Ameriški predsednik Donald Trump je med obiskom v Detroitu napovedal skorajšnjo objavo novega načrta za cenovno dostopnejše zdravstvo, s čimer se odziva na nezadovoljstvo volivcev zaradi visokih življenjskih stroškov. Trump je v nagovoru gospodarskemu klubu poudaril pomen dostopnosti storitev v času, ko država beleži mešane gospodarske kazalnike, vključno z nihanji cen goriv in poročili o inflaciji. Hkrati so republikanci in demokrati zabeležili delne uspehe na zadnjih nadomestnih volitvah, kar kaže na razdeljenost političnega prostora pred prihajajočimi izzivi. Obenem se administracija sooča s hudimi pritiski v pravosodju, saj so v zvezni državi Minnesota odstopili izkušeni zvezni tožilci. Do odstopov je prišlo po domnevnih pritiskih vodstva ministrstva za pravosodje, naj uvedejo preiskavo proti vdovi Renee Macklin Good, ki jo je ubil agent službe za priseljevanje in carine (ICE). Dogodek je v javnosti sprožil nove pomisleke o političnem vmešavanju v delo neodvisnih pravosodnih organov. Napetosti med zvezno in lokalno oblastjo se stopnjujejo tudi zaradi operacij urada ICE, ki so bile že v preteklosti predmet pravnih sporov. Medtem ko se predsednik osredotoča na gospodarske teme in zdravstveno reformo, pravni zapleti v Minnesoti in Illinoisu dodatno obremenjujejo odnose med zvezno vlado in posameznimi zveznimi državami, ki nasprotujejo povečanemu številu zveznih agentov na svojih tleh.

Delniški indeksi na borzi Wall Street so v ponedeljek zabeležili mešane rezultate s poudarkom na negotovosti, ki so jo povzročile nove pravne poteze ameriškega ministrstva za pravosodje proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Vlagatelji so se previdno odzvali na novico, da je Powell prejel sodni poziv, kar so mnogi interpretirali kot neposreden napad administracije Donalda Trumpa na neodvisnost osrednje finančne institucije v državi. Čeprav so se nekateri indeksi ob koncu trgovanja uspeli stabilizirati in zaključiti z minimalnimi dobički, je čez dan prevladovalo pesimistično razpoloženje. Trgi so se umaknili z rekordnih vrednosti, ki so bile dosežene prejšnji petek, saj se v finančnih krogih stopnjujejo skrbi glede političnega vmešavanja v monetarno politiko. Trumpovo vztrajno izvajanje pritiska na centralno banko je povzročilo dodatno nestanovitnost na trgu. Analitiki opozarjajo, da bi lahko tovrstni politični spori dolgoročno ogrozili stabilnost dolarja in zaupanje v ameriški finančni sistem. Jerome Powell je prejem sodnega poziva potrdil v nedeljo zvečer, kar je služilo kot katalizator za ponedeljkovo razprodajo delnic v zgodnjem delu trgovalnega dne. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti med izvršno oblastjo in neodvisnim organom, ki nadzira obrestne mere.

Iranski teokratski režim je napovedal prvo usmrtitev udeleženca množičnih protivladnih protestov, ki so zajeli približno 180 mest po vsej državi. Po navedbah nevladnih organizacij za človekove pravice je bilo v nasilnem zatiranju demonstracij doslej ubitih najmanj 2.571 ljudi, na tisoče pa je bilo aretiranih. Kljub trditvam iranskega zunanjega ministrstva, da so razmere pod popolnim nadzorom, poročila s terena in videoposnetki razkrivajo globoko zakoreninjeno ljudsko jezo uperjeno proti simbolom državne oblasti. Prva usmrtitev, ki naj bi bila po poročanju tujih medijev izvršena v sredo, se nanaša na 26-letnega moškega. Gre za del širše strategije ustrahovanja, s katero želi administracija v Teheranu zadušiti nov val protestov. Razmere dodatno otežujejo občasne popolne blokade spleta, s katerimi oblasti poskušajo preprečiti širjenje informacij o brutalnosti varnostnih sil, vendar se odpor mladih, ki so se za svobodo pripravljeni žrtvovati, nadaljuje. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala z novimi opozorili in grožnjami s sankcijami. Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je Iranu zagrozil s posledicami in obljubil pomoč protestnikom, medtem ko organizacije za človekove pravice opozarjajo na humanitarno krizo in nujnost takojšnjega ukrepanja za preprečitev nadaljnjih usmrtitev civilistov.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz iz držav, ki ohranjajo tesne trgovinske odnose z Iranom. Ukrep najbolj ogroža ključne gospodarske partnerice Teherana, vključno s Kitajsko, Irakom, Turčijo in Združenimi arabskimi emirati. Namen te poteze je stopnjevanje gospodarskega pritiska na iranski režim in izolacija države na svetovnih trgih, medtem ko se Washington odziva na notranjepolitično dogajanje v Iranu. Seznam držav, ki bi jih te dajatve lahko močno prizadele, vključuje tudi nekatere evropske gospodarske velesile, predvsem Nemčijo. Nemško gospodarstvo, ki je že tako v fazi stagnacije, bi se ob morebitni polni uveljavitvi carin spopadalo z dodatnimi stroški pri izvozu na ameriški trg. Trumpova administracija s tem uresničuje svojo politiko recipročnih carin, ki jo je napovedala za obdobje 2025–2026. Zanimivo je, da so se nekateri največji ameriški trgovinski partnerji, kot so Kanada, Mehika in Rusija, za zdaj izognili novim carinskim dajatvam v okviru te specifične politike. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za selektiven pristop, s katerim želi Bela hiša kaznovati države, ki neposredno podpirajo iransko gospodarstvo, hkrati pa ohraniti stabilnost na drugih ključnih trgovinskih frontah.

Ameriški predsednik Donald Trump je v obsežnem intervjuju za televizijsko mrežo CBS, ki je zavzel skoraj polovico večerne informativne oddaje, komentiral trenutno stanje v državi in medijih. V pogovoru z voditeljem Tonyjem Dokoupilom, ki je potekal v Fordovi tovarni v Michiganu, je Trump trdil, da bi njegova nasprotnica Kamala Harris v primeru zmage na volitvah leta 2024 povzročila takšno gospodarsko nazadovanje, da voditelj danes ne bi imel zaposlitve. Predsednik je ob tem izpostavil svojo vlogo pri oživljanju po njegovih besedah "mrtve države", s čimer je utemeljeval svoje pretekle politične odločitve. Obenem je Trump javno podprl imenovanje svoje nekdanje namestnice svetovalca za nacionalno varnost, Dine Powell McCormick, na mesto predsednice podjetja Meta. Čeprav je predsednik imenovanje označil za odlično izbiro Marka Zuckerberga, so se v javnosti in na družbenih omrežjih pojavili kritični odzivi. Kritiki opozarjajo na morebiten konflikt interesov, saj je soprog nove podpredsednice podjetja Meta, Dave McCormick, aktualni ameriški senator, kar po mnenju nekaterih spominja na politično korupcijo oziroma t. i. "močvirje", ki ga je Trump obljubljal izsušiti. Intervju in kadrovske spremembe v tehnološkem velikanu odražajo močan vpliv Trumpove administracije na ključne segmente ameriške družbe, od avtomobilske industrije do digitalnih platform. Predsednik je v pogovoru omenil tudi Davida Ellisona, vodjo podjetja Paramount Skydance, in nakazal na morebitne poslovne tveganja v primeru drugačnega izida volitev. Dogajanje potrjuje trend tesnega prepletanja politike in gospodarstva pod trenutnim vodstvom ZDA.

