Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno stopnjeval pritisk na vrhovno sodišče Združenih držav Amerike glede napovedane odločitve o obsežnih carinah, pri čemer je izjavil, da bo država v primeru njihove zavrnitve v resnih težavah. Napetosti med izvršilno in sodno vejo oblasti se stopnjujejo, saj pravni strokovnjaki pričakujejo razsodbo v kratkem času. Trumpov nastop je sprožil ostre kritike v domačih medijih, med drugim ga je voditelj oddaje Daily Show Jon Stewart satirično primerjal z avtoritarnimi voditelji in podvomil o predsednikovi zvestobi ustavni prisegi. Hkrati so se v ameriški politiki pojavili znaki nepričakovanega zbliževanja med Belo hišo in lokalnimi oblastmi v New Yorku. Poročila navajajo, da sta predsednik Trump in newyorški župan Zohran Mamdani, ki sta bila v preteklosti ostra nasprotnika, začela redno komunicirati prek besedilnih sporočil. Ta premik v odnosih nakazuje morebitno spremembo strategije pri obravnavi vprašanj, ki zadevajo največje ameriško mesto, čeprav vsebina njune komunikacije ostaja zasebna. Dogajanje odraža širšo politično dinamiko druge Trumpove administracije, kjer se prepletajo neposredni pritiski na neodvisne institucije in pragmatično povezovanje z nekdanjimi političnimi tekmeci. Medtem ko gospodarstvo čaka na pravno podlago za carinsko politiko, kritiki opozarjajo na predsednikov neobičajen pristop k vodenju države, ki po mnenju nekaterih analitikov meji na ignoriranje sodne avtonomije in uveljavljanje popolne ameriške dominance nad trgovinskimi procesi.

Iranske oblasti so napovedale prvo usmrtitev udeleženca protivladnih protestov, medtem ko so nevladne organizacije za človekove pravice sporočile, da je bilo v represivnem zatiranju demonstracij ubitih že najmanj 2571 ljudi. Kljub trditvam zunanjega ministra, da je situacija v državi pod popolnim nadzorom, poročila s terena in zamegljeni posnetki s spletnih omrežij razkrivajo stopnjevanje nasilja v več kot 180 mestih. Režim se na množične proteste, ki so prerasli v neposreden izziv teokratski oblasti, odziva z množičnimi aretacijami in blokadami spleta. Danes naj bi bil usmrčen 26-letni protestnik, kar predstavlja nov mejnik v brutalnosti državnega aparata pod vodstvom teheranske administracije. Organizacije za človekove pravice opozarjajo na hitre in netransparentne sodne postopke, ki vodijo do smrtnih kazni. Razmere so sprožile tudi odziv nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je prek družbenih omrežij obljubil pomoč iranskemu ljudstvu in Teheranu zagrozil z novimi povračilnimi ukrepi. Protestniki, med katerimi prevladujejo mladi, izražajo pripravljenost na najhujše žrtve za dosego svobode in končanje simbolov državne moči. Čeprav oblasti poskušajo zadušiti upor z uporabo sile, se gnev prebivalstva širi, kar kaže na globoko sistemsko krizo v državi. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj število smrtnih žrtev in aretacij še naprej strmo narašča.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je v letu 2025 preklicalo več kot 100.000 vizumov tujim državljanom, kar predstavlja rekorden porast v primerjavi s preteklim letom. Med razveljavljenimi dokumenti je 8.000 študentskih vizumov in 2.500 vizumov za visokokvalificirane delavce, medtem ko večino predstavljajo poslovni in turistični vizumi potnikov, ki so prekoračili dovoljen čas bivanja. Ukrep je del širše strategije zaostritve priseljenske politike in poostrenega nadzora nad tujci pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Zunanje ministrstvo pod vodstvom Marca Rubia je sporočilo, da so bili vizumi odvzeti tudi osebam, ki so bile vpletene v kriminalne dejavnosti ali so kako drugače prišle v navzkriž z ameriškimi organi pregona. Število preklicanih vizumov je več kot podvojilo statistiko iz leta 2024, ko je bilo pod administracijo Joeja Bidna razveljavljenih približno 40.000 vizumov. Nekateri študenti in strokovni delavci so zaradi teh ukrepov izgubili svoj zakoniti status bivanja v državi. Administracija poudarja, da bodo tovrstne dejavnosti nadaljevali z namenom zaščite nacionalne varnosti in javnega reda. Napovedujejo tudi sistematično preverjanje vseh trenutnih imetnikov vizumov ter deportacije tistih, ki predstavljajo tveganje za državo. Po navedbah uradnih virov je cilj teh ukrepov zagotoviti, da v državi ostanejo le tisti tujci, ki strogo spoštujejo ameriško zakonodajo in pogoje svojega bivanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je uvedel nove 25-odstotne carine na uvoz iz držav, ki ohranjajo obsežne trgovinske odnose z Iranom. Ukrep najbolj neposredno vpliva na ključne gospodarske partnerice Teherana, vključno s Kitajsko, Turčijo, Združenimi arabskimi emirati in Irakom. Ta poteza je del širše strategije pritiska na iranski režim, ki jo je Trump napovedal po zaostritvi razmer in protestih v Iranu, ko je Washington zagrozil s povračilnimi ukrepi zaradi nasilnega zatiranja protestnikov. Nova trgovinska politika temelji na načelu recipročnosti, vendar so nekatere države za zdaj izvzete iz najnovejšega vala dajatev. Med njimi so Rusija, Kanada in Mehika, ki se v letih 2025 in 2026 niso znašle na seznamu dodatno obdavčenih držav po tem specifičnem ključu. Kljub temu seznam prizadetih držav vključuje pomembne evropske gospodarske akterje, kot je Nemčija, kar povzroča nemir na svetovnih trgih. Odločitev o carinah sledi Trumpovim javnim pozivom k nadaljevanju protivladnih protestov v Iranu. Ameriška administracija je z novimi ukrepi jasno povezala gospodarske sankcije s spoštovanjem človekovih pravic v regiji. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ti ukrepi sprožili verižne reakcije v svetovni trgovini, zlasti v energetskem sektorju, kjer so prizadete države ključni členi.

Ameriški bančni in finančni sektor sta danes ostro zavrnila predlog predsednika Donalda Trumpa o uvedbi 15-odstotne kapice na obrestne mere za kreditne kartice. Finančne institucije so v uradnem odzivu predstavile nove podatke, ki kažejo, da bi takšen ukrep povzročil izgubo dostopa do kreditov za milijone ameriških gospodinjstev in malih podjetij. Banke trdijo, da bi omejitev profitabilnosti prisilila ponudnike k zaostritvi pogojev kreditiranja, kar bi najbolj prizadelo tiste z nižjimi bonitetnimi ocenami. Ob gospodarskih napetostih so v javnost prišle tudi informacije o nepričakovanem zbliževanju med predsednikom Trumpom in županom enega izmed večjih demokratskih mest. Kljub siceršnjim političnim razhajanjem in Trumpovim preteklim kritikam modrih mest, naj bi bila akterja v rednih stikih preko sporočil. Trump naj bi celo javno pohvalil izgled in nastop neimenovanega demokratskega politika, kar v Washingtonu sproža ugibanja o novih političnih zavezništvih. Dogajanje odraža širšo strategijo Trumpove administracije, ki se hkrati spopada z finančnim sektorjem zaradi populističnih ekonomskih ukrepov in poskuša pridobiti naklonjenost lokalnih voditeljev iz vrst opozicije. Medtem ko finančni analitiki opozarjajo na tveganja za stabilnost trga, predsednik nadaljuje z neposredno komunikacijo, ki pogosto obide tradicionalne strankarske linije. Ta dinamika sledi obdobju, ko se je Trump pospešeno odzival na kritike Federalnih rezerv glede inflacije in carinske politike.

Ameriška služba za priseljevanje in carino (ICE) je v ponedeljek pridržala uslova uslužbenca mestnega sveta New Yorka med rednim obiskom urada za priseljevanje na Long Islandu. Rafael Andres Rubio Bohorquez, sicer državljan Venezuele, ki je delal kot podatkovni analitik, je bil po navedbah mestnih oblasti aretiran kljub spoštovanju uradnih postopkov. Dogodek je sprožil oster odziv newyorškega župana Zohrana Mamdanija in predsednice mestnega sveta Julie Menin, ki sta dejanje označila za napad na demokracijo in nesprejemljiv vladni poseg. Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je aretacijo opravičilo s trditvijo, da Bohorquez v Združenih državah Amerike prebiva nezakonito, saj je leta 2017 prekoračil turistični vizum. Po navedbah zveznih organov naj bi imel uslužbenec tudi kriminalno preteklost, vključno z domnevno aretacijo zaradi napada, vendar podrobnejših podatkov o tem niso posredovali. Mestni uradniki te navedbe zavračajo in zahtevajo njegovo takojšnjo izpustitev iz pripora v Manhattnu. Incident predstavlja nov vrhunec v napetostih med administracijo predsednika Donalda Trumpa in mestom New York, ki vztraja pri statusu mesta zatočišča (sanctuary city). Zaradi aretacije so v torek pred pripornim centrom potekali protesti, politični vrh mesta pa opozarja na vse agresivnejše metode zveznih organov pri izvajanju priseljenske politike. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti po nedavnem smrtnem incidentu v Minneapolisu, kjer je agent med racijo ubil civilistko.

