Britanska javna radiotelevizija BBC je v ponedeljek na ameriškem zveznem sodišču vložila predlog za zavrnitev odškodninske tožbe v višini desetih milijard dolarjev, ki jo je zaradi domnevne razžalitve vložil novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump. Pravni zastopniki britanskega medija v dokumentih trdijo, da sodišče na Floridi nima osebne pristojnosti nad organizacijo s sedežem v Londonu, hkrati pa odločno zavračajo obtožbe, da je televizija delovala z zlonamernim namenom. Spor se nanaša na vsebino dokumentarne oddaje Panorama, v kateri naj bi po Trumpovih navedbah z montažo priredili njegove izjave iz januarja. Tožnik trdi, da je šlo za namerno zavajanje javnosti, s čimer naj bi mu povzročili znatno gospodarsko in moralno škodo. BBC po drugi strani poudarja, da njihovo poročanje temelji na novinarskih standardih in da tožba ne izpolnjuje pravnih kriterijev za obravnavo pred ameriškimi sodišči. Odločitev o morebitnem nadaljevanju procesa bo sedaj v rokah okrožnega sodnika v južnem okrožju Floride. Če bo sodišče ugodilo predlogu BBC, bo primer zavrnjen še pred začetkom sojenja, kar bi pomenilo pomembno pravno zmago za britanski medij v boju za svobodo tiska in zaščito pred čezmejnimi pravnimi pritiski.

Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da obžaluje, ker po porazu na predsedniških volitvah leta 2020 nacionalni gardi ni ukazal zasega volilnih skrinjic in strojev. Trump, ki še naprej brez dokazov trdi, da so bile volitve prirejene, je ob tem izrazil dvom o operativni usposobljenosti nacionalne garde za izvedbo takšnega ukaza. Izjave prihajajo v času, ko se republikanska stranka v predstavniškem domu sooča z močno oslabljeno večino zaradi nepričakovanih odstopov in smrti poslancev, kar ogroža njihovo zakonodajno agendo. Politični položaj republikancev v kongresu postaja vse bolj negotov, saj se je njihova večina po odstopu poslanke Marjorie Taylor Greene in smrti poslancev zmanjšala na 218 proti 213 sedežem. Ta tesna razlika pomeni, da si predsednik predstavniškega doma Mike Johnson pri glasovanjih ne more privoščiti skoraj nobenega nasprotovanja znotraj lastnih vrst. Analitiki napovedujejo, da se bo prednost še zmanjšala po prihajajočih nadomestnih volitvah v Teksasu, kjer se zmaga obeta demokratom. Istočasno se Trumpova administracija sooča s spremembo javnega mnenja glede imigracijske politike. Zadnja javnomnenjska raziskava agencije YouGov kaže, da prvič večina volivcev podpira odpravo službe za priseljevanje in carine (ICE). Premik v razpoloženju javnosti je posledica nedavnega incidenta v Minneapolisu, kjer je agent službe ICE ustrelil civilistko. Takšni trendi bi lahko pomembno vplivali na prihajajoče vmesne volitve leta 2026.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je v letu 2025 preklicalo več kot 100.000 vizumov za tuji državljane, kar predstavlja rekordno število v okviru okrepljenega nadzora nad priseljevanjem pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Med preklicanimi dokumenti je bilo približno 8.000 študentskih vizumov in 2.500 vizumov za strokovne delavce, kar je znatno več kot v letu 2024, ko je bilo v času administracije Joeja Bidna preklicanih 40.000 vizumov. Ukrep je usmerjen predvsem proti posameznikom, ki so prekoračili dovoljen čas bivanja ali so bili vpleteni v kriminalne dejavnosti. Državni sekretar Marco Rubio je poudaril, da bo administracija še naprej prednostno obravnavala varnost ameriških državljanov in tiste, ki predstavljajo tveganje za javni red, označila za nezaželene. Po navedbah ministrstva večina preklicanih vizumov odpade na poslovna in turistična potovanja, kjer je prišlo do kršitev pogojev bivanja. Nekateri tuji državljani, vključno s študenti in specializiranimi delavci, so s preklicem vizuma izgubili tudi svoj zakoniti status v državi, kar sproža postopke deportacije. Ministrstvo je v uradni izjavi napovedalo nadaljevanje stroge politike preverjanja vseh imetnikov vizumov. Podatki kažejo, da so se prizadevanja za povečanje varnosti in omejevanje nezakonitega bivanja podvojila v primerjavi s prejšnjim letom. Kritiki opozarjajo na posledice za gospodarstvo, zlasti zaradi izgube specializirane delovne sile, medtem ko vlada vztraja pri načelu 'Amerika na prvem mestu'.