Zvezni sodnik v Washingtonu je v ponedeljek razveljavilo direktivo ministrstva za notranje zadeve pod vodstvom Trumpove administracije, ki je ustavila gradnjo 6,2 milijarde dolarjev vrednega projekta vetrne elektrarne na morju za oskrbo Nove Anglije. Odločitev predstavlja pomemben pravni udarec prizadevanjem predsednika Donalda Trumpa za ustavitev projektov obnovljivih virov energije, ki jih je označil za okoljsko in ekonomsko škodljive. Istočasno je generalna tožilka New Yorka Letitia James vložila dve zvezni tožbi proti administraciji zaradi ustavitev del na projektu Empire Wind. Gre za projekt v vrednosti 5,3 milijarde dolarjev, ki je že 60-odstotno dokončan, a se je zaradi predsedniškega ukaza znašel na robu propada. Razvijalci projekta opozarjajo, da bi nadaljnje zamude pomenile dokončno ukinitev investicije, ki bi lahko z energijo oskrbovala več tisoč gospodinjstev. Sodni postopki se nadaljujejo tudi v primerih drugih večjih projektov na morju, kjer razvijalci upajo na podobne razsodbe, ki bi omogočile nadaljevanje del. Administracija Donalda Trumpa trdi, da so zaustavitve potrebne zaradi zaščite ribiške industrije in morskega ekosistema, medtem ko tožniki poudarjajo, da so ukazi politično motivirani in brez ustrezne pravne podlage.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je odredil uvedbo novih 25-odstotnih carin na uvoz iz vseh držav, ki vzdržujejo trgovinske odnose z Iranom. Ukrep, ki ga v Washingtonu opisujejo kot »obratno carino«, je namenjen popolni gospodarski izolaciji teheranskega režima. Bela hiša s tem stopnjuje pritisk na globalne partnerje, naj prekinejo gospodarske vezi z Iranom, sicer bodo njihovi izdelki na ameriškem trgu postali bistveno dražji in manj konkurenčni. Kitajska se je na napoved že odzvala z opozorilom, da bo odločno zaščitila svoje zakonite interese in pravice. Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning je poudarila, da v trgovinskih vojnah ni zmagovalcev in da Peking nasprotuje enostranskim sankcijam ter izvajanju tiste jurisdikcije, ki posega v suverenost drugih držav. Kitajska diplomacija je hkrati sporočila, da pozorno spremlja razmere in bo sprejela vse potrebne ukrepe za zaščito svojih državljanov in podjetij. Indija, ki se že sooča s 50-odstotnimi ameriškimi carinami na določene izdelke, bi prav tako lahko občutila posledice novega ukrepa, čeprav nekatera poročila kažejo, da bi bil vpliv na New Delhi lahko omejen. Indijska menjava z Iranom je lani znašala 1,6 milijarde dolarjev, kar predstavlja le 0,15 odstotka njihove celotne zunajtrgovinske menjave. Kljub temu globalni trgi z zaskrbljenostjo spremljajo Trumpovo politiko, ki korenito preoblikuje svetovno trgovino in vnaša dodatno negotovost v odnose med največjimi gospodarstvi.

Venezuelske vojaške sile med ameriško operacijo, v kateri je bil zajet predsednik Nicolás Maduro, niso uspele učinkovito aktivirati ruskih sistemov zračne obrambe S-300 in Buk-M2E. Po poročanju časnika The New York Times, ki se sklicuje na ameriške uradnike in strokovnjake, sistemi v ključnih trenutkih sploh niso bili povezani z radarji, nekateri pa so ostali nerazporejeni v skladiščih. Kot glavni razlog za neuspeh navajajo nekompetentnost in slabo usposobljenost venezuelskega vojaškega osebja, ki ni znalo upravljati s kompleksno rusko tehnologijo. Poročila razkrivajo, da so se postaje za dolgotrajno odkrivanje soočile s hudimi težavami v komunikaciji in ostale odrezane od centrov za odločanje. Ruski veleposlanik v Caracasu Sergej Melik-Bagdasarov je opozoril, da je bil velik del osebja v času napada na dopustu, kar je ohromilo odzivnost obrambe. Hkrati so se pojavile navedbe o uporabi novega ameriškega neubojnega orožja, verjetno zvočnega ali elektromagnetnega izvora, ki je nevtraliziralo Madurovo osebno stražo še pred samim fizičnim vstopom specialnih enot Delta v rezidenco. Po poročanju medijev je začasna vlada v Venezueli po napadu že izpustila tri ameriške državljane, kar so v Washingtonu pozdravili kot korak v pravo smer. Kljub temu Združene države Amerike napovedujejo nadaljnje zadrževanje vseh tankerjev z nafto, ki bi zapustili državo brez dovoljenja. Operacija, ki je trajala tri ure, se je končala brez izgub na ameriški strani, kar postavlja pod vprašaj prihodnji izvozni potencial ruskih obrambnih sistemov na svetovnem trgu.

Zvezni sodnik v Washingtonu je v ponedeljek ugodil zahtevi danskega podjetja Orsted in začasno ustavil izvajanje prepovedi gradnje vetrne elektrarne Revolution Wind ob obali Rhode Islanda. Sodišče je razsodilo, da bi prekinitev projekta, ki je že 90-odstotno dokončan, povzročila nepopravljivo škodo podjetju. Trumpova administracija je gradnjo pred tem ustavila z utemeljitvijo, da projekt ogroža nacionalno varnost, vendar sodnik Royce C. Lamberth teh navedb v trenutni fazi postopka ni priznal kot zadostnih za ustavitev del. Projekt Revolution Wind je ključen za oskrbo z električno energijo v zveznih državah Rhode Island in Connecticut, saj naj bi z energijo oskrboval več sto tisoč gospodinjstev. Delnice danskega energetskega giganta Orsted so po objavi sodne odločitve na borzi močno narasle, podjetje pa je napovedalo, da bodo gradbena dela nadaljevali v najkrajšem možnem času. Gre za enega največjih projektov na področju obnovljivih virov energije v regiji, katerega vrednost je ocenjena na pet milijard dolarjev. Istočasno je ameriška agencija za zaščito okolja (EPA) predlagala nova pravila, ki bi omejila moč zveznih držav pri blokiranju energetskih projektov, kot so naftovodi in plinovodi. Predlog cilja na omejitev uporabe zakona o čisti vodi, ki so ga posamezne države doslej uporabljale za zaustavitev fosilnih projektov. Ti ukrepi kažejo na širšo strategijo ameriške administracije za pospešitev energetskih projektov s hkratnim selektivnim omejevanjem tistih na področju zelene energije, ki niso v skladu z njihovo politiko.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek svojega družbenega omrežja Truth Social iranskim protestnikom sporočil, da je »pomoč na poti«, ter jih pozval k nadaljevanju prizadevanj za strmoglavljenje trenutnih oblasti. Trump je hkrati odpovedal vsa načrtovana srečanja z iranskimi uradniki, dokler se v državi ne preneha nasilno zatiranje protestov in ubijanje civilistov. Po poročanju časnika Wall Street Journal naj bi se ameriška administracija vse bolj nagibala k možnosti vojaškega posredovanja proti Iranu. Vzporedno z zaostreno retoriko so se pojavila poročila o vzpostavitvi stikov na visoki ravni med Washingtonom in iransko opozicijo v izgnanstvu. Rez Pahlavi, sin zadnjega iranskega šaha, je potrdil, da komunicira s Trumpovo administracijo glede poteka protestov v Iranu. To predstavlja pomemben premik v ameriški zunanji politiki, saj gre za prvo uradno potrjeno sodelovanje z opozicijskimi voditelji v tujini, medtem ko se režim v Teheranu sooča z vse večjim pritiskom nezadovoljnega prebivalstva. Napetosti med državama se stopnjujejo v času, ko Washington razmišlja o dodatnih sankcijah ali celo neposrednih vojaških napadih na strateške cilje. Trumpova administracija naj bi v zadnjih dneh že izvedla prve pogovore z zavezniki o morebitni koordinaciji logistične pomoči za protestnike. Iran je na te poteze odgovoril z opozorilom, da bi kakršno koli vmešavanje Združenih držav Amerike v notranje zadeve države privedlo do popolne destabilizacije celotne regije Bližnjega vzhoda.

Vodja iranskega pravosodja Golamhosein Mohseni-Ejei je napovedal pospešitev sodnih postopkov in izrekanje smrtnih kazni za osebe, ki so bile pridržane med valom protivladnih protestov v državi. Po besedah vodilnih pravosodnih uslužbencev bodo primeri obravnavani prednostno, s čimer želi režim hitro zadušiti nemire, ki so državo zajeli po smrti Mahse Amini v policijskem pridržanju. Napovedi o hitrih sodnih procesih in morebitnih usmrtitvah prihajajo kljub močnim mednarodnim kritikam in grožnjam s sankcijami s strani zahodnih držav, vključno z Združenimi državami Amerike. Iranske oblasti so protestnike označile za "izgrednike", ki naj bi jih usmerjali tuji sovražniki, zato vztrajajo pri strogi uporabi zakonodaje, ki za določena dejanja zoper državno varnost predvideva najstrožje kazni. Sodni organi v Teheranu in drugih provincah so že prejeli navodila za ustanovitev posebnih sodišč, ki se bodo ukvarjala izključno z udeleženci protestov. Ta poteza pomeni stopnjevanje pritiska na civilno družbo in opozicijo, saj iranski pravni sistem v tovrstnih primerih pogosto omejuje pravico do obrambe in uporablja priznanja, pridobljena pod prisilo.