Ameriški predsednik Donald Trump je pozdravil odločitev tehnološkega giganta Meta o imenovanju Dine Powell McCormick na mesto predsednice in podpredsednice upravnega odbora podjetja. Dina Powell McCormick, ki je v Trumpovi prvi administraciji delovala kot namestnica svetovalca za nacionalno varnost in je soproga republikanskega senatorja Dava McCormicka, je po Trumpovih besedah fantastična in nadarjena oseba, ki je svojemu delu v Beli hiši predana z odliko. Odločitev ustanovitelja družbe Marka Zuckerberga je predsednik označil za odlično izbiro, medtem ko so se na družbenih omrežjih pojavili številni kritični odzivi, ki podjetju očitajo politično pristranskost in vzpostavljanje interesnih povezav z oblastjo. Obenem je Trump v Michiganu podal obsežen intervju za oddajo CBS Evening News, ki jo vodi Tony Dokoupil. Pogovor, ki je potekal v tovarni Ford Motor Co. v Dearbornu, je zavzel skoraj polovico celotne oddaje, kar je v medijskih krogih sprožilo razprave o dolžini neprekinjenega časa, ki mu ga je namenila televizijska hiša. Trump je med pogovorom samozavestno trdil, da voditelj Dokoupil ne bi imel svoje trenutne službe, če bi na zadnjih volitvah zmagala Kamala Harris. Svojo izjavo je utemeljil s trditvijo, da bi bila država pod njenim vodstvom v gospodarskem in institucionalnem razpadu. Predsednik se je v intervjuju dotaknil tudi širših gospodarskih vprašanj in prihodnosti medijskih konglomeratov, pri čemer je izpostavil Davida Ellisona, vodjo Paramount Skydance. Čeprav ga je označil za izjemnega, je Trump opozoril na tveganja, ki bi jih zanj prinesla morebitna drugačna politična usmeritev države. Dogajanje potrjuje Trumpov tesen in hkrati napet odnos z mediji ter njegovo neposredno vmešavanje v vprašanja kadrovanja v velikih tehnoloških podjetjih.

Novozelandski zunanji minister Winston Peters je javno kritiziral novoimenovano guvernerko Rezervne banke Nove Zelandije (RBNZ) Anno Breman, potem ko se je pridružila skupini svetovnih guvernerjev v izjavi podpore predsedniku ameriških Zveznih rezerv (Fed) Jeromeu Powellu. Peters je guvernerko opozoril, naj se ne vmešava v ameriško notranjo politiko in naj se drži svojih pristojnosti na področju domače denarne politike. Do spora je prišlo v času, ko se Powell sooča z naraščajočimi pritiski administracije Donalda Trumpa, kar je sprožilo mednarodno razpravo o neodvisnosti centralnih bank. Medtem ko so izjavo v podporo Powellu podpisali voditelji Evropske centralne banke, Banke Anglije ter centralnih bank Kanade, Avstralije, Južne Koreje in drugih držav, se Japonska pobudi ni pridružila. Japonska vlada je ob tem poudarila, da je monetarna politika del širše gospodarske politike, za katero končno odgovornost nosi vlada, vendar so specifični ukrepi v domeni centralne banke. Izostanek japonske podpore in oster odziv novozelandske vlade kažeta na razhajanja glede tega, kako bi se morale tuje institucije odzivati na politične pritiske v Združenih državah Amerike. Analitiki opozarjajo, da bi Trumpovi načrti glede omejevanja neodvisnosti Feda lahko povzročili nestabilnost na svetovnih finančnih trgih. Winston Peters je v svojem zapisu na družbenih omrežjih izpostavil, da ministrstvo za zunanje zadeve ni bilo predhodno obveščeno o guvernerkini potezi, kar je povzročilo diplomatsko nelagodje. Incident osvetljuje napetosti med neodvisnostjo monetarnih institucij in zunanjepolitičnimi interesi držav v pričakovanju sprememb v ameriški gospodarski diplomaciji.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa intenzivno preučuje nove strategije za pridobitev Grenlandije, ki vključujejo predlog o neposrednih denarnih izplačilih vsem 57.000 prebivalcem otoka. Po navedbah virov blizu Bele hiše bi lahko posamezniki prejeli med 10.000 in 100.000 ameriških dolarjev, s čimer želijo Združene države Amerike spodbuditi lokalno prebivalstvo k odcepitvi od Danske. Takšen pristop predstavlja odmik od tradicionalne diplomacije, saj se Washington namesto na vlado v Københavnu obrača neposredno na državljane, da bi si zagotovil privolitev za morebitno aneksijo. Poleg finančnih spodbud Trumpova administracija svoja prizadevanja utemeljuje z nacionalno varnostjo in t. i. Donrojevo doktrino, ki ZDA podeljuje pravico do posredovanja na zahodni polobli. Predsednik Trump trdi, da je Grenlandija pod vse večjim vplivom ruskih in kitajskih plovil, kar naj bi predstavljalo neposredno grožnjo ameriškim interesom. Kritiki pa opozarjajo, da za temi namerami stojijo predvsem interesi oligarhov, ki so blizu Trumpu in si želijo izkoriščanja naravnih virov na arktičnem otoku. Kot možna alternativa popolni priključitvi ali vojaški invaziji se v diplomatskih krogih omenja preoblikovanje obstoječih ameriških vojaških baz na Grenlandiji v suverena območja pod ameriško jurisdikcijo. Po vzoru britanskih baz na Cipru bi ZDA na teh ozemljih pridobile polno pravno suverenost, ne da bi uradno spremenile meje avtonomnega danskega ozemlja. Takšen kompromis bi predsedniku Trumpu omogočil razglasitev politične zmage, hkrati pa bi preprečil zaostritev konflikta znotraj zveze NATO.

Ameriški predsednik Donald Trump je odredil uvedbo novih 25-odstotnih carin na uvoz iz vseh držav, ki vzdržujejo trgovinske odnose z Iranom. Ukrep, ki predstavlja močno zaostritev ameriške zunanje politike in ekonomskega pritiska, je namenjen popolni osamitvi iranskega gospodarstva. Washington s tem t. i. »povratnim carinjenjem« sili ključne svetovne gospodarske sile v izbiro med dostopom do ameriškega trga in sodelovanjem s Teheranom. Kitajska se je na napoved že odzvala z odločnim nasprotovanjem in napovedala zaščito svojih legitimnih pravic in interesov. Tiskovna predstavnica kitajskega ministrstva za zunanje zadeve Mao Ning je poudarila, da v trgovinskih vojnah ni zmagovalcev, ter obsodila enostransko uveljavljanje sankcij in t. i. dolgo roko ameriškega sodstva. Kitajsko veleposlaništvo v Washingtonu je ob tem opozorilo, da prisila in pritiski ne morejo rešiti mednarodnih sporov. Analize kažejo, da bo vpliv na Indijo morda manjši, kot je bilo sprva pričakovano, saj blagovna menjava med New Delhijem in Teheranom znaša le približno 0,15 odstotka celotne indijske zunanje trgovine. Kljub temu Indija, ki se že spopada s predhodno uvedenimi 50-odstotnimi carinami na določene izdelke, ostaja pod pritiskom. Ukrep bi lahko povzročil velike premike v svetovnih dobavnih verigah in dodatno zaostril odnose med ZDA in njihovimi ključnimi trgovinskimi partnericami.

Ameriški predsednik Donald Trump je bil po navedbah ameriških medijev podrobno seznanjen z različnimi možnostmi vojaškega posredovanja proti Iranu. Odločitev o morebitnem napadu predsednik sprejema v luči stopnjevanja nasilja v tej državi, kjer tamkajšnji režim brutalno zatira protivladne proteste. Po navedbah skupin za človekove pravice je bilo v zadnjih dveh tednih ubitih med 12.000 in 20.000 ljudi, medtem ko je iranska vlada odredila popolno zatemnitev spleta. V odmevnem intervjuju za televizijsko hišo CBS je Trump nakazal, da so Združene države Amerike pripravljene na ostre ukrepe, če bo režim v Teheranu uresničil napovedi o javnih usmrtitvah protestnikov. Voditelju Tonyju Dokoupilu je dejal, da bo z ameriškim odgovorom »verjetno zelo zadovoljen«, kar so analitiki interpretirali kot resno grožnjo z vojaško silo. Kljub temu, da so nekateri protesti vključevali nasilna dejanja in požige vladnih stavb, Washington poudarja nedopustnost pobijanja civilistov. Dogajanje v Iranu spremlja informacijska vojna, saj teheranske oblasti z blokado telekomunikacij skušajo preprečiti širjenje posnetkov nasilja v svet. Kljub temu so se s pomočjo tihotapljenih terminalov Starlink pojavili nekateri dokazi o stopnji represije. Trumpova administracija je iransko vodstvo ponovno opozorila, da so meje dopustnega delovanja prekoračene in da je pomoč iranskemu ljudstvu »na poti«.