Smrt aktivistke Renee Nicole Macklin Good, ki jo je v Minneapolisu ubil agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE), je sprožila množične proteste po celotnih Združenih državah Amerike. Incident se je zgodil 7. januarja, ko je Goodova s svojim vozilom poskušala blokirati operacijo zveznih agentov, kar je privedlo do streljanja. Medtem ko uradni organi, vključno z ministrico za domovinsko varnost Kristi Noem, dejanje opisujejo kot samoobrambo pred »domačim terorizmom«, protestniki in očividci opozarjajo na prekomerno uporabo sile in neupravičeno nasilje zveznih agencij. Dogodek je močno otežil delovanje ministrstva za domovinsko varnost, saj se agenti zaradi sovražnega vzdušja in varnostnih tveganj izogibajo napotitvam v Minneapolis. Notranja poročila razkrivajo, da se ministrstvo sooča s pomanjkanjem prostovoljcev za operacijo »Metro Surge«, nekateri uslužbenci pa javno nasprotujejo uradni razlagi dogodkov. Poleg tega so preiskave neodvisnih medijev razkrile več kot 40 primerov, v katerih so zvezni agenti v zadnjem letu uporabili prepovedane prijeme davljenja in streljanje na civilna vozila, kar nakazuje na sistemske težave pri nadzoru nad zvezno policijo. Politični odzivi na incident so ostro deljeni. Predsednik Donald Trump je smrt aktivistke komentiral z besedami, da je bila žrtev »nespoštljiva« do organov pregona, medtem ko republikanski zavezniki v kongresu zavračajo očitke o policijski brutalnosti. Po drugi strani demonstranti v vseh 50 zveznih državah zahtevajo ustavitev deportacij, ustavno obtožbo predsednika in razpustitev agencije ICE, kar državo potiska v eno najglobljih notranjepolitičnih kriz v zadnjem obdobju.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v intervjuju za časnik The New York Times poudaril, da antisemitizem nima mesta v Republikanski stranki. Izjavil je, da stranka in gibanje MAGA ne potrebujeta posameznikov z antisemitskimi nazori, ter voditelje stranke pozval k jasni obsodbi tistih, ki takšna prepričanja spodbujajo. Trump se je v pogovoru označil za najmanj antisemitsko osebo v zgodovini in izpostavil svoje dosežke v podporo Izraelu. Kljub njegovim zagotovilom so nekateri kritiki izrazili dvom o iskrenosti teh izjav, saj opozarjajo na porast antisemitizma v desničarskih krogih. Trump je v intervjuju zavrnil očitke glede svojih povezav s spornimi osebnostmi in dejal, da prvotno ni poznal Nicka Fuentesa, skrajno desničarskega teoretika zarot, s katerim je pred časom večerjal na svojem posestvu Mar-a-Lago. Trump je odgovornost za porast antisemitizma v državi pripisal prejšnjim administracijam, zlasti obdobju predsednika Baracka Obame. Poudaril je, da je bil kot predsednik najboljši zaveznik Izraela v zgodovini ZDA, ter ponovil, da bi morali republikanski voditelji odločneje nastopiti proti sovražnemu govoru uperjenemu proti judovski skupnosti.