Kljub odobritvi ZDA za izvoz Nvidiinih čipov H200 na Kitajsko, so kitajski uradniki carinskim agentom sporočili, da so ti čipi prepovedani, in lokalnim tehnološkim podjetjem naročili, naj jih kupujejo le, če je to nujno potrebno. Analitiki menijo, da bo Kitajska sprva sprejela Nvidiine čipe zaradi povpraševanja, a jih bo kasneje nadomestila.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je javno pozval iranske državljane k nadaljevanju protestov proti tamkajšnjemu režimu, medtem ko število ubitih po navedbah aktivistov vztrajno narašča. Trump je protestnike označil za domoljube in jim obljubil pomoč, hkrati pa je opozoril iranske oblasti, da bodo morilci za svoja dejanja plačali visoko ceno. Do njegovih izjav prihaja v času, ko se razmere v Iranu zaostrujejo zaradi silovitega odziva varnostnih sil na nezadovoljstvo prebivalstva. Po poročilih nevladnih organizacij za človekove pravice se je število smrtnih žrtev zatiranja protestov povzpelo na najmanj 646 oseb, nekatere skupine pa ocenjujejo, da bi dejanska številka lahko presegla 730 ali celo več tisoč žrtev. Poleg velikega števila ubitih so iranske oblasti aretirale več kot 10.000 ljudi, kar je povzročilo kaos v bolnišnicah in mrtvašnicah, kjer družine mrzlično iščejo svoje pogrešane sorodnike. Združene države Amerike so zaradi nevarnih razmer svoje državljane pozvale, naj nemudoma zapustijo državo. Trump je v svojih izjavah poudaril, da si Iran kljub notranjim nemirom želi pogajanj, vendar obenem spodbuja protestnike, naj prevzamejo nadzor nad državnimi institucijami. Aktivisti na terenu opozarjajo, da se bo število žrtev verjetno še povečalo, saj režim ne kaže znakov popuščanja pri uporabi sile. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, medtem ko Washington stopnjuje retorični pritisk na Teheran.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki še naprej trgujejo z Iranom. Odločitev prihaja v času zaostrovanja napetosti, ko število smrtnih žrtev med protivladnimi protestniki v Iranu strmo narašča. Trumpova administracija želi s temi ukrepi dodatno osamiti iranski režim in omejiti njegove finančne vire, ki jih po prepričanju Washingtona uporablja za destabilizacijo regije. Nove carine bodo neposredno vplivale na države, ki niso upoštevale predhodnih opozoril Združenih držav Amerike glede gospodarskega sodelovanja s Teheranom. Ta poteza pomeni precejšnjo zaostritev ameriške zunanje politike in pritiska na mednarodno skupnost, da prekine vezi z iranskim gospodarstvom. Washington s tem sporoča, da bodo gospodarske posledice za partnerje Irana neizbežne, če se ne bodo uskladili z ameriškimi sankcijami. Medtem ko se v Iranu stopnjujejo nemiri in nasilje nad demonstranti, mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov. Trumpova napoved carin bi lahko povzročila nove pretrese na svetovnih trgih, zlasti pri tistih državah, ki so močno odvisne od iranskih energentov ali z njimi ohranjajo dolgotrajne trgovinske odnose. Odzivi prizadetih držav in morebitni povračilni ukrepi za zdaj še niso znani.

Iranske oblasti so napovedale začetek izvajanja smrtnih kazni nad udeleženci obsežnih protivladnih protestov, kar označuje novo fazo zaostritve v državi. Prvi protestnik, 26-letni moški, naj bi bil usmrčen po hitrem sodnem postopku, ki se je odvil v manj kot tednu dni po njegovi aretaciji. Po podatkih aktivistov in mednarodnih organizacij je v zatiranju protestov življenje izgubilo že več kot 2.500 ljudi, medtem ko je bilo aretiranih približno 18.000 demonstrantov. Vodja iranskega sodstva je jasno nakazal, da bodo sodni procesi in usmrtitve potekali po pospešenem postopku, s čimer želi režim zadušiti nemire, ki so zajeli celotno državo. Družine obsojenih na smrt bijejo obupno bitko s časom in poskušajo z zadnjimi pravnimi sredstvi ter mednarodnimi pritiski preprečiti izvedbo kazni. Kljub grožnjam z mednarodnimi sankcijami in opozorilom iz Združenih držav Amerike Teheran vztraja pri svoji represivni politiki. Razmere v Iranu ostajajo kritične, saj varnostne sile Revolucionarne garde nadaljujejo z uporabo sile proti civilistom. Mednarodna skupnost opozarja na hude kršitve človekovih pravic in pomanjkanje pravičnega sojenja za priprte osebe. Zaostrovanje razmer neposredno izhaja iz stopnjevanja nasilja varnostnih sil, ki se je začelo sredi januarja 2026, ko so protesti zajeli skoraj 30 mest po vsej državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek napovedal takojšnjo uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz blaga iz vseh držav, ki vzdržujejo trgovinske stike z Iranom. Ukrep, ki ga je Trump na družbenem omrežju Truth Social označil za dokončnega, je neposreden odziv na nasilno zatiranje protivladnih protestov v Iranu. Po navedbah nevladnih organizacij naj bi število smrtnih žrtev med protestniki preseglo 600, nekateri viri pa poročajo celo o več tisoč mrtvih, kar je sprožilo ostre obsodbe mednarodne skupnosti. ZDA s tem gospodarskim pritiskom ciljajo predvsem na ključne trgovinske partnerice Irana, kot so Kitajska, Rusija, Indija in Turčija, hkrati pa Bela hiša ne izključuje niti možnosti vojaškega posredovanja. Trump je ob tem protestnikom sporočil, da je pomoč na poti, ter jih pozval k zavzetju državnih institucij. Kitajska diplomacija se je na napoved že odzvala z opozorilom, da trgovinske vojne in prisila ne bodo rešile težav, temveč bodo le škodovale svetovnemu gospodarstvu. Analitiki ocenjujejo, da poskuša Washington s tem ukrepom popolnoma izolirati teheranski režim in spodbuditi njegovo zamenjavo. Medtem ko se znotraj Irana vrstijo stavke trgovcev in spopadi z varnostnimi silami, se svetovna javnost boji posledic morebitnega ameriškega vmešavanja. Tarife bodo najbolj prizadele ameriške uvoznike, ki bodo morali plačevati višje dajatve za blago iz držav, ki niso prekinile vezi z Iranom, kar bi lahko povzročilo nove pretrese na globalnih trgih.

Policija v Los Angelesu je aretirala 48-letnega Calora Madanescha, ki je v nedeljo z najetim tovornim vozilom znamke U-Haul zapeljal v množico protestnikov v soseski Westwood. Incident se je zgodil med demonstracijami proti iranskemu režimu v okolici zvezne stavbe na bulvarju Wilshire, kjer se nahaja ena največjih iranskih skupnosti zunaj domovine. Po navedbah prič in videoposnetkov so se morali protestniki panično umikati drvečemu vozilu, nato pa so nekateri poskušali voznika napasti, preden so posredovali organi pregona. Osumljenec je bil sprva pridržan zaradi suma napada s smrtonosnim orožjem, vendar so ga kasneje ovadili zaradi nevarne vožnje. Madanescht je na tovornjaku nosil napise, ki so kazali na njegovo nasprotovanje protestnikom, med drugim z napisi proti nekdanjemu šahu. Kljub resnosti incidenta so poročali le o lažjih poškodbah dveh oseb. Preiskavo je prevzela tudi skupna protiteroristična enota FBI, ki ugotavlja, ali je šlo za namerno dejanje ali odziv na blokado poti. Osumljenec je bil po plačilu varščine v višini 0 dolarjev izpuščen na prostost, kar je v javnosti sprožilo dodatne polemike. Protestniki, ki se po vsem svetu zbirajo v solidarnosti z iranskimi disidenti, opozarjajo na naraščajoče nasilje in grožnje, s katerimi se soočajo pri izražanju svojega mnenja. Policija v Los Angelesu nadaljuje z zbiranjem dokazov o motivih za incident.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social iranske protestnike pozval k nadaljevanju demonstracij in jim obljubil, da je »pomoč na poti«. Njegove izjave prihajajo v času, ko iranske oblasti izvajajo brutalen pritisk na protestno gibanje, pri čemer so zdravstveni delavci v Teheranu poročali o več sto poškodbah oči zaradi strelnega orožja v zgolj eni bolnišnici. Po podatkih nevladnih organizacij je bilo v zadnjem valu nasilja ubitih več kot 2.000 ljudi, več kot 16.700 pa jih je bilo aretiranih. Kljub predsednikovi ostri retoriki in pozivom k prevzemu institucij strokovnjaki za zunanjo politiko opozarjajo, da so dejanske vojaške možnosti Združenih držav Amerike za posredovanje v Iranu izjemno omejene. Analitiki izpostavljajo, da bi bila kakršna koli vojaška akcija v trenutnih razmerah težko izvedljiva, saj so ZDA v zadnjih mesecih zmanjšale svojo vojaško prisotnost v regiji, zgodovina preteklih ameriških intervencij na Bližnjem vzhodu pa ne vliva zaupanja v uspeh takšnih operacij. Obenem se je Trump znašel pod plazom kritik zaradi dvojnih meril pri obravnavi protestov. Medtem ko iranske demonstrante označuje za patriote, je za domače protestnike v Minneapolisu, ki so nasprotovali policijskemu nasilju po smrti ameriške državljanke, uporabil izraze, kot so »anarhisti« in »profesionalni provokatorji«. Ta dihotomija v pristopu po mnenju opazovalcev kaže na politično motivirano selektivnost pri zagovarjanju pravice do mirnega zbiranja in demokratičnih standardov.