Ameriški predsednik Donald Trump je javno pozval iranske državljane k nadaljevanju protestov proti tamkajšnjemu režimu, medtem ko število ubitih v spopadih z varnostnimi silami po navedbah aktivistov vztrajno narašča. Po zadnjih podatkih različnih organizacij za človekove pravice je v nemirih umrlo najmanj 646 oseb, nekatere ocene pa nakazujejo celo na več kot 700 žrtev. Trump je v svojih izjavah iranske protestnike označil za domoljube in jim zagotovil, da je pomoč na poti, hkrati pa je odgovornim za nasilje zagrozil z visokim plačilom za njihova dejanja. Razmere v Iranu so kritične, saj poročila navajajo več kot 10.000 aretacij, družine pa v strahu iščejo svoje bližnje med žrtvami. Združene države Amerike so zaradi stopnjevanja nasilja svoje državljane že pozvale, naj nemudoma zapustijo državo. Trump je ob tem izrazil prepričanje, da si Iran želi pogajanj, vendar obenem vzpodbuja demonstrante k zavzetju državnih institucij, kar še dodatno zaostruje diplomatske odnose med državama. Kljub brutalnemu zatiranju se protesti po državi nadaljujejo, število žrtev pa se bo po pričakovanjih aktivistov še povečalo. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj dejansko število ubitih verjetno presega uradno potrjene številke in bi lahko seglo v tisoče. Administracija v Washingtonu s svojo retoriko jasno stopnjuje pritisk na Teheran v času, ko so notranje napetosti v islamski republiki dosegle vrhunec.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli zaradi gospodarskega zloma in padca vrednosti nacionalne valute, sprevrgli v vsesplošno gibanje za zamenjavo islamske republike. Po zadnjih podatkih in anketah med prebivalstvom obstaja široko soglasje o nujnosti konca trenutne teokratske ureditve, čeprav ostaja prihodnja politična oblika države še nedefinirana. Režimske sile so na upor odgovorile z izjemnim nasiljem, pri čemer poročila navajajo že na tisoče žrtev med demonstranti. Ameriški predsednik Donald Trump je iranske oblasti ostro opozoril pred usmrtitvami pridržanih protestnikov in napovedal povračilne ukrepe v primeru nadaljnjega stopnjevanja državnega nasilja. Razmere v državi so kritične, saj so protesti zajeli več kot 100 mest, oblasti pa so z namenom zajezitve organizacije upora v preteklosti že onemogočile dostop do svetovnega spleta. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, medtem ko Iranci kljub visokim osebnim tveganjem vztrajajo na ulicah. Gospodarska kriza, ki je bila prvotni sprožilec nezadovoljstva, se je poglobila do točke, ko prebivalstvo ne vidi več rešitve znotraj obstoječega političnega sistema. Strokovnjaki opozarjajo, da je stopnja odločenosti protestnikov brezprecedensna, vendar opoziciji manjka enotna vizija o tem, kaj bi sledilo padcu režima. Kljub temu ankete kažejo, da je želja po politični transformaciji močnejša od strahu pred negotovo prihodnostjo.

Iranske varnostne sile so v silovitem zatiranju protivladnih protestov po navedbah organizacij za človekove pravice ubile najmanj 2000 ljudi. Mednarodna javnost z ogorčenjem spremlja stopnjevanje nasilja, saj poročila s terena opisujejo množične poboje in brutalne posege režima proti civilistom, ki so na ulice stopili zaradi nezadovoljstva s teokratsko oblastjo. Britanska zunanja ministrica Yvette Cooper je dejanja iranskega vodstva označila za grozljiva in napovedala diplomatske povračilne ukrepe, vključno s pozivom iranskega veleposlanika na zagovor v Londonu. Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je protestnikom prek družbenih omrežij sporočil, naj vztrajajo pri svojih prizadevanjih, saj da je ameriška pomoč že na poti. Njegove izjave o morebitnem vojaškem posredovanju so sprožile dodatno zaskrbljenost glede regionalne stabilnosti in prihodnosti iranskega režima. Trump je poudaril, da Združene države Amerike ne bodo dopustile nadaljnjega pobijanja nedolžnih ljudi, hkrati pa je zavrnil iranska opozorila pred morebitnim zunanjim vmešavanjem. Skupine za človekove pravice opozarjajo, da bi se število žrtev lahko še povečalo, saj oblasti omejujejo dostop do informacij, medtem ko se napetosti v državi ne umirjajo. Poleg neposrednega nasilja na ulicah so se pojavila tudi poročila o usmrtitvah pridržanih protestnikov, kar je sprožilo redek javni odziv nekdanje iranske cesarice Farah Pahlavi, ki je v svojem sporočilu izrazila prepričanje, da bo luč na koncu premagala temo. Razmere ostajajo izjemno negotove, medtem ko svetovna javnost razpravlja o učinkovitosti mednarodnega pritiska na Teheran.

Iranske oblasti so napovedale izvedbo hitrih sodnih procesov in usmrtitev udeležencev množičnih protestov, ki so prerasli v splošen upor proti režimu. Po podatkih mednarodnih organizacij je število smrtnih žrtev med demonstranti naraslo na najmanj 599, medtem ko Teheran obljublja ostre povračilne ukrepe proti tistim, ki jih obtožujejo povzročanja nemirov. Zaradi stopnjevanja nasilja so se odnosi med Iranom in Združenimi državami Amerike močno zaostrili, saj so se pojavile neposredne grožnje s posredovanjem. Ameriški predsednik Donald Trump je prek svojih kanalov sporočil, da so ZDA pripravljene ukrepati, če se bodo uboji mirnih protestnikov nadaljevali. Kljub ostri retoriki je Trump hkrati zatrdil, da si iranska stran želi pogajanj, kar kaže na kompleksen položaj med diplomatskim pritiskom in vojaško grožnjo. Washington pozorno spremlja dogajanje, saj bi morebitno ameriško vmešavanje lahko korenito spremenilo geopolitično dinamiko na Bližnjem vzhodu. Iran je uradne izjave ameriškega vrha označil za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve države. Medtem ko so protesti v osnovi izbruhnili zaradi visoke inflacije in slabih gospodarskih razmer, so se hitro prelevili v politično gibanje za zamenjavo oblasti. Mednarodna skupnost izraža globoko zaskrbljenost nad napovedanimi usmrtitvami, ki bi lahko sprožile še večji val nasilja in destabilizacijo celotne regije.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki ohranjajo trgovinske odnose z Iranom, medtem ko se v tej bližnjevzhodni državi stopnjuje nasilje nad protestniki. Odločitev Bele hiše prihaja v času, ko se število smrtnih žrtev med protovladnimi demonstranti v Iranu močno povečuje, kar so Združene države Amerike uporabile kot dodaten razlog za zaostritev gospodarskega pritiska. Namen novih ukrepov je popolna gospodarska osamitev teheranskega režima in prekinitev vseh preostalih finančnih tokov, ki jih država pridobiva prek mednarodne trgovine. Ameriška administracija je poudarila, da carine ne bodo prizadele le Irana, temveč neposredno vse njegove trgovinske partnerice, kar vključuje tudi nekatere evropske in azijske države. S tem ukrepom Trumpova vlada pošilja jasno sporočilo mednarodni skupnosti, da sodelovanje z Iranom prinaša visoko gospodarsko ceno na ameriškem trgu. Washington trdi, da se s temi sredstvi financira represivni aparat, ki izvaja nasilje nad lastnim prebivalstvom. Odzivi v mednarodni javnosti so mešani, saj bi takšne carine lahko sprožile nove trgovinske spore in destabilizirale že tako krhke odnose med ZDA in nekaterimi zaveznicami v Evropski uniji. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko ti ukrepi vodili do povračilnih ukrepov prizadetih držav, hkrati pa ni jasno, ali bodo dejansko prispevali k umiritvi razmer v Iranu ali pa bodo zgolj dodatno zaostrili humanitarno krizo v regiji.

Ameriška zvezna služba za priseljevanje in carine (ICE) je na Long Islandu pridržala Rafaela Andresa Rubia Bohorqueza, uslužbenca mestnega sveta New Yorka. Do aretacije je prišlo med rednim imigracijskim terminom, kar je sprožilo oster odziv mestnih oblasti in proteste pred pridržalnim centrom na Manhattnu. Župan Zohran Mamdani je incident označil za nedopusten poseg vlade v demokratične vrednote mesta in pozval k takojšnji izpustitvi uslužbenca. Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je aretacijo opravičilo z navedbo, da je Rubio Bohorquez državljan Venezuele, ki je v Združene države Amerike vstopil leta 2017 s turističnim vizumom, ki ga je prekoračil za več let. Poleg nezakonitega bivanja zvezne oblasti trdijo, da ima Rubio Bohorquez v svoji preteklosti kazensko evidenco, ki vključuje aretacijo zaradi fizičnega napada, čeprav podrobnosti o tem dogodku niso bile takoj razkrite. Gre za del širšega ukrepanja Trumpove administracije proti nezakonitemu priseljevanju. Po navedbah iz sodne peticije za njegovo izpustitev naj bi bil Rubio Bohorquez prosilec za azil, kar vnaša nove pravne zaplete v primer. Dogodek se je zgodil v času zaostrenih odnosov med zvezno vlado in New Yorkom, ki ohranja status mesta zatočišča. Mestni uradniki vztrajajo, da takšni ukrepi ogrožajo zaupanje med lokalno skupnostjo in zveznimi organi, medtem ko vlada vztraja pri strogem izvajanju imigracijske politike.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so iranski uradniki stopili v stik z Združenimi državami Amerike zaradi morebitnih pogajanj o svojem jedrskem programu. Do tega preobrata prihaja sredi obsežnih protivladnih protestov v Iranu, kjer je bilo po navedbah ameriških virov ubitih že več kot 500 ljudi. Trump je poudaril, da so pogajanja verjetna prav zaradi pritiska in groženj z vojaško silo, ki jih Washington uporablja kot sredstvo za dosego diplomatskih ciljev. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da Donald Trump ohranja vse možnosti na mizi, vključno z zračnimi napadi na iranske cilje. Čeprav Bela hiša izpostavlja diplomacijo kot prednostno izbiro, vojaško posredovanje ostaja aktivna alternativa, če Teheran ne bo prenehal z nasilnim zatiranjem protestnikov ali nadaljeval z razvojem jedrskega orožja. Napetosti so se dodatno stopnjevale po Trumpovih ostrih odzivih na novinarska vprašanja glede legitimnosti ameriških groženj. Ob robu dogajanja v Iranu je Trump podal tudi nenavadne izjave glede Latinske Amerike, ko se je samooklical za vršilca dolžnosti predsednika Venezuele in podprl zamisel o Marcu Rubiu kot predsedniku Kube. Te izjave v mednarodni skupnosti sprožajo vprašanja o novi smeri ameriške zunanje politike, ki nakazuje na agresivno preoblikovanje globalnih geopolitičnih vplivnih sfer pod trenutno administracijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek, 12. januarja 2026, napovedal takojšnjo uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz blaga iz vseh držav, ki vzdržujejo gospodarske stike z Iranom. Trump je odločitev objavil na družbenem omrežju Truth Social in poudarila, da je ukrep dokončen. Ta poteza predstavlja drastično zaostritev gospodarskega pritiska na Teheran v času, ko se iranske oblasti soočajo z najmnožičnejšimi protivladnimi protesti v zadnjih letih. Uvedba carin neposredno vpliva na ključne iranske trgovinske partnerice, vključno s Kitajsko, Indijo, Rusijo in Turčijo. Kitajsko veleposlaništvo v Washingtonu se je že odzvalo s kritiko, da v trgovinskih vojnah ni zmagovalcev in da prisila ne more rešiti težav. Odločitev Bele hiše prihaja sredi poročil o nasilnem zatiranju protestov v Iranu, kjer naj bi število smrtnih žrtev po ocenah različnih nevladnih organizacij preseglo 600, nekateri viri pa navajajo še precej višje številke. Poleg gospodarskih sankcij ameriška administracija razmišlja tudi o vojaških možnostih, čeprav uradno dajejo prednost diplomaciji. Predsednik Trump je protestnikom prek družbenih omrežij sporočil, da je »pomoč na poti«, in jih pozval k zavzetju institucij. Medtem ko Washington stopnjuje retoriko o zamenjavi režima, se v mednarodni javnosti pojavljajo opozorila pred tujo intervencijo in morebitnimi posledicami za svetovni energetski trg.