Mesto Minneapolis, država Minnesota in država Illinois so sprožili ločene pravne postopke proti administraciji predsednika Donalda Trumpa zaradi spornih operacij zvezne imigracijske policije (ICE) in pogojevanja zveznih sredstev. Pravni spor v Minnesoti se je razplamtel po tragičnem incidentu pred petimi dnevi, ko je agent ICE med operacijo ubil 37-letno ameriško državljanko Renee Good, kar je sprožilo val protestov po celotni državi. Župan Minneapolisa Jacob Frey je administracijo obtožil kršenja ustave in nezakonitega pridrževanja ameriških državljanov. Istočasno sta zvezna država Illinois in mesto Chicago vložila tožbo proti sekretarki za domovinsko varnost Kristi Noem, v kateri navajata, da zvezni agenti izvajajo »organizirano bombardiranje« in ustrahovanje prebivalstva z uporabo vojaškega orožja in kemičnih sredstev. Tožba trdi, da poskuša zvezna oblast s prisilnimi metodami doseči, da bi lokalne oblasti opustile svoje zaščitne politike do priseljencev. Illinois se je poleg tega pridružil še enajstim drugim državam v tožbi zaradi pogojevanja milijard dolarjev zveznih sredstev s politikami, ki naj bi diskriminirale transspolne osebe. Medtem ko se pravni pritiski stopnjujejo, je ameriško zunanje ministrstvo sporočilo, da so od nastopa Trumpovega mandata preklicali že več kot 100.000 vizumov, kar predstavlja nov rekord. Ministrstvo ukrepe opravičuje s prizadevanji za večjo varnost, pri čemer so kot glavne razloge za preklic navedli prekoračitve bivanja, vožnjo pod vplivom alkohola, napade in tatvine. Administracija vztraja pri strožjem preverjanju vlagateljev, vključno s pregledovanjem njihovih dejavnosti na družbenih omrežjih.

Združene države Amerike so v začetku januarja 2026 izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so s položaja odstranile in pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura ter njegovo soprogo Cilio Flores. Vojaški napadi, ki jih je odredila administracija Donalda Trumpa, so se začeli 3. januarja, Maduro pa se je v ponedeljek, 12. januarja, že pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku. Operacija je sprožila mešane odzive med venezuelsko diasporo v ZDA, kjer veselje ob padcu avtoritarnega voditelja spremlja resna zaskrbljenost glede prihodnjega pravnega statusa migrantov in varnosti v domovini. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v okviru sodnih postopkov izjavil, da so pogovori z novim vodstvom v Venezueli izjemno občutljivi, zaradi česar ameriška administracija ne more razkriti lokacije več kot 100 Venezuelcev, ki so bili predhodno zaprti v Salvadorju. Rubio je ob tem zavrnil nadaljnja zaslišanja teh oseb, saj bi to po njegovih besedah lahko ogrozilo diplomatska prizadevanja ZDA za stabilizacijo razmer v Venezueli. Trumpova administracija kljub sodnim nalogom vztraja pri svoji strategiji, ki vključuje vzpostavitev novih oblasti v Caracasu. Venezuelska skupnost v ZDA ostaja razdeljena med upanjem na demokratične spremembe in strahom pred deportacijami. Aktivisti opozarjajo, da kljub padcu Madurovega režima razmere v državi ostajajo nestabilne, kar onemogoča varno vrnitev beguncev. Medtem ko ameriška vlada proslavlja uspeh operacije kot zmago nad narkoterorizmom, se v ozadju odvijajo kompleksne razprave o prihodnji vlogi tehnokracije in energetskih virov v regiji.