Ameriški predsednik Donald Trump je v luči nasilnega zatiranja protivladnih protestov v Iranu, ki so po podatkih nevladnih organizacij zahtevali že več kot 2.000 žrtev, napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za vse države, ki bodo nadaljevale trgovinsko sodelovanje z islamsko republiko. Trump je prek družbenih omrežij neposredno pozval iranske protestnike, naj vztrajajo in prevzamejo državne institucije, ob tem pa jim je sporočil, da je "pomoč na poti". Hkrati je odpovedal vsa načrtovana srečanja z iranskimi uradniki, dokler se ne preneha nasilje nad civilisti. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se nevarno stopnjevale, saj Bela hiša ne izključuje možnosti vojaškega posredovanja. Pentagon naj bi predsedniku že predstavil nabor strateških ciljev, medtem ko je Iran zagrozil s povračilnimi ukrepi proti ameriškim oporiščem v regiji in Izraelu. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je Trumpove grožnje označil za vmešavanje v notranje zadeve in napovedal, da bo ameriška administracija doživela poraz. Kitajska in Katar sta medtem pozvala k umiritvi razmer in opozorila na katastrofalne posledice morebitnega spopada. Kljub poročilom o skorajšnjih usmrtitvah priprtih demonstrantov, Trump vztraja pri t. i. rdeči liniji. Napovedal je "zelo močne ukrepe", če bo iranski režim začel z usmrtitvami protestnikov na vislicah. Situacija ostaja nepredvidljiva, saj je Iran v digitalni blokadi, ameriško veleposlaništvo pa je državljane ZDA pozvalo, naj nemudoma zapustijo državo zaradi tveganja stopnjevanja nasilja.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je 14. januarja v Moskvi ostro kritiziral zunanjo in gospodarsko politiko Združenih držav Amerike, ki naj bi po njegovih besedah povzročila propad modela globalizacije. Lavrov je poudaril, da Washington z uvajanjem visokih carin in kršenjem načel prostega trga, ki jih je nekoč sam promoviral, dokazuje svojo nezanesljivost kot mednarodni partner. Po mnenju vodje ruske diplomacije so ameriški ukrepi privedli do fragmentacije svetovnega gospodarstva, kjer namesto poštene konkurence prevladujejo pritiski in sankcije. Minister se je v svojem nagovoru posebej obregnil ob ameriško vmešavanje v notranje zadeve Venezuele, kar je označil za kršitev mednarodnega prava in spodkopavanje sistema mednarodnih odnosov. Komentiral je tudi pobude nekaterih ameriških politikov, med njimi senatorja Lindseyja Grahama, o uvedbi ekstremnih, celo 500-odstotnih carin za države, ki trgovalno sodelujejo z Rusijo. Lavrov je te grožnje označil za neracionalne in napovedal, da bo Rusija kljub pritiskom še naprej krepila gospodarske vezi z Iranom in drugimi strateškimi partnerji. Ruska stran ocenjuje, da se je obdobje t. i. naivne globalizacije končalo, kar potrjujejo tudi izjave nekaterih evropskih voditeljev o vzponu gospodarskega nacionalizma. Lavrov je izpostavil, da ZDA zdaj delujejo v nasprotju z lastnimi preteklimi apeli k nedotakljivosti zasebne lastnine in svobodni trgovini, kar po njegovem mnenju sistemsko uničuje strukturo Združenih narodov in globalno stabilnost.

Donald Trump je v okviru prizadevanj za ohranitev političnega vpliva znotraj Republikanske stranke zavzel strategijo pritiska na senatorje, ki so v preteklosti nasprotovali njegovim pobudam. Poročila navajajo, da nekdanji predsednik zadržuje podporo senatorjem Susan Collins, Johnu Cornynu in Billu Cassidyju pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Takšno ravnanje viri blizu Bele hiše opisujejo kot igro vzajemno zagotovljenega uničenja, saj Trump potrebuje močno republikansko zastopanost v senatu za izvajanje svojega programa, hkrati pa želi disciplinirati neposlušne člane stranke. Sočasno so v javnost prišli prepisi tajnih pričanj znotraj preiskave o vmešavanju v volitve v zvezni državi Georgia. Dokumenti razkrivajo, da so celo Trumpovi tesni zavezniki in republikanski uradniki v zaprtih pričanjih zavrnili trditve o ukradenih volitvah leta 2020. Guverner Brian Kemp in državni sekretar Brad Raffensperger sta že pred tem javno vztrajala pri zakonitosti izidov, nova pričanja pa potrjujejo, da so bili Trumpovi očitki o sistematičnih nepravilnostih v Georgii brez realne osnove. Napetosti se stopnjujejo tudi v Kentuckyju, kjer se kongresnik Andy Barr bori za ponovno izvolitev. Barr je bil kritiziran zaradi uporabe domnevno ponarejenih anket, ki naj bi kazale na Trumpovo nepriljubljenost v tej državi, kar naj bi služilo kot argument za njegovo lastno politično preživetje. Celotna dinamika kaže na globoke razkole znotraj stranke, kjer se prepletajo osebne ambicije, lojalnost do Trumpa in soočanje z neizbežnimi pravnimi dejstvi preteklih volilnih procesov.

Kitajski carinski organi so po poročanju tiskovne agencije Reuters carinskim zastopnikom naročili, naj v državo ne spuščajo naprednih procesorjev H200 ameriškega podjetja Nvidia, namenjenih umetni inteligenci. Ta odločitev predstavlja pomemben preobrat v tehnološki vojni, saj so kitajske oblasti s tem dejansko ustavile uvoz čipov, za katere je nova ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa pred kratkim celo omilila izvozne omejitve. Po navedbah treh neimenovanih virov so bili carinski uradniki o prepovedi obveščeni v tem tednu. Poleg carinskih omejitev so kitajski vladni uradniki v torek, 13. maja 2025, sklicali sestanek z vodilnimi domačimi tehnološkimi podjetji. Na srečanju so podjetjem podali jasna navodila, naj teh čipov ne kupujejo, razen če je to nujno potrebno za njihovo delovanje. Retorika uradnikov naj bi bila po pričevanjih udeležencev izjemno ostra, kar nakazuje na to, da Peking uvaja de facto prepoved uporabe zahodne strojne opreme za umetno inteligenco. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za povračilni ukrep ali pa poskus spodbujanja domače industrije polprevodnikov, kot je podjetje Huawei. Čeprav so ameriški regulatorji sprostili pogoje za izvoz modela H200 na kitajski trg, se zdi, da Kitajska zdaj sama zapira svoja vrata, da bi zmanjšala odvisnost od ameriške tehnologije in zaščitila nacionalne varnostne interese v času zaostrenih odnosov med velesilama.

Iranski obrambni minister Aziz Nasirzade je v uradni izjavi opozoril, da bo Iran napadel ameriška vojaška oporišča v regiji, če bodo Združene države Amerike sprožile ofenzivo proti tej perzijski državi. Iranske oblasti so poudarile, da bodo vsa oporišča, ki bi nudila pomoč ameriškim silam pri morebitnih napadih, obravnavana kot legitimni vojaški cilji. Odločna retorika Teherana se stopnjuje sredi naraščajočih napetosti med državama. Ameriški predsednik Donald Trump je pred tem zagotovil, da bo ukrepal z veliko odločnostjo, če bodo iranske oblasti usmrtile protestnike, ki so bili zaprti med nedavnimi nemiri v državi. Trumpova administracija napoveduje stroge ukrepe v primeru kršitev človekovih pravic, kar Teheran interpretira kot neposredno grožnjo svoji suverenosti in napoved morebitnega vojaškega posredovanja. Trenutno stanje med Washingtonom in Teheranom ostaja izjemno napeto, saj obe strani zavzemata brezkompromisni stališči. Medtem ko ZDA poudarjajo zaščito človekovih pravic in kaznovanje režimskega nasilja, Iran s povračilnimi ukrepi svari pred vsakršnim vmešavanjem v notranje zadeve, kar bi lahko privedlo do širšega regionalnega konflikta.

Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot je v sredo naznanil, da bo Francija 6. februarja v prestolnici Nuuk odprla svoj prvi konzulat na Grenlandiji. Odločitev Pariza velja za jasen politični signal v času povečanih napetosti in ponovnih teženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa po prevzemu tega avtonomnega danskega ozemlja. Francija s to potezo krepi svojo diplomatsko prisotnost na Arktiki in potrjuje podporo teritorialni celovitosti Kraljevine Danske. Barrot je v radijskem intervjuju poudaril, da je prisotnost na Grenlandiji strateškega pomena za zaščito evropskih interesov v regiji, ki postaja vse pomembnejša zaradi podnebnih sprememb in odpiranja novih pomorskih poti. Diplomatska misija bo omogočila neposreden dialog z lokalnimi oblastmi in spremljanje dejavnosti drugih velesil, ki se zanimajo za naravne vire in geostrateški položaj otoka. Poteza odraža tudi širšo politiko predsednika Emmanuela Macrona, ki si prizadeva za močnejšo vlogo Evrope na svetovnem prizorišču. Napoved odprtja konzulata prihaja v obdobju, ko so ameriške ambicije po nakupu ali prevzemu upravljanja nad Grenlandijo ponovno postale del mednarodne razprave. Čeprav Danska in grenlandska lokalna vlada vztrajata, da otok ni naprodaj, Francija s hitrim ukrepanjem postavlja precedens za druge evropske države, ki bi utegnile slediti njenemu zgledu pri utrjevanju suverenosti evropskih povezav na severu.