V vseh 31 iranskih provincah so izbruhnili množični protivladni protesti, ki predstavljajo največji izziv za tamkajšnji režim v zadnjem obdobju. Gibanje, ki se je sprva začelo kot odziv na poglobljeno gospodarsko krizo in drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial, se je hitro prelevilo v vsesplošen upor proti teokratski ureditvi države. Demonstracije so zajele več kot 100 mest, kar kaže na izjemno razširjenost nezadovoljstva med prebivalstvom. Iranske oblasti so se na nemire odzvale z uvedbo skoraj popolne blokade dostopa do svetovnega spleta, kar strokovnjaki označujejo za ukrep brez primere. S to drastično potezo želi teokratski režim v Teheranu onemogočiti organizacijo novih shodov ter preprečiti širjenje informacij in videoposnetkov o nasilnem zatiranju protestnikov v tujino. Kljub komunikacijski osamitvi države poročila kažejo na stopnjevanje napetosti, ki bi lahko v dogajanje pritegnile tudi mednarodne akterje. Mednarodna skupnost, vključno z Združenimi državami Amerike, pozorno spremlja razvoj dogodkov v Iranu. Vprašanje morebitne ameriške vpletenosti ostaja odprto, medtem ko se v Washingtonu hkrati ukvarjajo z notranjepolitičnimi vprašanji in kritikami znotraj republikanske stranke glede zunanjepolitičnih usmeritev. Razmere v Iranu ostajajo nestabilne, saj blokada informacij otežuje natančen pregled nad številom žrtev in obsegom represije.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je sporočil, da so oblasti vzpostavile popoln nadzor nad državo po valu nasilnih protestov, v katerih je po podatkih iz tujine umrlo najmanj 572 ljudi. Aragči je na srečanju s tujimi diplomati v Teheranu zagotovil, da se bo dostop do spleta kmalu povrnil v normalno stanje, hkrati pa je za organizacijo nemirov neposredno obtožil tujino. Po njegovih besedah razpolagajo z obsežnimi dokazi, da sta imela pri destabilizaciji države glavno vlogo Združene države Amerike in Izrael. Kljub zaostrenim odnosom in obtožbam o vmešavanju je iranska stran nakazala odprtost za diplomatsko reševanje sporov. Minister Aragči je poudaril, da so vrata za pogajanja z ZDA še vedno odprta, kar je neposreden odziv na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je pred tem javno ocenil, da si Iran zaradi notranjih pritiskov in naraščajočega števila žrtev zdaj bolj kot kdaj koli prej želi pogajanj, čeprav je hkrati ohranil ostro retoriko glede iranskih jedrskih dejavnosti. Iranske oblasti vztrajajo pri trditvi, da so tuji vstopniki streljali na protestnike in policijo, da bi ustvarili pretvezo za zunanjo vojaško posredovanje. Ta narativa služi kot podlaga za pogojevanje prihodnjih pogovorov, kjer Teheran še naprej zahteva odpravo gospodarskih sankcij in priznanje jedrskih pravic. Razmere v državi ostajajo napete, saj mednarodna skupnost pozorno spremlja ravnanje iranskih varnostnih sil in morebiten začetek novega kroga posrednih pogajanj med Teheranom in Washingtonom.

Ameriški predsednik Donald Trump je med poletom na letalu Air Force One ponovno zagrozil Iranu z uporabo močne sile, če se bo teokratski režim odločil za povračilne ukrepe proti ameriškim ciljem. Trump je poudaril, da Združene države Amerike preučujejo zelo ostre vojaške možnosti, medtem ko se Teheran spopada z obsežnimi notranjimi protesti in destabilizacijo. Predsednik je ob tem spomnil na pretekle operacije, vključno z usmrtitvijo generala Kasema Solejmanija in vodje Isisa Abuja Bakra al Bagdadija, s čimer je utemeljil resnost svojih groženj. Medijsko pozornost je pritegnil tudi Trumpov verbalni napad na novinarko mreže CNN, katere vprašanje o tem, ali Iran njegove grožnje jemlje resno, je označil za neumno. Kljub stopnjevanju javne napetosti pa se v ozadju odvijajo tihi diplomatski premiki. Iranski zunanji minister Abas Aragči naj bi namreč navezal stik s Stevom Witkoffom, posebnim odposlancem prihodnje Trumpove administracije, kar nakazuje na morebitno iskanje diplomatskega izhoda iz zaostrenih razmer. Izrael medtem pozorno spremlja razvoj dogodkov in se vzdrži neposrednega posredovanja, čeprav bi od oslabitve svojega regionalnega tekmeca lahko odnesel največ koristi. Razmere ostajajo napete, saj iranski režim stopnjuje nasilje nad protestniki doma, hkrati pa Združenim državam Amerike grozi z napadi na vojaška oporišča, če se bodo te vmešavale v notranje zadeve države. Trumpove napovedi o napadih na cilje, ki si jih Iran po njegovih besedah niti ne more predstavljati, dodatno zaostrujejo varnostno situacijo na Bližnjem vzhodu.

Ameriški predsednik Donald Trump je preučeval možnost vojaškega posredovanja v podporo protestnikom v Iranu, kjer se protivladne demonstracije nadaljujejo kljub ostrim ukrepom varnostnih sil. Trump je protestnikom obljubil pomoč, vendar se v ameriškem kongresu krepi odpor do morebitne uporabe sile. Zakonodajalci iz vrst demokratov in republikancev so opozorili, da bi takšno posredovanje lahko doseglo nasproten učinek od želenega in bi predstavljalo kršitev ameriške ustave. Vojaški analitiki opozarjajo, da so možnosti Washingtona za učinkovito pomoč iranskemu protestnemu gibanju močno omejene. Kljub predsednikovi ostri retoriki v zadnjih mesecih ni prišlo do kopičenja vojaških sil v regiji, temveč se je število ameriških vojakov celo zmanjšalo. Zgodovina ameriških intervencij na Bližnjem vzhodu poleg tega kaže na nizko verjetnost uspeha tovrstnih operacij, kar dodatno krepi previdnost v ameriški politiki. Napetosti med državama so se stopnjevale že v preteklih letih, ko je Trumpova administracija v odgovor na iransko bogatenje urana izvedla napade na jedrske objekte in večkrat zagrozila s popolnim uničenjem iranskega jedrskega programa. Sedanje dogajanje v Iranu, ki so ga sprožili gospodarska kriza in strmoglavljenje vrednosti nacionalne valute, pa predstavlja nov izziv za ameriško zunanjo politiko, ki niha med pritiski na teokratski režim in tveganji neposrednega vojaškega spopada.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z neposrednim vojaškim posredovanjem in uvedbo novih gospodarskih sankcij proti Iranu, kjer se teokratski režim sooča z najhujšimi nemiri v zadnjih desetletjih. Trump je poudaril, da bodo Združene države Amerike ukrepale z "zelo močnimi sredstvi", če bo Teheran začel usmrečevati aretirane protestnike, hkrati pa je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za katero koli državo, ki posluje z islamsko republiko. Bela hiša je ob tem podvojila grožnje z uporabo smrtonosne sile, če bo režim nadaljeval s streljanjem na lastne državljane, medtem ko poročila o smrtnih žrtvah med demonstranti presegajo številko 2700. Iranski uradniki so se na grožnje odzvali z opozorilom, da je država v celoti pripravljena na vojno in da so razmere v državi pod nadzorom, kljub poročilom o skorajšnjih usmrtitvah. Iranski zunanji minister Abas Aragči je dejal, da je Teheran pripravljen na vse možnosti, če bo Washington želel preizkusiti iransko vojaško moč. Iransko pravosodje je kljub mednarodnemu pritisku signaliziralo hitre sodne postopke in izvedbo usmrtitev za pridržane protestnike, vključno s prvim napovedanim primerom 26-letnega Erfana Soltanija. Analitiki opozarjajo, da Trumpova retorika in ekonomske grožnje, zlasti carine, ki bi lahko močno prizadele Kitajsko, vnašajo negotovost v svetovno gospodarstvo in politiko. Zavezniki v Perzijskem zalivu izražajo bojazen, da bi lahko morebitno ameriško vojaško posredovanje sprožilo kaos v regiji, ki ne bi nujno privedel do padca režima ajatole Alija Hameneja. Kljub napetostim znotraj varnostnih elit Irana za zdaj ni zaznati znakov razkola, ki bi napovedovali konec sedanjega režima.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je v luči naraščajočih napetosti z Združenimi državami Amerike izjavil, da je država pripravljena tako na vojno kot na pogajanja. Aragči je poudaril, da so notranje varnostne razmere pod nadzorom, kljub poročilom o stopnjevanju nasilja in terorističnih dejanjih čez konec tedna. Medtem ko se v večjih iranskih mestih nadaljujejo protivladni protesti, ki trajajo že tretji teden, je Washington napovedal, da pozorno spremlja dogajanje in ne izključuje možnosti posredovanja v primeru stopnjevanja nasilja nad civilisti. Ameriški predsednik Donald Trump je odkrito podprl protestnike in nakazal pripravljenost na vojaški poseg, kar je v mednarodni javnosti sprožilo razprave o nevarnosti nove dolgotrajne vojne. Analitiki opozarjajo, da bi tuja vojaška intervencija lahko še poslabšala humanitarno krizo in otežila pot do demokratičnih sprememb. Retorika Teherana, ki svari pred povračilnimi ukrepi, se sooča s skeptičnimi ocenami o dejanski vojaški moči države, zlasti po razkritih pomanjkljivostih iranske zračne obrambe v nedavnih regionalnih spopadih. Napetosti med državama se dodatno stopnjujejo zaradi selektivnega poudarjanja človekovih pravic v ameriški zunanji politiki, kar po mnenju nekaterih kritikov ustvarja nevarno binarno izbiro med državnim zatiranjem in tujo invazijo. Iranski režim kljub mednarodnemu pritisku vztraja pri trdi liniji, hkrati pa preko diplomatskih kanalov pušča odprta vrata za morebitne pogovore, s čimer poskuša zmanjšati tveganje za neposreden napad na svojo infrastrukturo.