V ameriškem mestu Minneapolis se nadaljuje napeta situacija, kjer se zvezni agenti Službe za priseljevanje in carine (ICE) soočajo z množičnimi protesti in civilno nepokorščino. Administracija Donalda Trumpa je po poročilih ameriških medijev podvojila svoje dejavnosti na področju uveljavljanja zakonodaje o priseljevanju, kar je privedlo do pogostih aretacij pripadnikov somalijske skupnosti. Lokalno prebivalstvo in aktivisti opozarjajo na pretirano uporabo sile ter kršitve človekovih pravic, medtem ko vlada operacije opravičuje z bojem proti domnevnim sistemskim goljufijam s socialno pomočjo. Hkrati je bila v Illinoisu vložena obsežna tožba, ki razkriva razširjeno uporabo biometričnega nadzora in tehnologije za prepoznavanje obrazov s strani ICE in obmejne straže. Tožniki, med katerimi sta mesto Chicago in zvezna država Illinois, trdijo, da zvezni agenti nezakonito zbirajo podatke o mimoidočih in protestnikih globoko v notranjosti države, kar močno presega njihova zakonska pooblastila. Tehnologije, prvotno zasnovane za nadzor meja, se zdaj uporabljajo za rutinsko dokumentiranje prebivalcev v javnih prostorih. Napetosti so se dodatno preselile na splet, kjer so viralni posnetki spodrsljajev agentov na zaledenelih ulicah Minneapolisa postali simbol odpora proti operacijam DHS. Čeprav so posnetki na videz komični, odražajo globoko nezadovoljstvo lokalne skupnosti in progresivnih politikov nad obsežnimi zveznimi operacijami, ki so mesto spremenile v žarišče političnih obračunov. Razmere ostajajo nestabilne, saj zvezne oblasti napovedujejo nove valove aretacij.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z izključitvijo naftnega giganta ExxonMobil iz načrtov za obnovo venezuelskega energetskega sektorja, potem ko je izvršni direktor podjetja Darren Woods državo označil za neprimerno za naložbe. Napetosti so se stopnjevale na srečanju v Beli hiši, kjer je Trump od naftnih družb zahteval do 100 milijard dolarjev zavez za oživitev proizvodnje po nedavni ameriški vojaški operaciji. Trump je javno izrazil nezadovoljstvo z Woodsovim odzivom in namignil, da bo Exxon morda ostal brez dostopa do bogatih nahajališč nafte, ki jih ZDA zdaj dejansko nadzorujejo. Medtem začasna venezuelska predsednica Delcy Rodríguez v Caracasu krmari med zahtevami Washingtona in pritiski domačih struktur moči, ki so ostale zveste nekdanjemu režimu. Kljub ideološki bližini z zajetim Nicolásom Madurom, Rodríguezova vodi pogajanja z ameriškimi odposlanci o ponovnem odprtju veleposlaništva in sprostitvi naftnega izvoza. V znak dobre volje je njena administracija že začela izpuščati politične zapornike, vključno z nekaterimi ameriškimi državljani, čeprav opozicija trdi, da so številke izpuščenih nižje od uradno navedenih. Dogajanje v Venezueli ostaja pod močnim vplivom ameriške vojaške prisotnosti in Trumpovega neposrednega upravljanja, saj se je slednji na družbenih omrežjih celo razglasil za vršilca dolžnosti predsednika Venezuele. Pravosodno ministrstvo ZDA je medtem pripravilo tajni pravni memorandum, ki trdi, da Trump pri odločitvi za zajetje Madura ni bil omejen z mednarodnim ali domačim pravom zaradi svojih ustavnih pooblastil kot vrhovni poveljnik. Mednarodna javnost ostaja razdeljena glede legitimnosti ameriškega posega, ki je bil izveden 3. januarja 2026.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Bill Clinton in nekdanja zunanja ministrica Hillary Clinton sta zavrnila sodelovanje s kongresnim odborom v preiskavi, povezani z Jeffreyjem Epsteinom. Republikanski zakonodajalci so pod vodstvom predsednika odbora za nadzor Jamesa Comerja napovedali postopke zaradi nespoštovanja kongresa, potem ko se Bill Clinton v torek ni udeležil načrtovanega pričanja. Zakonca Clinton sta v javnem pismu poziv označila za pravno neveljaven poskus političnega obračunavanja, ki naj bi bil zasnovan z namenom njunega pregona. Na političnem prizorišču se