Novi ameriški minister za zdravje Robert F. Kennedy Jr. je javno izrazil zaskrbljenost nad prehranjevalnimi navadami predsednika Donalda Trumpa, pri čemer je izpostavil predvsem njegovo pogosto uživanje hitre prehrane. Kennedy je v nedavnih izjavah dejal, da ne razume, kako Trump ob takšni dieti ohranja svojo vitalnost, saj predsednik na potovanjih redno uživa hamburgerje in gazirane pijače namesto bolj uravnoteženih obrokov. Kljub temu da je Trump znan po svoji naklonjenosti verigam hitre prehrane, je Kennedy pojasnil, da so takšne navade najbolj izrazite med kampanjami in potovanji. Kennedy, ki zagovarja strožje standarde v prehranski industriji in boj proti predelani hrani, vidi predsednikovo prehrano kot kontrast svojim prizadevanjem za izboljšanje javnega zdravja v Združenih državah Amerike. Donald Trump svoje prehranske izbire pogosto uporablja tudi kot del politične podobe, s katero se želi približati povprečnemu ameriškemu volivcu. Kennedyjeve opazke so v javnosti sprožile razpravo o tem, kako bodo njegova osebna prepričanja vplivala na prihodnjo kmetijsko in zdravstveno politiko pod Trumpovo administracijo.

Kitajska je v letu 2025 zabeležila zgodovinski trgovinski presežek v višini skoraj 1,19 bilijona ameriških dolarjev, kar predstavlja 20-odstotno povečanje glede na predhodno leto. Kljub intenzivnim trgovinskim pritiskom in grožnjam z novimi carinami s strani Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa, je kitajski izvoz blaga, kot so električna vozila, litijeve baterije in fotovoltaika, ostal izjemno močan. Kitajske oblasti so za nastala trgovinska neravnovesja obtožile ameriško gospodarsko politiko, hkrati pa so podatki razkrili znatno diverzifikacijo kitajskih trgovinskih partnerjev. Podatki kitajskega carinskega urada kažejo, da se je delež izvoza v ZDA znižal na najnižjo raven v zadnjih 33 letih, pri čemer je izvoz na ameriški trg upadel za 20 odstotkov. Nasprotno pa je Kitajska zabeležila rekorden presežek v trgovanju z Evropsko unijo in povečala obseg izvoza v države združenja ASEAN. Zanimivo je tudi dogajanje na področju uvoza surovin; Kitajska je lani uvozila rekordnih 111,8 milijona ton soje, kar analitiki pripisujejo preventivnemu kopičenju zalog zaradi negotovosti glede nadaljnje trgovinske vojne. Posebno poglavje predstavlja trgovanje med celinsko Kitajsko in Tajvanom, ki je prvič v zgodovini preseglo 300 milijard dolarjev. Tajvan je pri tem ohranil močan presežek v višini 140 milijard dolarjev, kar poudarja globoko gospodarsko soodvisnost kljub geopolitičnim napetostim. Medtem ko Peking proslavlja rekordne rezultate, nekateri ekonomisti opozarjajo, da bi lahko tako visok presežek sprožil nove protekcionistične ukrepe ne le v ZDA, temveč tudi v drugih pomembnih svetovnih gospodarstvih.

Število žrtev med protivladnimi protesti v Iranu je po navedbah ameriške nevladne organizacije za človekove pravice HRANA naraslo na 2.571, kar predstavlja enega najhujših valov zatiranja disidentov v zgodovini islamske republike. Med potrjenimi smrtnimi žrtvami je po podatkih skupine 2.403 protestnikov, 147 pripadnikov vladnih sil, 12 mladoletnikov in devet civilistov. Iranske oblasti so medtem prvič po dveh tednih nemirov objavile lastne ocene, po katerih naj bi bilo ubitih približno 2.000 ljudi, vendar so za nasilje okrivile tuji vpliv in "teroristične agente". Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij in uradnih izjav javno spodbudil iranske državljane k nadaljevanju protestov ter obljubil, da je pomoč že na poti. Čeprav Trump ni natančno pojasnil narave te pomoči, je omenil, da so med možnostmi tudi vojaški ukrepi, kar je sprožilo ostre odzive Teherana. Iranski predstavniki so Združene države Amerike pred Združenimi narodi obtožili neposrednega napada na suverenost države in podpihovanja notranjih konfliktov. Mednarodna skupnost ostaja deljena glede odziva na krizo. Italijansko gibanje petih zvezd (M5S) je izrazilo solidarnost z ljudmi, ki se upirajo teokratskemu režimu, vendar je hkrati zavrnilo podporo kakršnikoli enostranski vojaški akciji ZDA. Italijanski senatorji so opozorili, da bi oboroženo posredovanje v Iranu lahko povzročilo državljansko vojno in destabiliziralo celoten Bližnji vzhod, podobno kot se je to zgodilo v Iraku, Siriji in Libiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na celotno blagovno menjavo z Združenimi državami Amerike za vsako državo, ki bo nadaljevala poslovno sodelovanje z Iranom. Namen tega ukrepa je okrepiti gospodarski pritisk na teheranski režim, vendar strokovnjaki opozarjajo, da bodo posledice najbolj občutile Kitajska, Turčija in Združeni arabski emirati, ki so največji trgovinski partnerji Irana. Bela hiša za zdaj še ni podala podrobnih pojasnil o natančnem načinu izvajanja teh carin ali časovnem okviru njihove uveljavitve. Hkrati so se močno zaostrili diplomatski in vojaški odnosi med Washingtonom in Teheranom. Predsednik Trump je potrdil, da je odpovedal vsa načrtovana srečanja z iranskimi uradniki, kar kaže na prekinitev neposrednih komunikacijskih poti. Iranske oblasti so se na grožnje odzvale z opozorilom sosednjim državam, vključno s Savdsko Arabijo in Turčijo, da bodo v primeru ameriškega vojaškega napada tarča povračilnih ukrepov tudi ameriška vojaška oporišča na njihovih ozemljih. Razmere so dosegle kritično točko, saj Pentagon preučuje različne vojaške in kibernetske možnosti za posredovanje. Kitajska, ki velja za najpomembnejšo trgovinsko partnerico Irana, se je na napovedi odzvala z odločnostjo, da bo zaščitila svoje legitimne gospodarske interese. Ta poteza ameriške administracije bi lahko resno ogrozila morebitno premirje v trgovinski vojni med Washingtonom in Pekingom, saj carine neposredno posegajo v kitajsko energetsko oskrbo. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi morebitna vojaška eskalacija v Perzijskem zalivu povzročila nestabilnost na svetovnih trgih energentov.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je preklical vsa načrtovana srečanja z iranskimi uradniki, potem ko so se v Iranu stopnjevali protivladni protesti in nasilni odzivi tamkajšnjih oblasti. Trump se je v svojih izjavah na družbenem omrežju Truth Social jasno postavil na stran demonstrantov in jih pozval k zavzetju državnih institucij, kar je v Teheranu sprožilo ostre obsodbe o vmešavanju v notranje zadeve države. Takšna poteza pomeni konec morebitnih diplomatskih prizadevanj za stabilizacijo odnosov med državama v bližnji prihodnosti. Ameriška administracija pod vodstvom Trumpa zdaj preučuje različne možnosti ukrepanja, ki vključujejo tako stopnjevanje diplomatskih pritiskov kot tudi morebitne vojaške letalske napade na strateške cilje. Trumpova retorika se je znatno zaostrila, saj je režim v Teheranu označil za nasilnega in neodgovornega do lastnega ljudstva. Odpoved srečanj kaže na vrnitev h politiki maksimalnega pritiska, ki jo je Trump zagovarjal že v svojem prvem mandatu. Razmere v Iranu ostajajo napete, saj protesti zajemajo vedno večji del države, medtem ko varnostne sile uporabljajo silo za njihovo zatrtje. Trumpova neposredna podpora protestnikom in pozivi k prevzemu oblasti bi lahko dodatno opogumili opozicijo, hkrati pa iranskemu režimu dali povod za še ostrejši obračun z disidenti pod pretvezo boja proti tujim agentom. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov, saj bi stopnjevanje konflikta lahko vplivalo na celotno regijo Bližnjega vzhoda.