Združene države Amerike in Izrael so znatno zvišale stopnjo vojaške pripravljenosti v odziv na stopnjevanje nemirov v Iranu in grožnje z vojaškim posredovanjem. V Katarju je ameriška vojska v letalskem oporišču Al-Udeid odprla novo središče za koordinacijo zračne in protiraketne obrambe, v katerem sodeluje 17 držav. Poveljnik centralnega poveljstva sil ZDA (CENTCOM), admiral Brad Cooper, je izpostavil, da gre za ključen korak pri povezovanju regionalnih partnerjev v okviru prizadevanj za omejevanje iranskega vpliva. Izraelski varnostni kabinet se je sestal na izredni seji, kjer so obravnavali scenarije morebitne eskalacije, medtem ko so izraelske obrambne sile (IDF) dvignile stopnjo pripravljenosti na najvišjo raven. Izraelski uradniki pozorno spremljajo notranje proteste v Iranu, ki bi po mnenju nekaterih analitikov lahko spodbudili teheranski režim k agresivnim zunanjepolitičnim potezam za preusmeritev pozornosti z domačih težav. Iranski zunanji minister Abas Aragči je medtem zavrnil ameriške grožnje in poudaril, da je država pripravljena na kakršen koli odziv. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa naj bi preučevala tri glavne možnosti vojaških udarov, ki bi ciljali predvsem na iranska najdišča balističnih raket in tovarne brezpilotnih letalnikov šahed. Trump je opozoril, da bodo ZDA v primeru napada na njihove enote odgovorile s silo, kakršne svet še ni videl. Napetosti so neposredno povezane z dolgotrajnim sporom glede iranskega jedrskega programa in predhodnimi grožnjami Teherana o izstopu iz Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT).

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost ostrega vojaškega odziva proti Iranu, medtem ko se teokratski režim v Teheranu sooča z najobsežnejšimi protivladnimi protesti v zadnjih desetletjih. Po poročilih humanitarnih organizacij je število smrtnih žrtev med protestniki naraslo na najmanj 572, nekateri viri pa navajajo celo številke med 12.000 in 20.000 mrtvimi. Trump je potrdil, da prejema poročila o vojaških možnostih napadov, in hkrati uvedel drastičen ukrep v obliki 25-odstotnih carin na celotno trgovino za katero koli državo, ki bo poslovala z Iranom. Iranske oblasti so v odgovor na ameriške grožnje obsodile "vmešavanje v notranje zadeve" in obtožile Združene države Amerike ter Izrael spodbujanja nasilja. Kljub zaostreni retoriki in obsežni blokadi spleta v državi je iransko ministrstvo za zunanje zadeve potrdilo, da komunikacijski kanali z Washingtonom ostajajo odprti prek posebnega ameriškega odposlanca Steva Witkoffa. Protesti, ki so se sprva začeli konec decembra zaradi visokih cen in gospodarskega kolapsa, so se medtem sprevržili v odkrite zahteve po padcu verske ureditve. Znotraj ZDA so odzivi na Trumpovo politiko deljeni. Medtem ko nekateri republikanski senatorji, kot je Mike Rounds, puščajo odprte možnosti za vojaško posredovanje, kritiki opozarjajo na protislovja med predsednikovo podporo protestnikom v tujini in njegovim ostrim odnosom do domačih demonstracij. Hkrati se Trumpova administracija zapleta v nove spore znotraj države, saj je pravosodno ministrstvo sprožilo preiskavo proti predsedniku zveznih rezerv Jeromu Powellu, kar dodatno stopnjuje politično napetost v Washingtonu.

Ameriški predsednik Donald Trump se je med torkovim obiskom Fordove tovarne v Michiganu zapletel v oster verbalni spopad z enim izmed zaposlenih. Incident se je zgodil, ko je delavec predsednika javno obtožil, da ščiti pedofile, s čimer se je neposredno navezal na Trumpove domnevne pretekle povezave z afero Epstein. Trump se je na provokacijo odzval z žaljivkami in kazanjem sredinca, kar so ujele tudi kamere prisotnih medijev. Bela hiša je predsednikov odziv nemudoma stopila v bran in ga označila za adekvatnega ter nedvoumnega glede na okoliščine. Po besedah tiskovnih predstavnikov je bil odziv na besede »noroža« primeren odgovor na neosnovane obtožbe. Dogodek je ponovno sprožil razprave o primernosti javnega komuniciranja najvišjih državnih predstavnikov in stopnji politične polarizacije v državi. Incident v Michiganu sledi obdobju povečanih napetosti, ko se Trumpova administracija spopada z več odprtimi frontami, od trgovinskih vojn do preiskav njegovih preteklih poznanstev. Čeprav so kritiki izpostavili neprimernost predsednikove kretnje, njegovi podporniki v tem vidijo avtentičnost in neposrednost pri soočanju z nasprotniki.

Pakistan je s podjetjem SC Financial Technologies, ki je povezano s kriptopodjetjem World Liberty Financial v lasti družine ameriškega predsednika Donalda Trumpa, podpisal memorandum o soglasju za raziskovanje uporabe stabilnih kovancev pri čezmejnih plačilih. Dogovor, ki ga je naznanil pakistanski urad za virtualna sredstva (PVARA), predvideva vključitev stabilnega kovanca USD1 v uradni digitalni plačilni sistem države. Namen sodelovanja je posodobitev finančne infrastrukture in izboljšanje učinkovitosti nakazil iz tujine, kar bi lahko dolgoročno stabiliziralo devizne tokove v državi. Projekt vključuje tesno sodelovanje s pakistansko centralno banko, ki bo preučila tehnične možnosti za delovanje žetona USD1 ob boku obstoječe državne digitalne valute. Obisk izvršnega direktorja podjetja World Liberty Financial Zacha Witkoffa v Islamabadu potrjuje strateški pomen te povezave, ki velja za eno prvih javnih partnerstev med suvereno državo in omenjeno kriptoplatformo. Čeprav so podrobnosti o dejanski implementaciji še v začetnih fazah, pakistanske oblasti dogovor ocenjujejo kot ključen korak k digitalni transformaciji gospodarstva. Kritiki in opazovalci poudarjajo, da dogovor prihaja v času krepitve odnosov med Pakistanom in Združenimi državami Amerike pod novo ameriško administracijo. Partnerstvo med Pakistanom in subjektom, tesno povezanim z vrhovi ameriške politike, sproža vprašanja o prepletanju zasebnih poslovnih interesov in meddržavne diplomacije. Kljub temu pakistanski strokovnjaki za kriptovalute verjamejo, da bo premik k decentraliziranim financam omogočil mlademu prebivalstvu boljši dostop do svetovnega finančnega trga.

Podpredsednik Združenih držav Amerike JD Vance in državni sekretar Marco Rubio sta se v sredo v Washingtonu sestala z delegacijama Danske in Grenlandije. Srečanje v Beli hiši je bilo namenjeno pojasnitvi namer administracije predsednika Donalda Trumpa, ki vztraja pri vzpostavitvi nadzora nad tem strateškim arktičnim otokom. Gre za prvi formalni dialog na visoki ravni, odkar je Trumpova administracija Grenlandijo znova opredelila kot ključno prioriteto ameriške nacionalne varnosti. Danska predsednica vlade Mette Frederiksen in grenlandski predstavniki so pred srečanjem jasno sporočili, da otok ni naprodaj in da pričakujejo spoštovanje svoje suverenosti. Kljub napetostim so uradniki v Washingtonu poudarili, da želijo proces voditi v smeri mirnega prenosa suverenosti, medtem ko danska stran in njene evropske zaveznice takšnim težnjam ostro nasprotujejo. Pogovori so se osredotočili na strateški pomen regije in vprašanja, ki jih prinaša ameriška želja po širitvi ozemlja. Napetosti med zaveznicami so se stopnjevale zaradi predhodnih izjav predstavnikov Bele hiše, ki niso izključili možnosti uporabe vojaške sile za zavarovanje ameriških interesov na Arktiki. Današnje srečanje predstavlja poskus diplomatske rešitve spora, ki je resno načel odnose med Washingtonom in Københavnom. Evropski voditelji so predhodno že izrazili polno solidarnost z Dansko in zavrnili kakršne koli enostranske poteze Združenih držav Amerike.