hkrati krepijo napetosti pred prihajajočimi senatnimi volitvami na Aljaski, kjer je nekdanja demokratska kongresnica Mary Peltola napovedala kandidaturo proti sedanjemu republikanskemu senatorju Danu Sullivanu. Ta poteza bi lahko tradicionalno republikansko zvezno državo spremenila v eno izmed ključnih bojišč za nadzor nad senatom. Republikanski strategi so se na napoved odzvali z ostrimi kritikami Peltole in njene pretekle politike na področju energetike in varnosti meja. Napetosti med zvezno oblastjo in lokalnimi samoupravami se stopnjujejo tudi zaradi vprašanja migracij, saj je predsednik Donald Trump napovedal prekinitev financiranja tako imenovanih mest zatočišč, med katera sodi tudi Chicago. Župan Chicaga Brandon Johnson se je odzval na Trumpove grožnje o ukinitvi sredstev, ki naj bi stopile v veljavo s 1. februarjem. Republikanci v Tennesseeju so medtem v sodelovanju s Trumpovo administracijo že začeli pripravljati novo strožjo migracijsko zakonodajo, kar kaže na širšo koordinirano politiko stranke na državni in zvezni ravni.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je ostro kritiziral uvedbo takse za gostoto prometa na Manhattnu v New Yorku in jo označil za popolno katastrofo. Trump je prek družbenih omrežij pozval k takojšnji prekinitvi programa, ki po njegovem mnenju uničuje mesto, čeprav mestne oblasti poročajo o zmanjšanju prometnih zastojev. Sporna pristojbina, ki znaša devet dolarjev, je bila zasnovana z namenom zmanjšanja prometne gneče v najbolj obremenjenih delih mesta in zbiranja sredstev za posodobitev javnega prevoza. Mestni uradniki trdijo, da se je promet od začetka izvajanja programa v januarju zmanjšal za približno 13 odstotkov, vendar Trump vztraja, da takšni ukrepi v preteklosti niso delovali in ne bodo delovali niti zdaj. Napovedi o ukinitvi takse so sprožile politične debate o pristojnostih zvezne države New York v primerjavi s prihodnjo zvezno administracijo. Donald Trump, ki prihaja iz New Yorka, je poudaril svojo naklonjenost mestu in hkrati opozoril, da bo vztrajal pri odpravi politik, ki jih smatra za škodljive gospodarskemu razvoju in mobilnosti prebivalcev.

Pravosodno ministrstvo Združenih držav Amerike se spopada z valom odstopov po spornem uboju ameriške državljanke Renee Nicole Good, ki so jo v Minneapolisu ustrelili agenti imigracijske in carinske službe (ICE). Vsaj štirje visoki uradniki v oddelku za civilne pravice in več tožilcev iz zveznega okrožja Minnesota so zapustili svoje položaje v znak protesta proti odločitvi ministrstva, da incidenta ne preiskuje kot kaznivo dejanje agentov. Namesto tega so bili tožilci domnevno pod pritiskom, naj sprožijo preiskavo proti partnerju oziroma vdovi pokojne, kar je sprožilo obtožbe o političnem vmešavanju v delo neodvisnih organov. Administracija predsednika Donalda Trumpa je zavzela ostro stališče, pri čemer ministrstvo za pravosodje pred sodišči zdaj trdi, da snemanje policijskih postopkov ni ustavno zagotovljena pravica po prvem amandmaju. Zagovorniki vlade poudarjajo varnostne pomisleke agentov, ki se soočajo s civilnim nadzorom, medtem ko pravni strokovnjaki opozarjajo, da gre za nevaren precedens, ki omejuje nadzor nad delom represivnih organov. Trumpovi privrženci dogodek označujejo za upravičeno uporabo sile, medtem ko opozicijski demokrati na tiskovnih konferencah zahtevajo odgovornost in reformo službe ICE. Guverner Minnesote Tim Walz je javno obsodil odstop vodilnega tožilca v preiskavi goljufij in opozoril na destabilizacijo pravosodnega sistema v zvezni državi. Javnomnenjske raziskave kažejo, da ameriška javnost postaja vse bolj kritična do uradne različice dogodkov, ki jo širijo visoki predstavniki administracije, vključno s podpredsednikom JD Vanceom in sekretarko za domovinsko varnost Kristi Noem. Razhajanja med kariernimi tožilci in političnim vodstvom ministrstva nakazujejo na globoko institucionalno krizo.

