil, da se Evropa spopada z varnostnimi izzivi, ki zahtevajo močno vodstvo. Po njegovih besedah Trumpova nepredvidljivost in pragmatičen pristop predstavljata ključno prednost pri pogajanjih z Moskvo. Poljski predsednik je pozval evropske zaveznike k večji enotnosti in tesnejšemu sodelovanju z novo ameriško administracijo, saj meni, da bi bil neuspeh pri podpori Trumpovim mirovnim pobudam lahko usoden za regionalno varnost. Izjave poljskega predsednika prihajajo v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o prihodnji vlogi Združenih držav Amerike v zvezi Nato in njihovi vojaški pomoči Ukrajini. Poljska, ki meji na Ukrajino, ostaja ena najtesnejših zaveznic ZDA v regiji in si prizadeva za ohranitev močne ameriške prisotnosti v Evropi kot ključnega odvračalnega dejavnika proti ruskim ekspanzionističnim težnjam.

Kitajska je v letu 2025 zabeležila rekorden trgovinski presežek v višini skoraj 1,2 bilijona ameriških dolarjev, kar predstavlja 20-odstotno povečanje glede na preteklo leto. Po podatkih kitajske carinske uprave se je izvoz lani povečal za 6,6 odstotka, kljub zaostrenim trgovinskim odnosom in visokim carinam, ki jih je uvedla administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Skupna vrednost zunanje trgovine je dosegla rekordnih 45,47 bilijona juanov, pri čemer je izvoz znašal 3,77 bilijona dolarjev, uvoz pa 2,58 bilijona dolarjev. Kitajska podjetja so se na ameriške trgovinske omejitve odzvala s preusmeritvijo na alternativne trge, predvsem v jugovzhodno Azijo, Afriko in Latinsko Ameriko. Ta diverzifikacija je omogočila, da je kitajski proizvodni sektor nadomestil upad naročil iz Združenih držav Amerike. Analitiki ocenjujejo, da so se kitajski izvozniki uspešno prilagodili novim razmeram, čeprav se pričakuje nadaljnji pritisk Washingtona, ki želi zmanjšati odvisnost od kitajskih izdelkov. Rekordni rezultati so v svetovnem gospodarstvu sprožili nove razprave o kitajskih trgovinskih praksah in presežnih zmogljivostih. Medtem ko Peking napoveduje še večje odpiranje trgov v letu 2026, mnoge države izražajo zaskrbljenost zaradi prevelike odvisnosti od kitajske dobave. Kljub geopolitičnim napetostim Kitajska ostaja ključna svetovna tovarna, ki se hitro prilagaja spreminjajočim se globalnim trgovinskim tokovom.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je v torek med več kot triurnim zaslišanjem nakazalo, da bo verjetno podprlo zakone zveznih držav, ki transspolnim dekletom in ženskam prepovedujejo sodelovanje v ženskih šolskih športnih ekipah. Konservativna večina sodnikov je izrazila mnenje, da tovrstne prepovedi ne kršijo ustave ali zveznega zakona, znanega pod imenom Title IX, ki sicer prepoveduje diskriminacijo na podlagi spola v izobraževanju. Odločitev bi lahko razveljavila prejšnje sodbe nižjih sodišč v Idahu in Zahodni Virginiji, ki so razsodila v prid transspolnim športnicam. Primer se odvija v času povečanih političnih prizadevanj za omejevanje pravic transspolnih oseb v ZDA. Več kot dva ducata zveznih držav pod vodstvom republikancev je že sprejelo podobne prepovedi, ki temeljijo na argumentu o zagotavljanju poštene konkurence za biološke ženske in dekleta. Sodniki so v razpravi tehtali med zahtevami po prepovedi diskriminacije in potrebo po ohranjanju integritete ženskega športa, pri čemer so se nagibali k stališču države. Pravni spor poteka sočasno s širšo agendo predsednika Donalda Trumpa, ki je že ob začetku svojega drugega mandata napovedal vrsto ukrepov proti transspolnim Američanom. Ti ukrepi vključujejo izključitev transspolnih oseb iz vojske in uradno razglasitev, da je spol nespremenljiv ter določen ob rojstvu. Odločitev vrhovnega sodišča bo tako imela daljnosežne posledice za pravni status in družbeno vključevanje transspolnih oseb po celotni državi.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je v času administracije Donalda Trumpa pred zveznim sodiščem zagovarjalo stališče, da Američani nimajo ustavne pravice do snemanja organov pregona. Vladni odvetnik Jeremy Newman se je pri tem skliceval na sodno prakso iz leta 2023 in trdil, da opazovanje ter snemanje policije ni jasno določena pravica po prvem amandmaju ameriške ustave. Spor se je razvil v okviru tožbe prebivalcev Minneapolisa proti agentom službe za priseljevanje in carine (ICE), ki naj bi brez utemeljenega razloga uporabili silo. Hkrati so v javnost prišle obremenilne informacije o visokem uslužbencu agencije ICE v Dallasu, Jamesu Josephu Roddnu. Preiskava neprofitnega medija Texas Observer je razkrila, da naj bi Rodden upravljal anonimni profil na družbenem omrežju X, preko katerega je širil ideje o prevladi belopolte rase, sovražni govor proti migrantom in hvalo Adolfu Hitlerju. Čeprav so trije člani kongresa zahtevali takojšnjo preiskavo in ukrepanje, naj bi Rodden po krajšem umiku s sodnih urnikov še vedno opravljal svoje delo. Ti dogodki odražajo širši trend zaostrovanja politik pod Trumpovo administracijo, ki vključujejo povečana pooblastila zveznim agentom in sporno retoriko glede priseljevanja. Medtem ko so nekatere stopnje ameriškega sodnega sistema v preteklosti že potrdile pravico do snemanja policije kot ključno za zagotavljanje odgovornosti javnih uslužbencev, trenutna stališča ministrstva za pravosodje nakazujejo na poskus omejevanja civilnega nadzora nad policijskim delom.