Ameriški zvezni državi Illinois in Minnesota sta sprožili pravne postopke proti administraciji predsednika Donalda Trumpa zaradi okrepljenega izvajanja zvezne priseljenske zakonodaje. V mestih Chicago, Minneapolis in St. Paul so v zadnjih mesecih zabeležili drastično povečanje števila aretacij, ki jih izvajajo zvezni agenti. Po poročanju lokalnih oblasti so med tisoči pridržanih oseb ne le nezakoniti priseljenci, temveč tudi nekateri državljani Združenih držav Amerike. Aretacije se odvijajo na javnih mestih, vključno s soseskami, nakupovalnimi središči, šolami in celo med protesti. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi se tožbi obeh zveznih držav lahko soočili z resnimi ovirami na sodiščih. Nekateri analitiki celo ocenjujejo, da so pravni argumenti Illinoisa in Minnesote skoraj povsem brez podlage, saj ima zvezna vlada široka pooblastila na področju nadzora meja in priseljevanja. Kljub pravnim pomislekom državi vztrajata, da so ukrepi zveznih organov nesorazmerni in da kršijo pravice prebivalcev. Napovedani sodni boji bodo služili kot pomemben preizkus meja med oblastjo posameznih zveznih držav in pristojnostmi zvezne vlade v Washingtonu. Situacija ostaja napeta, saj se pritiski na priseljenske skupnosti v omenjenih mestih nadaljujejo.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je znova sprožil mednarodno razpravo s pozivom, naj zveza NATO podpre ameriška prizadevanja za pridobitev Grenlandije. Trump je poudaril, da ZDA otok potrebujejo za zagotavljanje nacionalne varnosti, ob tem pa dodal, da bi moralo zavezništvo pripraviti pot za njegov prevzem. Takšne zahteve postavljajo pod vprašaj temeljne listine zveze NATO, saj zavezniška pogodba ne predvideva scenarija, v katerem bi ena zaveznica napadla ali si nasilno prisvojila ozemlje druge. Strokovnjaki opozarjajo, da bi morebitni poskusi zasega Grenlandije, ki je avtonomno ozemlje v okviru Kraljevine Danske, povzročili globoko krizo znotraj obrambnega pakta. Analitiki poudarjajo, da bi takšno ravnanje preizkusilo vzdržljivost medsebojne obrambne pogodbe in morda celo vodilo do razpada zavezništva, če bi se ZDA odločile za enostranske poteze proti drugi članici. Vprašanje suverenosti Grenlandije ostaja strateško pomembno zaradi njenih naravnih virov in lege na Arktiki. Danska vlada in lokalne grenlandske oblasti so že v preteklosti odločno zavrnile vsakršno možnost prodaje ali predaje ozemlja. Kljub temu Trumpova administracija v svoji retoriki vztraja pri geopolitičnem pomenu otoka za ameriški obrambni sistem. Napetosti med Washingtonom in Københavnom bi lahko vplivale na širše varnostno sodelovanje v Severnem Atlantiku v času povečanih globalnih negotovosti.

Iran je države v regiji, vključno s Savdsko Arabijo, Združenimi arabskimi emirati in Turčijo, uradno opozoril, da bodo njihova ozemlja postala tarča napadov, če bodo Združene države Amerike z njihovih tal izvedle vojaško operacijo proti Teheranu. Po poročanju tiskovne agencije Reuters so visoki iranski predstavniki sosednjim državam naročili, naj uporabijo svoj vpliv v Washingtonu za preprečitev morebitne vojaške intervencije pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Napetosti so se stopnjevale, ko je ameriški predsednik Donald Trump javno podprl protivladne proteste v Iranu in obljubil pomoč demonstrantom, kar Teheran interpretira kot neposredno vmešavanje v notranje zadeve. Vojaški analitiki ocenjujejo, da so ZDA že v zaključni fazi priprav na morebitne selektivne napade, ki bi lahko ciljali na iransko vojaško infrastrukturo in jedrske zmogljivosti, medtem ko Trumpova administracija napoveduje stroge ukrepe v primeru nasilnega zatiranja protestov s strani iranskih oblasti. Iranska stran vztraja pri strategiji odvračanja, pri čemer poudarja, da ne bo razlikovala med neposrednimi napadalci in državami, ki gostijo ameriške zmogljivosti. Takšna retorika povečuje tveganje za širši regionalni spopad, ki bi vključeval več članic Nata in ključnih energetskih partneric Zahoda, hkrati pa dodatno destabilizira že tako napete odnose na Bližnjem vzhodu.

Vodja iranskega pravosodja je napovedal pospešene sodne postopke in usmrtitve za osebe, pridržane med obsežnimi protivladnimi protesti, ki so zajeli državo. Po navedbah poročil je število smrtnih žrtev zaradi režimskega zatiranja protestov naraslo na 2.571, medtem ko teokratska oblast stopnjuje ukrepe za zadušitev upora. Odločitev o hitrih usmrtitvah prihaja v času, ko se napetosti v regiji nevarno stopnjujejo, Teheran pa kljub mednarodnim opozorilom vztraja pri strogi kaznovalni politiki. Iranska revolucionarna garda je zaradi groženj z vojaškim posredovanjem, ki jih je izrazil ameriški predsednik Donald Trump, razglasila visoko stopnjo pripravljenosti. Trump je večkrat opozoril, da bi se Združene države Amerike lahko odločile za vojaški napad zaradi pobojev mirnih protestnikov. V ameriškem oporišču Al Udeid v Katarju so zaradi neposrednih iranskih groženj ameriškim bazam v regiji že ukazali delno evakuacijo osebja. Kriza v Iranu se je iz gospodarskih nemirov prelevila v splošen upor proti režimu, kar je povzročilo nestabilnost na celotnem Bližnjem vzhodu. Medtem ko iranske oblasti izvajajo množične aretacije, mednarodna skupnost svari pred humanitarno katastrofo in nadaljnjo eskalacijo nasilja, ki bi lahko v konflikt neposredno vpletla tuje velesile.

Ameriški predsednik Donald Trump je s serijo javnih objav in izjav sprožil diplomatsko krizo, ko je Grenlandijo označil za ključno vprašanje ameriške nacionalne varnosti in zahteval, da Nato olajša njen prenos pod nadzor Združenih držav Amerike. Trump je ob tem opozoril, da je kakršen koli rezultat, ki ne vključuje ameriškega nadzora nad otokom, nesprejemljiv, saj bi v nasprotnem primeru nadzor lahko prevzeli Rusija ali Kitajska. Po njegovih besedah bi Nato postal močnejši le z Grenlandijo v rokah ZDA, sicer pa zavezništvo v Arktiki ne bo več predstavljalo učinkovite odvračalne sile. Dogajanje se je zaostrilo tik pred srečanjem zunanjih ministrov Danske in Grenlandije v Beli hiši, kjer so ju sprejeli podpredsednik JD Vance in državni sekretar Marco Rubio. Grenlandski premier je ob tem poudaril zavezanost Danski, Evropski uniji in Natu, medtem ko se prebivalstvo spopada z negotovostjo glede prihodnosti. Trump je med drugim javno zasmehoval dansko obrambno prisotnost na otoku, konkretno elitno enoto Sirius, kar je v Københavnu sprožilo ostre odzive in obtožbe o predsednikovi ignoranci. Francija se je na ameriške pritiske odzvala z napovedjo odprtja konzulata v grenlandski prestolnici Nuuk, ki bo slovesno odprt 6. februarja. Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot je ameriško retoriko označil za izsiljevanje in poudaril, da bi bil napad na ozemlje zaveznice v Natu v nasprotju z interesi samih ZDA. V ozadju spora so strateški interesi glede naravnih virov, redkih zemelj in novih pomorskih poti v Arktiki, ki zaradi podnebnih sprememb postajajo vse pomembnejši geopolitični prostor.

Ameriški predsednik Donald Trump je s svojo ekipo za nacionalno varnost v Washingtonu obravnaval več možnosti za odziv na nasilno zatiranje protestov v Iranu. Administracija se spopada z vprašanjem, kako podpreti iransko protestno gibanje, medtem ko število žrtev med demonstranti narašča. Trump je iranskemu režimu javno zagrozil s povračilnimi ukrepi, če bodo oblasti začele z usmrtitvami zaprtih protestnikov, pri čemer so na mizi tako zračni napadi na vojaške cilje kot dodatne gospodarske sankcije. Med obravnavanimi možnostmi so poleg neposrednih vojaških posredovanj tudi kibernetski napadi na infrastrukturo islamske republike in nadaljnja osamitev Teherana na mednarodnem prizorišču. Predsednik je napovedal, da bodo Združene države Amerike Iran »zadela tam, kjer najbolj boli«, kar nakazuje na ciljanje ključnih gospodarskih panog ali neposredno podporo logistiki protestnikov, vključno z zagotavljanjem satelitskega interneta. Kljub zaostrovanju retorike diplomatske pobude trenutno niso v ospredju, kar povečuje tveganje za neposreden spopad. Trumpova strategija »maksimalnega pritiska« se je v preteklosti že izkazala v primeru Venezuele, zdaj pa jo administracija stopnjuje še proti Iranu. Medtem ko Washington poudarja humanitarno skrb za iransko ljudstvo, mednarodni opazovalci opozarjajo na morebitne nepredvidljive posledice vojaškega stopnjevanja v regiji.