Ameriški predsednik Donald Trump in župan New Yorka Zohran Mamdani sta kljub preteklim političnim sovražnostim in ostrim javnim izmenjavam besed vzpostavila presenetljivo vljuden in neposreden odnos prek zasebnih tekstovnih sporočil. Poročila navajajo, da sta nekdanja nasprotnika, ki sta v preteklosti drug drugemu namenjala najostrejše žalitve, našla skupni jezik v komunikaciji prek mobilnih telefonov, kar bi lahko nakazovalo na oblikovanje pragmatičnega zakulisnega kanala med Belo hišo in največjim ameriškim mestom. Vzpon tega sodelovanja je še posebej presenetljiv glede na dejstvo, da je socialist Mamdani ob zmagi na županskih volitvah novembra 2025 napovedal, da bo New York postal središče upora proti Trumpovi politiki. Kljub temu so njuni trenutni stiki opisani kot prijateljski, kar predstavlja velik preobrat od obdobja, ko je Trump Newyorčane pozival k volitvam njegovega protikandidata in se kritično odzival na Mamdanijevo zmago. Sočasno s temi dogodki so novinarji časnika New York Times stopili v bran kongresnici Ilhan Omar, ki ji je Trump ponovno zagrozil z deportacijo. Napetosti v ameriški politiki tako ostajajo visoke, zlasti na področju zunanje politike do Venezuele, kjer naj bi Mamdani ostro kritiziral Trumpova dejanja, kar občasno še vedno povzroča trenja v njunem sicer izboljšanem zasebnem odnosu.

Notranje ministrstvo Združenih držav Amerike se po poročanju preiskovalnih novinarjev sooča z uporom znotraj lastnih vrst in dokazi o sistemskih kršitvah pravil uporabe sile. Razkriti dokumenti Oddelka za domovinsko varnost (DHS) kažejo, da so agenti službe za priseljevanje in carine (ICE) v Minneapolisu kljub uradni prepovedi več kot 40-krat uporabili nevarne tehnike dušenja, ki so bile prepovedane po smrti Georgea Floyda. Incidenti vključujejo primere v Los Angelesu in Houstonu, kjer so agenti s pritiski na vrat in arterije povzročili izgube zavesti in krče pri civilistih. Zaradi stopnjevanja napetosti po nedavnem smrtnem streljanju ameriške državljanke Renee Good v Minneapolisu so agenti ICE izrazili resen strah pred povračilnimi ukrepi in javnimi protesti. Dokumenti, ki jih je objavil novinar Ken Klippenstein, razkrivajo, da vodstvo DHS svoje uslužbence poziva k izjemni previdnosti, izklapljanju lokacijskih storitev na mobilnih napravah in strogi zasebnosti na družbenih omrežjih. Zaradi nepripravljenosti agentov za napotitev v krizna žarišča je ministrstvo prisiljeno iskati prostovoljce med obmejnimi patruljami. Kritike so lettele tudi na vodstvo službe pod guvernerko Kristi Noem, saj nekateri uslužbenci menijo, da so operacije v času kampanje množičnih deportacij predsednika Donalda Trumpa slabo načrtovane in nevarne. Medtem ko se v mestu Twin Cities nadaljujejo množični protesti, znotraj DHS raste nezadovoljstvo zaradi domnevno amaterskega vodenja operacij, ki ogrožajo varnost agentov na terenu in povečujejo tveganje za nove civilne žrtve.

V Minneapolisu in okolici se nadaljujejo množični protesti in šolski izhodi, ki so sledili usodnemu streljanju na 37-letno Renee Nicole Good s strani agenta ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE). Župan Minneapolisa Jacob Frey je izpostavil, da so demonstracije, na katerih se je zbralo več deset tisoč ljudi, ostale mirne, obenem pa je ravnanje zvezne službe označil za neustavno. Vodstvo zvezne države se je zaradi incidenta in ravnanj administracije nekdanjega predsednika Trumpa odločilo za vložitev tožbe. Napetosti v mestu so se dodatno okrepile po tem, ko so zvezni agenti onemogočili dostop skupini kongresnikov, vključno z Ilhan Omar, do prostorov urada ICE. Omarjeva je ostro kritizirala pomanjkanje nadzora nad delovanjem agencije in zahtevala takojšen odhod zveznih sil iz mesta. Protestniki zahtevajo odgovornost za smrt državljanke in sistemske spremembe v zveznih operacijah pregona, ki se izvajajo na lokalni ravni. Dogajanje predstavlja vrhunec večdnevnih nemirov, ki so se začeli neposredno po incidentu 7. januarja. Poleg uličnih protestov so se v znak solidarnosti in protesta proti zvezni politiki vključile tudi izobraževalne ustanove, kjer so učenci organizirano zapuščali pouk. Lokalni uradniki trdijo, da je agresivno delovanje zveznih agentov porušilo zaupanje skupnosti in povzročilo nepotrebno eskalacijo nasilja.