Kitajska je leta 2025 zabeležila rekorden zunanjetrgovinski presežek v višini skoraj 1,19 bilijona ameriških dolarjev, kar predstavlja nov mejnik v svetovni trgovini. Po podatkih kitajske carinske uprave se je izvoz lani povečal za 5,5 odstotka, kljub zaostrovanju trgovinske vojne s strani administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Medtem ko se je izvoz v Združene države Amerike zmanjšal za 20 odstotkov, kar je največji upad doslej, je Peking uspel vrzel nadomestiti s povečano trgovino z Evropsko unijo in državami združenja ASEAN. Strukturne spremembe v kitajskem izvozu kažejo na vse večjo prevlado visokotehnoloških izdelkov, kot so električna vozila, roboti in litijeve baterije. Delež izvoza v ZDA se je z 19 odstotkov leta 2017 znižal na vsega 11 odstotkov v lanskem letu, kar potrjuje diverzifikacijo kitajskih trgovinskih poti. Peking za naraščajoča neravnovesja v svetovni trgovini krivi protekcionistično politiko Washingtona, hkrati pa poroča o rekordnem uvozu soje, ki je presegel 111 milijonov ton, saj so se kitajski kupci zaradi negotovosti vnaprej oskrbeli z zalogami. Analitiki opozarjajo, da bi tako visok presežek lahko dodatno zaostril napetosti z Zahodom, zlasti z Evropsko unijo, kjer je Kitajska prav tako dosegla rekordne vrednosti presežka. Kitajska podjetja se namesto na ameriški trg vse bolj osredotočajo na trge v razvoju in Evropo, kar povzroča nove pritiske na lokalne proizvajalce v teh regijah. Kljub ameriškim carinam se kitajski izvozni stroj ni ustavil, temveč se je le preoblikoval in prilagodil novim geopolitičnim razmeram.

Sodišče v Taškentu je izreklo denarno kazen prebivalcu uzbeške prestolnice, ki je na policijo podal prijavo zoper ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Moški je v alkoholiziranem stanju poklical policijske organe in zahteval uvedbo postopka proti Trumpu zaradi domnevnega nezakonitega zajetja oziroma ugrabitve venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Policija je dejanje opredelila kot huliganstvo in motenje javnega reda, sodišče pa je moškemu naložilo globo v višini približno 100 ameriških dolarjev. Po poročanju lokalnih medijev, ki se sklicujejo na sodno dokumentacijo, je incident povzročil nepotrebno obremenitev nujnih služb, saj obtožbe niso imele nobene pravne podlage ali stvarne povezave z Uzbekistanom. Dogodek odraža strogo kaznovalno politiko uzbeških organov pregona glede zlorab interventnih številk in nesmiselnih prijav. Čeprav so bile trditve moškega usmerjene v mednarodno politiko in odnose med ZDA ter Venezuelo, so jih oblasti obravnavale izključno kot prekršek zoper javni red in mir pod vplivom alkohola.

Iranski obrambni minister Aziz Nasirzade je danes opozoril, da bo Iran napadel ameriška vojaška oporišča v regiji, če bodo Združene države Amerike sprožile ofenzivo proti tej državi. Grožnja sledi stopnjevanju napetosti po izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal odločno ukrepanje v primeru usmrtitev protestnikov, ki so bili zaprti med nedavnimi nemiri v Islamski republiki. Nasirzade je poudaril, da bodo vsa ameriška oporišča, ki bi ZDA nudila pomoč pri morebitnih napadih, obravnavana kot legitimne tarče. Iranske oblasti s tem pošiljajo jasno sporočilo Washingtonu glede pripravljenosti na povračilne ukrepe v primeru vojaškega posredovanja, kar še dodatno zaostruje že tako krhke odnose med državama. Ameriška stran vztraja pri svoji politiki trdnosti, zlasti v luči vprašanj človekovih pravic in ravnanja z zaprtimi protestniki. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov, saj bi morebitna neposredna vojaška konfrontacija med Teheranom in Washingtonom lahko destabilizirala celotno regijo Bližnjega vzhoda in vplivala na svetovne trge energentov.

Ameriški predsednik Donald Trump se po navedbah analitikov pripravlja na novo in potencialno usodno poglavje v dolgotrajnem sporu med Združenimi državami Amerike in Islamsko republiko Iran. Trump je javno izrazil namero po "zmagi" nad iranskim režimom, kar vključuje razmišljanja o vojaških napadih, ki bi služili kot podpora protestnikom znotraj države v času globoke krize teokratske oblasti. Stopnjevanje sovražne retorike je sprožilo številna vprašanja strokovnjakov o dejanskih strateških ciljih Bele hiše in o tem, kaj bi takšna zmaga sploh pomenila v praksi. Napetosti so dosegle vrhunec po seriji prejšnjih groženj in vojaških akcij, ki so vključevale bombardiranje iranskih jedrskih objektov. Trenutna administracija stopnjuje pritisk na Teheran z utemeljitvijo, da je treba preprečiti obogatitev urana, kar ZDA opredeljujejo kot skrajno mejo oziroma rdečo črto. Čeprav Trump poudarja potrebo po stabilizaciji regije, kritiki opozarjajo, da bi neposreden vojaški poseg lahko sprožil širši regionalni konflikt z nepredvidljivimi posledicami. ZDA hkrati poskušajo uskladiti svojo politiko do Irana z drugimi zunanjepolitičnimi vprašanji, vključno s humanitarno krizo v Gazi in odnosi z Izraelom. Trumpova napoved o pomoči v Gazi ob hkratnem pritisku na Teheran nakazuje na kompleksno preoblikovanje bližnjevzhodne strategije, kjer se stopnjevanje sankcij in vojaških groženj uporablja kot primarno diplomatsko orodje. Iran je na grožnje odgovoril z lastnimi opozorili, kar še dodatno zmanjšuje možnosti za deeskalacijo v bližnji prihodnosti.

Protivladni protesti v Iranu, ki so se začeli konec lanskega leta, so prerasli v krvavo zatiranje s strani državnih organov, v katerem je po podatkih ameriške nevladne organizacije HRANA življenje izgubilo najmanj 2571 oseb. Med žrtvami je po poročanju tujih medijev več kot 100 pripadnikov vladnih sil, preostalo pa so civilisti oziroma protestniki. Gre za najbolj smrtonosne nemire po islamski revoluciji leta 1979, kar predstavlja največji izziv za sedanji iranski klerikalni vrh v zadnjih desetletjih. Ameriški predsednik Donald Trump je podprl protestnike in jih pozval k nadaljevanju odpora, pri čemer je obljubil pomoč in omenil možnost, da »patrioti prevzamejo institucije«. Zaradi nasilja v državi so Združene države Amerike uvedle dodatne carine, kar vpliva tudi na kitajsko-iranske odnose. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj nekateri viri svarijo, da bi končno število smrtnih žrtev lahko doseglo celo številko 20.000. Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je pozvala Evropsko unijo k odločnemu ukrepanju in podpori iranskemu ljudstvu. Poudarila je, da Evropa ne sme čakati na dokončne načrte ZDA, temveč mora sama razmisliti o sankcijah ali uvrstitvi Iranske revolucionarne garde na seznam terorističnih organizacij. Razmere v državi ostajajo izredno napete, saj se protesti kljub nasilnemu odzivu varnostnih sil ne ustavljajo.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med protivladnimi protesti po podatkih organizacije za človekove pravice HRANA povzpelo na 2.571, medtem ko se teokratski režim sooča z najmočnejšim valom upora v zadnjih letih. Ameriški predsednik Donald Trump je podprl protestnike in obljubil, da pomoč prihaja, pri čemer vojaškega posredovanja ni izključil kot možnosti. Iranske oblasti so se na dogajanje odzvale z obtožbami na račun Združenih držav Amerike in Izraela, ki naj bi spodbujala nasilje, smrtne žrtve pa pripisale tujim terorističnim agentom. Mednarodna skupnost ostaja razdeljena glede odziva na krizo. Italijansko gibanje Pet zvezd se je v senatu vzdržalo pri glasovanju o resoluciji o Iranu, saj so zahtevali jasne zaveze proti morebitnemu enostranskemu vojaškemu posredovanju. Čeprav so ostro obsodili represijo iranskega režima, so opozorili, da bi zunanje oboroženo posredovanje lahko destabiliziralo celotno regijo Bližnjega vzhoda in državo pahnilo v državljansko vojno, podobno usodi Iraka ali Sirije. Podatki organizacije HRANA kažejo, da je bilo med ubitimi 2.403 protestnikov, 147 pripadnikov vladnih sil ter več mladoletnikov in civilistov. Iranski uradniki so prvič po dveh tednih nemirov javno priznali visoko število žrtev, ko so navedli podatek o približno 2.000 mrtvih. Napetosti so se preselile tudi na raven Združenih narodov, kjer je Teheran obtožil ZDA, da izrabljajo notranje nemire kot pretvezo za napad na državo.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa se je po poročanju časnika Washington Post obrnila na evropske države s prošnjo za posredovanje obveščevalnih podatkov o potencialnih ciljih na ozemlju Irana. Washington naj bi te podatke potreboval za pripravo morebitnih povračilnih ukrepov oziroma letalskih napadov, kar kaže na stopnjevanje napetosti med državama. Evropske zaveznice so po navedbah virov prejele poziv za sodelovanje pri določanju strateško pomembnih točk, ki bi lahko postale tarče v primeru neposrednega vojaškega spopada. Združene države Amerike želijo z zbiranjem teh informacij izboljšati natančnost načrtovanih operacij in zagotoviti večjo vpletenost zaveznikov v operativno načrtovanje na Bližnjem vzhodu. Čeprav uradni Bruselj ali posamezne evropske prestolnice za zdaj niso podale javnih izjav glede vsebine prošenj, poročilo nakazuje, da ZDA aktivno pripravljajo scenarije za vojaško posredovanje. Ta poteza bi lahko dodatno obremenila odnose znotraj zveze NATO, saj si številne evropske države prizadevajo za diplomatsko rešitev sporov z Teheranom.