V tajvanskem parlamentu je potekala javna seja o ustavni obtožbi predsednika Laja Ching-teja, kjer so strokovnjaki izmenjali različna mnenja. Nekateri so trdili, da je Lai kršil ustavo, drugi pa so te trditve zavrnili. Poleg tega je predsednik Lai pozval politične stranke, da pospešijo sprejetje državnega proračuna. V okrožju Jiayi je蔡易餘 zmagal na predizboru za župana. 왕욱민 razmišlja o oblikovanju opozicijske koalicije, ki bi vključevala tudi neodvisne kandidate. 民進黨 je obtožil 柯文哲, da se vmešava v volitve v Taichungu.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je prek uradnih kanalov Bele hiše napovedala konec domnevne »vojne proti beljakovinam«, kar je del širše pobude za izboljšanje zdravja državljanov pod sloganom »Naredimo Ameriko ponovno zdravo« (MAHA). Ministrstvo za zdravje in ministrstvo za kmetijstvo sta pod vodstvom Roberta F. Kennedyja mlajšega uvedla nove prehranske smernice, ki v nasprotju s prejšnjimi priporočili močno poudarjajo vnos rdečega mesa, polnomastnih mlečnih izdelkov in nasičenih maščob, medtem ko so polnozrnata žita potisnjena v ozadje. Nova vizualna podoba prehranske piramide je obrnjena, saj na vrh postavlja beljakovine živalskega izvora, kar predstavlja korenit odklon od desetletja trajajočega znanstvenega konsenza o zdravi prehrani. Smernice zdaj priporočajo od 1,2 do 1,6 grama beljakovin na kilogram telesne teže dnevno in sproščajo omejitve pri uživanju alkoholnih pijač. Čeprav so navodila za posameznike prostovoljna, bodo neposredno vplivala na sestavo obrokov v javnih šolah, vojaških bazah in drugih zveznih ustanovah. Objava na družbenih omrežjih, ki vključuje dramatizirano fotografijo Kennedyja in trditev o koncu vojne, ki je javnost pred tem ni poznala, je sprožila val posmeha in zmedo med strokovnjaki ter uporabniki spleta. Kritiki opozarjajo, da gre za ideološki projekt, ki bolj kot javnemu zdravju služi političnemu distanciranju od preteklih demokratskih administracij in promociji določenih kmetijskih panog, medtem ko vlada trdi, da le popravlja pretekle zmote glede škodljivosti naravnih maščob.