V Iranu se nadaljujejo obsežni protivladni protesti, ki so prerasli v najbolj krvavo zatiranje nezadovoljstva po islamski revoluciji leta 1979. Po podatkih ameriške nevladne organizacije HRANA je število žrtev naraslo na najmanj 2571, med katerimi je večina protestnikov, zabeležili pa so tudi žrtve med pripadniki varnostnih sil. Iranske oblasti so kljub mednarodnim opozorilom napovedale pospešena sojenja aretiranim, pri čemer se mnogi soočajo z možnostjo smrtne kazni. Ameriški predsednik Donald Trump je stopnjeval retoriko proti teheranskemu režimu in napovedal ostre ukrepe, če bodo oblasti nadaljevale z usmrtitvami demonstrantov. Trump je prek družbenih omrežij spodbudil Irance k nadaljevanju upora in prevzemu državnih institucij, hkrati pa je odpovedal vsa načrtovana srečanja z iranskimi uradniki. Bela hiša naj bi preučevala različne možnosti, vključno z vojaškimi tarčami in dodatnimi gospodarskimi sankcijami, čeprav poročila nakazujejo na omejene vojaške zmogljivosti ZDA v regiji. Mednarodni odzivi na dogajanje so deljeni. Evropski parlament je pozval k odločnejšemu ukrepanju Evropske unije, vključno z morebitno uvrstitvijo Iranske revolucionarne garde na seznam terorističnih organizacij. Na drugi strani je Kitajska prek svojega zunanjega ministrstva izrazila nasprotovanje kakršnemu koli zunanjemu vmešavanju v notranje zadeve Irana, s čimer se geopolitične napetosti med velesilami glede iranskega vprašanja še dodatno zaostrujejo.

Ameriški predsednik Donald Trump je iranskim oblastem zagrozil z izvedbo »zelo močnih ukrepov«, če bo Teheran nadaljeval z usmrtitvami in nasiljem nad protivladnimi demonstranti. Po podatkih ameriških organizacij za človekove pravice je bilo v zadnjih mesecih ubitih že več kot 2.400 ljudi, medtem ko nekatera poročila opozarjajo, da bi število žrtev lahko preseglo 12.000. Trump je protestnike pozval k nadaljevanju odpora in napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom. Iranski zunanji minister Abas Aragči je v odzivu na grožnje izjavil, da si država ne želi vojne, vendar je nanjo pripravljena bolje kot kadar koli prej. Teheran je hkrati posvaril sosednje države, da bo v primeru ameriškega napada ciljal na vojaška oporišča Združenih držav Amerike v regiji. Poveljnik letalskih sil Revolucionarne garde Madžid Mousavi je poudaril, da so zaloge raket povečane, vojska pa na vrhu svoje pripravljenosti. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj je iransko pravosodje napovedalo hitra sojenja aretiranim, pri čemer naj bi bila ena oseba že obsojena na smrtno kazen. Posebna pozornost je usmerjena v usodo 26-letnega Erfana Soltanija, čigar morebitna usmrtitev bi lahko sprožila neposredno vojaško posredovanje ZDA. Savdska Arabija in druge države Perzijskega zaliva medtem lobirajo pri Trumpovi administraciji, naj se izogne neposrednemu napadu na iransko ozemlje.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno utemeljil svoje ozemeljske ambicije po Grenlandiji s trditvijo, da mora ozemlje preiti pod nadzor Združenih držav Amerike, da bi preprečili kitajsko prevlado. Po njegovih besedah predstavlja Peking neposredno grožnjo največjemu otoku na svetu, kar bi lahko ogrozilo ameriške strateške interese v arktični regiji. Vendar pa številni strokovnjaki in politični analitiki takšne navedbe označujejo za neutemeljene, saj ocenjujejo, da je Kitajska v tem delu sveta še vedno razmeroma šibek igralec. Analiza kaže, da Peking nima zadostne infrastrukture ali političnega vpliva, da bi dejansko ogrozil suverenost otoka ali prevzel nadzor nad njegovimi viri. Strokovnjaki poudarjajo, da so Trumpove izjave namenjene predvsem ustvarjanju pritiska na Dansko in lokalno vlado na Grenlandiji. Trumpova retorika po mnenju kritikov zavaja mednarodno javnost in uporablja kitajsko prisotnost kot pretvezo za ameriško ekspanzijo na Arktiki. Kljub vztrajnemu ponavljanju nevarnosti s strani Bele hiše, podatki s terena ne potrjujejo obsežnih kitajskih investicij, ki bi upravičevale takšen alarmizem. Odnosi med Washingtonom in Kopenhagenom ostajajo napeti zaradi vztrajanja predsednika Trumpa pri nakupu ali prevzemu nadzora nad tem strateškim ozemljem, kar Danska vztrajno zavrača kot nesprejemljivo vmešavanje v njeno teritorialno celovitost.

Kitajska je v letu 2025 dosegla zgodovinski zunanjetrgovinski presežek v višini skoraj 1.200 milijard ameriških dolarjev, kar predstavlja nov rekord kljub zaostrovanju carinske vojne z Združenimi državami Amerike. Po podatkih kitajske carinske uprave se je presežek znatno povečal glede na leto 2024, ko se je vrednost prvič resneje približala meji 1.000 milijard dolarjev. Rezultati kažejo na izjemno odpornost kitajskega izvoznega sektorja na protekcionistične ukrepe, ki jih izvaja administracija Donalda Trumpa. Gospodarski podatki prihajajo v času povečanih napetosti v svetovni trgovini, kjer uvedba novih carin s strani Washingtona ni uspela zamejiti kitajskega izvoznega zagona. Analitiki izpostavljajo, da Kitajska uspešno diverzificira svoje trge in ohranja konkurenčnost svojih izdelkov na globalni ravni. Kljub napovedim o upočasnitvi je kitajsko gospodarstvo ohranilo stabilne trgovinske tokove, kar utrjuje njen položaj kot vodilne svetovne izvozne sile. Napovedi za prihodnje obdobje ostajajo previdne, saj bi nadaljnje stopnjevanje trgovinskih omejitev lahko vplivalo na dobavne verige. Kljub temu trenutni podatki odražajo sposobnost kitajskih podjetij, da se spopadajo z mednarodnimi pritiski in izkoriščajo povpraševanje na trgih izven ZDA. Rekordni presežek bo verjetno služil kot dodatno pogajalsko orodje v prihodnjih diplomatskih in gospodarskih pogovorih med Pekingom in Washingtonom.

Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot je v sredo potrdil, da bo Francija 6. februarja na Grenlandiji odprla svoj konzulat. Odločitev, ki je bila načrtovana že lani, v trenutnih okoliščinah velja za močan politični signal. Gre za strateško potezo Pariza, s katero želi okrepiti svojo prisotnost na tem avtonomnem danskem ozemlju v času povečanih geopolitičnih napetosti. Napoved prihaja v obdobju, ko se ponovno krepijo pritiski predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa glede prevzema nadzora nad Arktiko. Barrot je poudaril, da odprtje konzulata odraža dolgoročno diplomatsko strategijo Francije in njeno zanimanje za to območje. Grenlandija, ki ima status avtonomnega ozemlja v okviru Danske kraljevine, postaja vse pomembnejše središče mednarodnih interesov zaradi naravnih virov in strateške lege. Danski diplomati se bodo v okviru teh dogodkov srečali z visokimi predstavniki Združenih držav Amerike, da bi razpravljali o prihodnosti ozemlja. Francoska poteza je tako razumljena kot podpora danski suverenosti in jasno sporočilo o pomenu evropske prisotnosti na severu. Kljub temu da je bila ustanovitev predstavništva predvidena že v preteklosti, je časovna umestitev odprtja neposredno povezana s trenutnimi diplomatskimi trenji med Washingtonom in Københavnom.

Kitajska je kljub trgovinskim napetostim z ZDA v letu 2025 zabeležila zgodovinski trgovinski presežek v višini 1,2 bilijona dolarjev, kar predstavlja 20-odstotno povečanje glede na preteklo leto. Analitiki ocenjujejo, da je kitajska ekonomija izkazala odpornost s preusmeritvijo izvoza na nove trge, vključno z jugovzhodno Azijo, Afriko in Latinsko Ameriko.

Več člankov se sprašuje, kako daleč bo šel predsednik Trump s svojo politiko, saj njegovo skoraj enoletno predsedovanje povzroča napetosti v svetu. Članki napovedujejo vprašanja o njegovi politiki.