V Detroitu se je v torek zbralo več sto protestnikov, ki so izrazili nasprotovanje obisku predsednika Donalda Trumpa ob njegovem nagovoru v detroitskem ekonomskem klubu (Detroit Economic Club). Množica se je zbrala pred igralnico MotorCity Casino, kjer so potekali shodi proti vladni migracijski politiki in agenciji ICE. Shod se je kasneje sprevrgel v pohode po mestnih ulicah, kjer so udeleženci glasno opozarjali na nestrinjanje s predsednikovimi stališči in dejanji. Policija v Detroitu je med dogodkom pridržala dve osebi zaradi neupoštevanja navodil uradnih oseb. Po navedbah lokalnih organov pregona sta bila protestnika po izdaji plačilnih nalogov izpuščena na prostost. Kljub napetostim in nekaterim soočenjem s podporniki predsednika večjih incidentov ali nasilja niso zabeležili, čeprav so udeleženci dogajanje opisovali kot izjemno napeto in strašljivo. Protestniki so v svojih nagovorih poudarjali pomen upora proti trenutni administraciji, medtem ko je Trump znotraj prizorišča razpravljal o gospodarskih vprašanjih. Dogodek v Detroitu odraža globoko politično razdeljenost v državi, ki se pogosto manifestira prav ob obiskih predsednika v ključnih industrijskih središčih Združenih držav Amerike.

Najmanj štirje vodilni uradniki oddelka za državljanske pravice na ameriškem ministrstvu za pravosodje (DOJ) so odstopili v znak protesta proti odločitvi administracije pod vodstvom Donalda Trumpa, da ne uvede preiskave o usodnem streljanju na neoboroženo ameriško državljanko Renee Nicole Good. Incident, v katerega je bil vpleten agent agencije za priseljevanje in carine (ICE), se je zgodil v Minneapolisu, odločitev o opustitvi preiskave pa je sprejela pomočnica generalnega državnega tožilca Harmeet Dhillon. Odstopi predstavljajo doslej najmočnejši val notranjega upora znotraj ministrstva po ponovnem prevzemu oblasti s strani Trumpove administracije. Medtem ko uradniki ministrstva trdijo, da so bili agenti primorani uporabiti silo v samoobrambi, so se pojavili videoposnetki in pričevanja, ki so v nasprotju z uradno različico dogodkov. Kritike na račun ravnanja administracije prihajajo z obeh polov ameriške politike, saj so se liberalnim glasovom pridružili tudi nekateri vidni konservativci. Ministrstvo za pravosodje je dodatno zaostrilo razmere s trditvijo pred zveznim sodiščem, da snemanje policijskih postopkov ni ustavno zaščitena pravica po prvem amandmaju, kar je sprožilo nove polemike o policijskih pooblastilih in državljanskih svoboščinah. Napetosti so se razširile tudi na druge institucije, saj je kongresnica Marjorie Taylor Greene kritizirala Trumpovo domnevno politizacijo ministrstva v primeru pritiska na predsednika Federalnih rezerv Jeroma Powella. Greene, ki je sicer tesna zaveznica predsednika, je izrazila nasprotovanje kakršnemu koli političnemu orožju pravosodnega sistema. Situacija v Minneapolisu ostaja nestabilna, saj lokalni prebivalci vlagajo tožbe zaradi agresivnega ravnanja zveznih agentov, medtem ko FBI nadaljuje lastno preiskavo okoliščin streljanja.