Med obiskom Fordove tovarne v Dearbornu v Michiganu je delavec TJ Sabula Donalda Trumpa označil za 'zaščitnika pedofilov'. Trump se je odzval z iztegnjenim sredincem. Ford Motor Company je izdal izjavo glede incidenta. Delavca so suspendirali.

Združene države Amerike in Indija bodo v torek, 13. januarja, obnovile pogajanja o trgovini, je ob nastopu funkcije v New Delhiju potrdil novi ameriški veleposlanik Sergio Gor. Srečanje prihaja v času povečanih napetosti, potem ko so lanska pogajanja propadla, kar je povzročilo padec vrednosti indijske rupije na rekordno nizko raven in vneslo negotovost med vlagatelje. Veleposlanik Gor je poudaril, da sta državi aktivno vključeni v iskanje rešitev, kljub temu da so ZDA lani avgusta podvojile carine na indijsko blago na 50 odstotkov. Poleg trgovinskih tarif bodo pogovori vključevali tudi vprašanja varnosti, boja proti terorizmu, energetike in tehnologije. Posebna pozornost bo namenjena pobudi Pax Silica, v katero namerava Washington prihodnji mesec povabiti Indijo. Gre za projekt pod vodstvom ZDA, katerega cilj je vzpostavitev stabilne dobavne verige za silicij, od ključnih mineralov do polprevodnikov in umetne inteligence. Gor je ob tem izpostavil trdne odnose med predsednikom Trumpom in premierjem Modijem kot temelj za reševanje odprtih vprašanj. Indijski minister za trgovino Piyush Goyal je medtem potrdil, da vzporedno z ameriškimi pogovori v sklepno fazo stopajo tudi pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu z Evropsko unijo. Indija si prizadeva za ničelne carine v delovno intenzivnih sektorjih, kot so tekstilna industrija, usnjarstvo in draguljarstvo. Kljub lanskemu zaostrovanju, ko so ZDA uvedle kazenske 25-odstotne carine zaradi indijskega nakupa ruske nafte, obe strani zdaj kažeta pripravljenost na kompromis in integracijo indijske industrije v svetovne dobavne verige.

Politična in gospodarska elita se je v švicarskem Davosu zbrala na letnem srečanju Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), kjer so v ospredju razprave o prihodnosti svetovnega reda po vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo. Letošnje srečanje poteka v času, ko je vizija svetovnega gospodarskega reda, temelječega na pravilih, podvržena hudim preizkušnjam zaradi geostrateških trenj in protekcionističnih teženj. Na dogodku pričakujejo tudi ameriškega predsednika, kar dodatno poudarja pomen razprav o mednarodnem sodelovanju. Udeleženci se spopadajo z izzivi, ki jih prinašajo spremenjena zunanjepolitična izhodišča Združenih držav Amerike in njihovi morebitni vplivi na globalne trgovinske tokove. Voditelji držav in korporacij iščejo načine za stabilizacijo trgov v obdobju negotovosti, medtem ko se krepijo pritiski na obstoječe mednarodne institucije. Poudarek srečanja ostaja na vprašanjih gospodarske rasti, tehnološkega napredka in varnosti v času, ko se tradicionalna zavezništva preoblikujejo. V ospredju bodo tudi razprave o energetski preobrazbi in vplivu umetne inteligence na trg dela, vendar v senci političnih sprememb v Washingtonu. Organizatorji srečanja poudarjajo nujnost dialoga med javnim in zasebnim sektorjem, da bi preprečili nadaljnjo fragmentacijo svetovnega gospodarstva, ki bi lahko škodovala dolgoročni stabilnosti in blaginji.