Ameriški predsednik Donald Trump je preklical vsa predvidena srečanja z iranskimi predstavniki in javno pozval protestnike v Iranu k zavzetju državnih institucij. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil neposredno podporo demonstrantom, ki se spopadajo z nasilnim odzivom teokratskih oblasti, ter nakazal pripravljenost na aktivno posredovanje Združenih držav Amerike pri razreševanju konflikta. Odločitev o prekinitvi diplomatskih stikov pomeni močno zaostritev odnosov, saj Washington s tem odreka legitimnost iranskemu režimu med trajajočimi nemiri. Bela hiša trenutno preučuje različne možnosti nadaljnjega ukrepanja, ki vključujejo tako stopnjevanje diplomatskih pritiskov kot morebitne vojaške operacije. Trumpova retorika se osredotoča na solidarnost z ljudstvom, hkrati pa iranske oblasti svari pred nadaljnjim izvajanjem nasilja nad civilisti. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja premike v ameriški zunanji politiki, saj bi neposredno spodbujanje k prevratu lahko privedlo do širše regionalne nestabilnosti. Ta poteza sledi seriji napetosti med državama, ki so se v zadnjih mesecih stopnjevale zaradi iranskega jedrskega programa in obtožb o kršitvah človekovih pravic. Z odpovedjo vseh pogovorov je ameriška administracija jasno nakazala, da dialog s trenutnim vodstvom v Teheranu ni več prioriteta, temveč si bodo prizadevali za korenite politične spremembe v državi.

Iranske oblasti so začele izvajati načrt za popolno izolacijo nacionalnega spletnega omrežja od svetovnega interneta. Kot poroča britanski časnik The Guardian, Teheran načrtuje vzpostavitev zaprtega nacionalnega omrežja, ki bi državljanom omejilo dostop zgolj do vnaprej odobrenih vsebin. Prvi korak k tej sistemski blokadi je uvedba tako imenovanega belega seznama spletnih strani, ki vključuje domače iskalnike, zemljevide in storitve za neposredno sporočanje. Strokovnjaki za digitalne pravice, med njimi Amir Rašidi, opozarjajo, da v državi že deluje osnovna različica notranjega spleta, ki vključuje tudi storitve za pretakanje vsebin z izključno državno odobrenim materialom. Direktor analitike pri podjetju Kentik, Doug Madory, potrjuje, da se Iran pripravlja na dejansko zaprtje nacionalnega segmenta interneta, kar bi oblastem omogočilo popoln nadzor nad pretokom informacij. Razvoj dogodkov sledi prizadevanjem mednarodnih akterjev za zagotavljanje svobodnega dostopa do informacij v Iranu. V preteklosti je podjetje SpaceX Elonu Musku že omogočilo brezplačen dostop do satelitske povezave Starlink za prebivalce Irana, o uporabi tega sistema za obnovo internetnih povezav pa je pred tem razpravljal tudi nekdanji ameriški predsednik Donald Trump.

Voditelja Danske in Grenlandije sta v torek v Kopenhagnu oblikovala enotno fronto proti prizadevanjem ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem strateškega arktičnega otoka. Pred napovedanimi srečanji v Washingtonu je grenlandski predsednik vlade Jens-Frederik Nielsen jasno poudaril, da Grenlandija ni naprodaj in da bi v primeru geopolitične izbire med Združenimi državami Amerike in Dansko vsekakor izbrali slednjo. Danska premierka Mette Frederiksen je potrdila trdno povezanost znotraj danskega kraljestva in zavrnila kakršna koli pogajanja o suverenosti ozemlja. Napetosti so se stopnjevale po tem, ko je Donald Trump ponovil grožnje o priključitvi in javno podvomil o legitimnosti grenlandskega premierja. Ameriški podpredsednik JD Vance bo v Washingtonu gostil srečanje z dansko in grenlandsko zunanjo ministrico, kjer naj bi poskušali umiriti diplomatski spor. Kljub temu Trump vztraja pri svojih stališčih in opozarja, da bi odpor grenlandskega vodstva lahko povzročil velike težave za to avtonomno ozemlje. Prebivalci otoka in tamkajšnji uradniki medtem izražajo občutke izdanosti zaradi retorike iz Washingtona. Strateški pomen Grenlandije ostaja v središču ameriških interesov zaradi varnostnih vprašanj na Arktiki. Bela hiša pod Trumpovo administracijo otok obravnava kot ključno prioriteto nacionalne varnosti, kar povzroča nemir med evropskimi zavezniki. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se na Arktiki krepi prisotnost drugih velesil, kar Grenlandijo postavlja v središče nove hladne vojne za vire in poti na severu.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na vse trgovinske menjave z državami, ki poslujejo z Iranom. S tem ukrepom želi Washington okrepiti gospodarski pritisk na teheranški režim, ki se spopada z valom notranjih protestov in obtožbami o množičnih usmrtitvah demonstrantov. Trump je poudaril, da je cilj Združenih držav Amerike zmaga, obenem pa je protestnikom obljubil pomoč, čeprav podrobnosti o naravi te podpore niso bile razkrite. Kitajska in Turčija, ki sta med najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami Irana, bi lahko utrpeli največje posledice teh ukrepov. Napetosti med državama so se stopnjevale tudi na diplomatskem in vojaškem področju. Bela hiša je potrdila, da so vsi načrtovani pogovori z iranskimi uradniki odpovedani, komunikacijski kanali pa so praktično prekinjeni. Medtem ko Pentagon preučuje omejene vojaške možnosti, vključno s tarčami znotraj Irana, so oblasti v Teheranu odgovorile z grožnjo, da bodo v primeru ameriškega napada tarče postale tudi sosednje države, kot so Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Turčija, kjer so nameščena ameriška oporišča. Iranske pravosodne oblasti so kljub mednarodnim opozorilom napovedale pospešitev sodnih procesov in usmrtitev zaprtih protestnikov. Kitajska se je na napovedi odzvala z ostro kritiko in poudarila svoje nasprotovanje vmešavanju zunanjih sil v notranje zadeve suverenih držav. Analitiki opozarjajo, da bi uresničitev Trumpovih groženj o carinah lahko povzročila resne motnje v svetovni trgovini in ogrozila krhko premirje v trgovinski vojni med ZDA in Kitajsko. Trenutna situacija nakazuje na visoko stopnjo negotovosti, saj se ameriška administracija odloča med gospodarskimi sankcijami in morebitnimi vojaškimi operacijami, ki pa so po mnenju nekaterih strokovnjakov zaradi omejenih virov v regiji trenutno manj verjetne.

Združene države Amerike so podružnice Muslimanske bratovščine v Egiptu, Jordaniji in Libanonu uradno uvrstile na seznam terorističnih organizacij. Ameriško ministrstvo za finance in State Department sta odločitev utemeljila z navedbami, da omenjene skupine podpirajo militantno gibanje Hamas in neposredno ogrožajo ameriške ter izraelske interese na Bližnjem vzhodu. Ukrep, ki temelji na izvršnem ukazu 14362, predstavlja stopnjevanje kampanje administracije predsednika Trumpa za omejitev delovanja mrež, ki jih Washington povezuje z ekstremizmom. Egiptovska veja Muslimanske bratovščine je v odzivu na odločitev napovedala pravno izpodbijanje oznake, ki jo je označila za politično motivirano in neutemeljeno. Predstavniki organizacije so izjavili, da ameriška vlada napačno enači mirno islamsko državljansko udejstvovanje z ekstremizmom, kar bi po njihovem mnenju lahko vodilo v dodatno marginalizacijo muslimanov po svetu. Vztrajajo, da odločitev nima podlage v dejanskih dokazih o terorističnih dejavnostih. Sankcije, ki spremljajo to oznako, vključujejo zamrznitev premoženja in prepoved sodelovanja ameriških subjektov s temi skupinami. Medtem ko Washington trdi, da gre za nujen korak pri zagotavljanju nacionalne varnosti, kritiki in prizadete organizacije opozarjajo na morebitne dolgoročne posledice za politično stabilnost v regiji in humanitarno delovanje, ki je pogosto povezano z infrastrukturami teh gibanj.

Iranske oblasti so za sredo napovedale usmrtitev 26-letnega Erfana Soltanija, ki so ga pridržale šele pred slabim tednom dni med vsesplošnimi protivladnimi protesti. Soltani je bil aretiran 8. januarja, v rekordno kratkem času pa so ga oblasti obsodile na smrtno kazen, pri čemer je bila njegovi družini menda onemogočena kakršna koli komunikacija z njim. Po navedbah poročil je bil družini odobren le desetminutni termin za zadnje slovo pred načrtovano usmrtitvijo. Dogodek je sprožil val mednarodnih obsodb, saj teokratski režim v Teheranu kljub grožnjam mednarodne skupnosti, vključno z opozorili iz Združenih držav Amerike, nadaljuje s pospešenimi postopki usmrtitev. Po nekaterih podatkih so iranske varnostne sile od začetka demonstracij pridržale že približno 18.000 ljudi, s hitrimi sodnimi procesi in smrtnimi kaznimi pa skušajo zadušiti odpor proti vrhovnemu voditelju ajatoli Aliju Hameneju. Kljub prizadevanjem družine in aktivistov, ki so v zadnjem trenutku poskušali doseči izpustitev ali vsaj odlog kazni, Iran ne kaže znakov popuščanja. Primer Soltanija izstopa zaradi izjemne hitrosti od aretacije do načrtovane izvršitve kazni, kar po mnenju opazovalcev kaže na stopnjevanje represije in popolno opustitev standardov pravičnega sojenja v državi.