Pakistan je s podjetjem SC Financial Technologies, ki je povezano s kriptopodjetjem World Liberty Financial v lasti družine ameriškega predsednika Donalda Trumpa, podpisal memorandum o soglasju za raziskovanje uporabe stabilnih kovancev pri čezmejnih plačilih. Dogovor, ki ga je naznanil pakistanski urad za virtualna sredstva (PVARA), predvideva vključitev stabilnega kovanca USD1 v uradni digitalni plačilni sistem države. Namen sodelovanja je posodobitev finančne infrastrukture in izboljšanje učinkovitosti nakazil iz tujine, kar bi lahko dolgoročno stabiliziralo devizne tokove v državi. Projekt vključuje tesno sodelovanje s pakistansko centralno banko, ki bo preučila tehnične možnosti za delovanje žetona USD1 ob boku obstoječe državne digitalne valute. Obisk izvršnega direktorja podjetja World Liberty Financial Zacha Witkoffa v Islamabadu potrjuje strateški pomen te povezave, ki velja za eno prvih javnih partnerstev med suvereno državo in omenjeno kriptoplatformo. Čeprav so podrobnosti o dejanski implementaciji še v začetnih fazah, pakistanske oblasti dogovor ocenjujejo kot ključen korak k digitalni transformaciji gospodarstva. Kritiki in opazovalci poudarjajo, da dogovor prihaja v času krepitve odnosov med Pakistanom in Združenimi državami Amerike pod novo ameriško administracijo. Partnerstvo med Pakistanom in subjektom, tesno povezanim z vrhovi ameriške politike, sproža vprašanja o prepletanju zasebnih poslovnih interesov in meddržavne diplomacije. Kljub temu pakistanski strokovnjaki za kriptovalute verjamejo, da bo premik k decentraliziranim financam omogočil mlademu prebivalstvu boljši dostop do svetovnega finančnega trga.

Posebni odposlanec predsednika Združenih držav Amerike Steven Witkoff in predsednikov zet Jared Kushner nameravata v bližnji prihodnosti ponovno obiskati Moskvo, kjer se bosta srečala z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Kot poročajo viri agencije Bloomberg, bi se srečanje lahko odvilo še v januarju, čeprav načrti za obisk niso v celoti potrjeni. Osrednja tema pogovorov naj bi bila priprava in usklajevanje mirovnega načrta za rešitev konflikta v Ukrajini. To bo že drugi obisk ameriških predstavnikov v ruskem glavnem mestu v kratkem času, saj sta se Witkoff in Kushner v Moskvi mudila že decembra. Njuna diplomatska prizadevanja odražajo poskuse nove ameriške administracije po hitrejšem doseganju dogovora med sprtima stranema. Ruski finančni trgi so se na novice o napovedanem obisku odzvali pozitivno, saj je borzni indeks po prvotnem padcu v sredo sredi dneva beležil rast. Kljub ambicioznim načrtom podrobnosti mirovnega predloga ostajajo neznane. Diplomatska misija Witkoffa in Kushnerja predstavlja neposreden kanal med Belo hišo in Kremljem, kar bi lahko vplivalo na nadaljnji razvoj geopolitičnih razmerij v vzhodni Evropi. Obe strani sta do zdaj ohranili visoko stopnjo tajnosti glede vsebine predhodnih in prihodnjih pogajanj.

Sodišče v Taškentu je izreklo denarno kazen prebivalcu uzbeške prestolnice, ki je na policijo podal prijavo zoper ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Moški je v alkoholiziranem stanju poklical policijske organe in zahteval uvedbo postopka proti Trumpu zaradi domnevnega nezakonitega zajetja oziroma ugrabitve venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Policija je dejanje opredelila kot huliganstvo in motenje javnega reda, sodišče pa je moškemu naložilo globo v višini približno 100 ameriških dolarjev. Po poročanju lokalnih medijev, ki se sklicujejo na sodno dokumentacijo, je incident povzročil nepotrebno obremenitev nujnih služb, saj obtožbe niso imele nobene pravne podlage ali stvarne povezave z Uzbekistanom. Dogodek odraža strogo kaznovalno politiko uzbeških organov pregona glede zlorab interventnih številk in nesmiselnih prijav. Čeprav so bile trditve moškega usmerjene v mednarodno politiko in odnose med ZDA ter Venezuelo, so jih oblasti obravnavale izključno kot prekršek zoper javni red in mir pod vplivom alkohola.

Iranske oblasti so začele izvajati načrt za popolno izolacijo nacionalnega spletnega omrežja od svetovnega interneta. Kot poroča britanski časnik The Guardian, Teheran načrtuje vzpostavitev zaprtega nacionalnega omrežja, ki bi državljanom omejilo dostop zgolj do vnaprej odobrenih vsebin. Prvi korak k tej sistemski blokadi je uvedba tako imenovanega belega seznama spletnih strani, ki vključuje domače iskalnike, zemljevide in storitve za neposredno sporočanje. Strokovnjaki za digitalne pravice, med njimi Amir Rašidi, opozarjajo, da v državi že deluje osnovna različica notranjega spleta, ki vključuje tudi storitve za pretakanje vsebin z izključno državno odobrenim materialom. Direktor analitike pri podjetju Kentik, Doug Madory, potrjuje, da se Iran pripravlja na dejansko zaprtje nacionalnega segmenta interneta, kar bi oblastem omogočilo popoln nadzor nad pretokom informacij. Razvoj dogodkov sledi prizadevanjem mednarodnih akterjev za zagotavljanje svobodnega dostopa do informacij v Iranu. V preteklosti je podjetje SpaceX Elonu Musku že omogočilo brezplačen dostop do satelitske povezave Starlink za prebivalce Irana, o uporabi tega sistema za obnovo internetnih povezav pa je pred tem razpravljal tudi nekdanji ameriški predsednik Donald Trump.

Savdska Arabija in Egipt sta pozdravila odločitev ZDA, da veje Muslimanske bratovščine v Egiptu, Jordaniji in Libanonu označi za teroristične organizacije. Egipčanska veja Muslimanske bratovščine pa je napovedala, da bo ameriško odločitev pravno izpodbijala.

Večje število visokih ameriških tožilcev je odstopilo s svojih položajev v znak protesta proti ravnanju vlade predsednika Donalda Trumpa in delovanju urada za priseljevanje in carino (ICE). Neposreden povod za ta koordiniran odpor je bil incident v Minnesoti, kjer je uslužbenec agencije ICE med operacijo ustrelil in ubil civilista. Vsaj dvanajst tožilcev je uradno napovedalo svoj odstop, s čimer so izrazili nestrinjanje z militantnim pristopom vlade do vprašanja migracij. Kritika odstopljenih pravnikov se osredotoča predvsem na vse bolj agresivno izvajanje priseljenske zakonodaje, ki je v zadnjem obdobju privedlo do več smrtnih žrtev. Tožilci trdijo, da takšne metode spodkopavajo zaupanje javnosti v organe pregona in kršijo osnovne standarde varstva človekovih pravic. Po njihovem mnenju so ukrepi zvezne vlade presegli meje zakonitega in humanega ukrepanja, kar jim onemogoča nadaljnje opravljanje nalog v okviru trenutnega sistema. Notranji upor znotraj organov pregona predstavlja nov izziv za Trumpovo administracijo, ki se že dlje časa spopada z uličnimi protesti in kritikami civilne družbe. Odstopi strokovnega kadra nakazujejo na globok razkol med politično ravnjo v Washingtonu in operativnimi pravosodnimi organi na terenu. Ta poteza tožilcev bi lahko upočasnila izvajanje nekaterih zveznih direktiv in sprožila dodatne preiskave o zakonitosti uporabe sile s strani uslužbencev agencije ICE.

Donald Trump je javno zahteval, da se Grenlandija preda ZDA, kar je sprožilo kritike celo med njegovimi podporniki. Analitiki menijo, da bi Trump morda spremenil svoje stališče, če bi Evropa ponudila "prepakiran" varnostni dogovor. Medtem naj bi Trump pripravljal načrte za zmago na vmesnih volitvah leta 2026, kar je povzročilo nemir v Beli hiši. Marco Rubio naj bi imel zakulisni vpliv na dogajanje v Venezueli.

Danski in grenlandski predstavniki so se v Washingtonu sestali s člani ameriškega Sveta za nacionalno varnost, da bi naslovili napetosti, ki so nastale po ponovnih izjavah predsednika ZDA Donalda Trumpa o strateškem pomenu in morebitni priključitvi Grenlandije. Trump je svoje načrte utemeljil z vidika nacionalne varnosti ZDA, kar je med zavezniki v Evropi sprožilo precejšen nemir. Veleposlanik Kraljevine Danske Jesper Moller Sorensen in predstavnik Grenlandije Jacob Isbosethsen sta v pogovorih poudarila avtonomijo otoka. V Nemčiji in celotni Evropski uniji se vrstijo kritični odzivi na ameriške ambicije, saj mnogi predloge o aneksiji ozemlja, ki pripada suvereni državi, označujejo za nesprejemljive. V javnosti so se pojavili tudi satirični odzivi, predvsem na Danskem, kjer so nekatere kampanje neposredno zasmehovale Trumpovo politiko. Kljub temu nekateri analitiki opozarjajo, da je potreben bolj poglobljen pogled na arktično regijo in njeno vse večjo geopolitično težo. Srečanje v Washingtonu velja za ključen korak pri preprečevanju nadaljnjega zaostrovanja odnosov med ZDA in Dansko. Čeprav so ameriške zahteve povzročile diplomatski spor, obe strani poudarjata pomen dialoga pri vprašanjih, ki zadevajo varnostno arhitekturo Severnega Atlantika in Arktike. Zaenkrat ni indicev, da bi Danska popustila pri vprašanju suverenosti nad največjim otokom na svetu.