Podjetje Taiwan Semiconductor Manufacturing Co. (TSMC), ki velja za največjega pogodbenega proizvajalca polprevodnikov na svetu, je po ocenah analitikov v zadnjem četrtletju leta 2025 doseglo rekordni čisti dobiček v višini 15,02 milijarde ameriških dolarjev. Ta rast predstavlja 27-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem lani, kar pripisujejo predvsem izjemnemu povpraševanju po strojni opremi za umetno inteligenco (AI) ter povečanemu številu naročil za čipe za pametne telefone, vključno z Applovimi modeli iPhone 17. TSMC je tako že osmo četrtletje zapored zabeležil rast dobička, kar potrjuje ključno vlogo podjetja v globalni tehnološki verigi. Sočasno je podjetje Tempus AI poročalo o približno 83-odstotni rasti prihodkov v letu 2025, ki so dosegli 1,27 milijarde dolarjev. Skokovita rast je posledica novih pogodb in močnega povpraševanja po analizah podatkov s pomočjo umetne inteligence v zdravstvu. Na Kitajskem se je povpraševanje po strokovnjakih za umetno inteligenco v letu 2025 povečalo za neverjetnih 543 odstotkov, kar kaže na intenzivno tekmo za prevlado na tem tehnološkem področju. Inženirji algoritmov in produktni vodje za AI so postali najbolj iskani kadri, njihove plače pa presegajo povprečja v tehnološki industriji. Manj ugodne rezultate je objavilo podjetje Treace Medical Concepts, ki je v zadnjem četrtletju leta 2025 zabeležilo 9-odstotni upad prihodkov v primerjavi z letom poprej. Kljub temu podjetje poroča o povečanem številu kirurgov, ki uporabljajo njihovo tehnologijo 3D operacij stopal, kar nakazuje na stabilizacijo poslovanja v prihodnje. Celotna slika tehnološkega trga ob koncu leta 2025 ostaja usmerjena v umetno inteligenco, ki ostaja glavni motor gospodarske rasti in zaposlovanja v svetovnem merilu.

Ukrajina se je v začetku novega leta spopadla z intenzivnimi in smrtonosnimi ruskimi letalskimi napadi, ki so močno poškodovali energetski sistem države in povzročili obsežno humanitarno krizo. Zaradi uničenja kritične infrastrukture je več milijonov civilistov sredi zime ostalo brez ogrevanja, električne energije in oskrbe z vodo, na kar so v Varnostnem svetu Združenih narodov opozorili visoki predstavniki organizacije. Ruska agresija se je v tem obdobju osredotočila predvsem na civilno infrastrukturo, kar ob nizkih temperaturah stopnjuje pritisk na prebivalstvo. Ukrajinske obrambne sile so na stopnjevanje napadov odgovorile z uporabo nove zahodne vojaške tehnologije. Poročila navajajo, da so ukrajinske enote na terenu uspešno uporabile ameriška lahka vozila, opremljena z raketnimi sistemi Hellfire Longbow. Po navedbah posadk so s temi sistemi, nameščenimi na mobilna vozila tipa buggy, v kratkem času uničili več kot 20 ruskih brezpilotnih letalnikov tipa Šahid, kar predstavlja pomemben uspeh pri obrambi zračnega prostora v osrednji regiji države. Humanitarne razmere v državi ostajajo kritične, saj nenehni napadi onemogočajo hitro sanacijo električnega omrežja. Mednarodna skupnost prek organov Združenih narodov poziva k ustaviti napadov na civilne cilje, medtem ko se na bojišču nadaljuje tehnološka tekma med ruskimi napadalnimi droni in ukrajinsko mobilno zračno obrambo. Razvoj dogodkov kaže na dolgotrajno zimsko izčrpavanje, kjer bosta ključno vlogo igrali energetska vzdržljivost in učinkovitost protiletalskih sistemov.