Smrt Renee Nicole Macklin Good, ki jo je ustrelil agent ICE Jonathan Ross v Minneapolisu, je sprožila val protestov po ZDA. Razkrito je bilo, da je bila Good aktivistka proti ICE in je njena skupina poučevala taktike 'mikro-intifade', vključno z oviranjem aretacij in povzročanjem kaosa pri policijskih vozilih. Notranji odpor znotraj DHS se je povečal, saj agenti niso zadovoljni z odzivom na dogodke in posledičnimi kritikami. Republikanska kongresnica Mary Miller je zavrnila ankete, ki kažejo na ogorčenje javnosti nad ICE.

Večje število visokih ameriških tožilcev je odstopilo s svojih položajev v znak protesta proti ravnanju vlade predsednika Donalda Trumpa in delovanju urada za priseljevanje in carino (ICE). Neposreden povod za ta koordiniran odpor je bil incident v Minnesoti, kjer je uslužbenec agencije ICE med operacijo ustrelil in ubil civilista. Vsaj dvanajst tožilcev je uradno napovedalo svoj odstop, s čimer so izrazili nestrinjanje z militantnim pristopom vlade do vprašanja migracij. Kritika odstopljenih pravnikov se osredotoča predvsem na vse bolj agresivno izvajanje priseljenske zakonodaje, ki je v zadnjem obdobju privedlo do več smrtnih žrtev. Tožilci trdijo, da takšne metode spodkopavajo zaupanje javnosti v organe pregona in kršijo osnovne standarde varstva človekovih pravic. Po njihovem mnenju so ukrepi zvezne vlade presegli meje zakonitega in humanega ukrepanja, kar jim onemogoča nadaljnje opravljanje nalog v okviru trenutnega sistema. Notranji upor znotraj organov pregona predstavlja nov izziv za Trumpovo administracijo, ki se že dlje časa spopada z uličnimi protesti in kritikami civilne družbe. Odstopi strokovnega kadra nakazujejo na globok razkol med politično ravnjo v Washingtonu in operativnimi pravosodnimi organi na terenu. Ta poteza tožilcev bi lahko upočasnila izvajanje nekaterih zveznih direktiv in sprožila dodatne preiskave o zakonitosti uporabe sile s strani uslužbencev agencije ICE.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump se je med obiskom Fordove tovarne odzval na provokacije neznanega delavca z neprimerno gesto. Medtem ko so ga snemale kamere, je Trump dvignil sredinec v smeri osebe, ki mu je domnevno namenjala žaljivke. Incident se je zgodil v času, ko je politik zapuščal prizorišče po srečanju z zaposlenimi. Bela hiša je incident pospremila z izjavo, v kateri so dejanje označili za ustrezen odziv na verbalni napad. Direktor komunikacij Steven Cheung je pojasnil, da je neznana oseba kričala vulgarne žaljivke v izbruhu besa, zato je bila predsednikova reakcija po njegovem mnenju povsem nedvoumna in primerna situaciji. Gesta je takoj sprožila številne odzive v ameriških medijih in na družbenih omrežjih. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti med političnimi akterji in delom javnosti v obdobju intenzivnih političnih dejavnosti. Kljub temu da gre za osamljen incident, ta ponovno odpira vprašanja o standardih javnega komuniciranja najvišjih državnih predstavnikov v nepredvidenih situacijah.

Danski in grenlandski predstavniki so se v Washingtonu sestali s člani ameriškega Sveta za nacionalno varnost, da bi naslovili napetosti, ki so nastale po ponovnih izjavah predsednika ZDA Donalda Trumpa o strateškem pomenu in morebitni priključitvi Grenlandije. Trump je svoje načrte utemeljil z vidika nacionalne varnosti ZDA, kar je med zavezniki v Evropi sprožilo precejšen nemir. Veleposlanik Kraljevine Danske Jesper Moller Sorensen in predstavnik Grenlandije Jacob Isbosethsen sta v pogovorih poudarila avtonomijo otoka. V Nemčiji in celotni Evropski uniji se vrstijo kritični odzivi na ameriške ambicije, saj mnogi predloge o aneksiji ozemlja, ki pripada suvereni državi, označujejo za nesprejemljive. V javnosti so se pojavili tudi satirični odzivi, predvsem na Danskem, kjer so nekatere kampanje neposredno zasmehovale Trumpovo politiko. Kljub temu nekateri analitiki opozarjajo, da je potreben bolj poglobljen pogled na arktično regijo in njeno vse večjo geopolitično težo. Srečanje v Washingtonu velja za ključen korak pri preprečevanju nadaljnjega zaostrovanja odnosov med ZDA in Dansko. Čeprav so ameriške zahteve povzročile diplomatski spor, obe strani poudarjata pomen dialoga pri vprašanjih, ki zadevajo varnostno arhitekturo Severnega Atlantika in Arktike. Zaenkrat ni indicev, da bi Danska popustila pri vprašanju suverenosti nad največjim otokom na svetu.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil val kritik zaradi izrazitega neskladja v svojem odnosu do protestnega dogajanja v Iranu in domačih demonstracij v Minneapolisu. Medtem ko je Trump na platformi Truth Social iranske protestnike podprl kot borce za demokracijo in tamkajšnjim oblastem zagrozil z visokimi stroški zaradi nasilnega zatiranja, je ameriške protestnike, ki so se odzvali na usodni strel agenta agencije ICE, označil za anarhiste in profesionalne agitarje. Analitiki ocenjujejo, da takšna retorika kaže na politično selektivnost pri obravnavi državnega nasilja in državljanskih pravic. Hkrati so se v evropskem prostoru okrepili pozivi k radikalni spremembi politike do Združenih držav Amerike zaradi Trumpovih ozemeljskih ambicij po Grenlandiji. Politični analitiki opozarjajo, da Trumpove izjave o zavzetju otoka »na lahek ali težek način« ne gre podcenjevati. Evropske voditelje pozivajo, naj se spopadejo z novo realnostjo, v kateri ZDA ne nastopajo več kot zaveznica, temveč kot aktivna in sovražna grožnja mednarodnemu redu. Zaradi stopnjevanja napetosti in imperialnih teženj Washingtona se v Evropski uniji krepijo razprave o prekinitvi tesnih vezi z administracijo Donalda Trumpa. Strokovnjaki poudarjajo, da je ameriška zunanja politika postala nepredvidljiva in agresivna, kar zahteva večjo suverenost evropskih držav pri zaščiti svojih interesov in ozemeljske celovitosti zavezniških ozemelj, kot je Grenlandija.

V zvezni državi Minnesota se je v sredo odvilo ključno zaslišanje v tožbi, ki sta jo država Minnesota in metropolitansko območje Twin Cities vložila proti administraciji predsednika Donalda Trumpa. Tožniki izpodbijajo izvajanje zveznih operacij za uveljavljanje imigracijske zakonodaje, ki so jih v dokumentaciji označili za »zvezno invazijo«. Pravni spor se osredotoča na pooblastila zvezne vlade pri izvajanju prisilnih ukrepov na lokalni ravni brez usklajevanja z regionalnimi oblastmi. Dogajanje v sodni dvorani sledi zaostritvi razmer v lokalnem pravosodju, saj je zaradi nestrinjanja z metodami dela administracije in domnevnih pritiskov odstopilo vsaj šest zveznih tožilcev. Tožba trdi, da so operacije kršile ustavna načela in povzročile nepotreben strah ter motnje v lokalnih skupnostih. Predstavniki zvezne vlade na drugi strani zagovarjajo zakonitost svojih ukrepov kot nujnih za zagotavljanje nacionalne varnosti in spoštovanje priseljenske politike. Odločitev sodišča bo imela širše posledice za razmerje med zvezno oblastjo in posameznimi zveznimi državami v Združenih državah Amerike. Primer velja za enega najpomembnejših pravnih preizkusov izvršnih ukazov nove administracije na področju notranje varnosti. Lokalni uradniki poudarjajo, da takšne operacije spodkopavajo zaupanje javnosti v organe pregona in otežujejo delo lokalne policije v skupnostih z velikim številom priseljencev.

Danski zunanji minister je obiskal Belo hišo, kjer se je sestal s svetovalcem za nacionalno varnost JD Vanceom in senatorjem Marcom Rubiom, da bi razpravljal o prihodnosti Grenlandije. Obisk je bil namenjen zmanjševanju napetosti, ki so nastale po ponovnih napovedih ameriškega predsednika Donalda Trumpa o možnosti prevzema nadzora nad tem strateško pomembnim arktičnim otokom. Trump je v zadnjem letu večkrat izpostavil, da je status otoka vprašanje, ki ga morajo rešiti Združene države Amerike, kar je povzročilo diplomatsko nelagodje v Københavnu. Danska stran poudarja, da Grenlandija ni naprodaj in da gre za avtonomno ozemlje znotraj danskega kraljestva, medtem ko ameriška administracija otok vidi kot ključno točko za zagotavljanje varnosti na Arktiki in dostop do naravnih virov. Kljub ostrim besedam predsednika Trumpa, ki je situacijo označil za težavo Dancev, si diplomati prizadevajo najti pot do stabilnega sodelovanja, ki ne bi ogrozilo dolgoletnega zavezništva med državama. Razprave so se osredotočale predvsem na obrambno sodelovanje in gospodarske investicije na otoku. Analitiki opozarjajo, da so Trumpove izjave del širše strategije povečevanja ameriške prisotnosti na severu, kjer se krepi tudi vpliv Rusije in Kitajske. Danska se ob tem spopada z diplomatskim izzivom, kako obdržati suverenost nad otokom in hkrati ugoditi varnostnim zahtevam svoje najpomembnejše zaveznice v okviru zveze NATO. Današnje srečanje v Washingtonu predstavlja ključen korak v poskusu stabilizacije razmer pred morebitnimi nadaljnjimi enostranskimi potezami Bele hiše.