Zvezna država Minnesota je skupaj z mestoma Minneapolis in St. Paul vložila tožbo proti administraciji Donalda Trumpa, s katero želi ustaviti okrepljeno izvajanje zvezne zakonodaje na področju priseljevanja. Pravni korak sledi incidentu z dne 7. januarja 2026, ko je agent službe za priseljevanje in carine (ICE) med obsežno operacijo ustrelil in ubil 37-letno Renee Nicole Good. Tragični dogodek je sprožil val ogorčenja in množične proteste po celotni državi. Napetosti v Minneapolisu so se v torek stopnjevale, saj so se protestniki in zvezni agenti večkrat spopadli. Zvezne oblasti so za razganjanje množic aktivistov uporabile solzivec, medtem ko so lokalni voditelji javno obsodili uporabo sile. Guverner Minnesote Tim Walz je streljanje označil za nepotrebno in izdal opozorilni ukaz za pripravo narodne garde na morebitno napotitev, kar je sprožilo ostre kritike o domnevnem spodbujanju državljanske vojne in kršenju ustavnih določil o nadvladi zveznega prava. Kritiki guvernerju Walzu očitajo, da s svojimi dejanji namerno pošilja signale radikalnim skupinam, ki nasprotujejo delovanju zvezne vlade. Medtem ko lokalne oblasti trdijo, da ščitijo svoje državljane pred agresivnimi posegi zveznih služb, pravni strokovnjaki opozarjajo na ustavno klavzulo o nadvladi, ki državnim silam prepoveduje oviranje zveznih uradnikov pri opravljanju njihovih dolžnosti. Situacija ostaja izjemno nestabilna, saj se pravni spor prepleta z uličnimi nemiri.

Ameriška ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem se je znašla v središču javnega ogorčenja po objavi videoposnetka, na katerem se je nasmehnila ob vprašanju o usodnem streljanju na Renee Nicole Good. Incident, v katerem je agent službe za priseljevanje in carine (ICE) v Minneapolisu ubil 37-letno mater treh otrok, je sprožil val protestov po celotnih Združenih državah Amerike. Na posnetkih je slišati agente, ki so žrtev neposredno po streljanju žalili, medtem ko je Noemova v intervjuju za CNN dejanja zveznih uslužbencev branila kot potencialno upravičena. Zaradi odločitve pravosodnega ministrstva, da ne uvede preiskave proti vpletenemu agentu Jonathanu Rossu, so s svojih položajev v znak protesta odstopili štirje visoki uradniki oddelka za državljanske pravice. Medtem ko administracija predsednika Donalda Trumpa dogodek opisuje kot dejanje samoobrambe pred »domačim terorizmom«, lokalni uradniki v Minneapolisu in priče trdijo, da je šlo za neupravičeno uporabo smrtonosne sile proti neoboroženi civilistki. Napetosti so se stopnjevale tudi v drugih mestih, kjer so agenti proti protestnikom uporabili nesmrtno orožje, kar je povzročilo trajne poškodbe udeležencev. Guverner Minnesote Tim Walz je v odziv na dogajanje aktiviral narodno gardo in opozoril na resno grožnjo demokratičnim standardom ter odgovornosti državnih organov. Kritiki administraciji očitajo vzpostavljanje dvojnih meril, saj predsednik Trump po eni strani zagovarja amnestijo za napadalce na Kapitol, po drugi strani pa spodbuja nasilen obračun z današnjimi protestniki. Razmere ostajajo napete, saj se zvezni agenti po poročilih soočajo z notranjimi pritiski in moralnimi pomisleki glede nadaljnjih napotitev v krizna žarišča.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil iranskim oblastem z izjemno ostrimi ukrepi, če bodo izvedle usmrtitve zajetih protestnikov. Združene države Amerike so hkrati izdale nujno navodilo svojim državljanom, naj nemudoma zapustijo Iran po kopenskih poteh, kar kaže na zaostritev varnostnih razmer in ameriško pripravljenost na morebitno uporabo sile. Trump je v pogovoru za televizijo CBS potrdil, da razmere v Iranu pozorno spremlja in da so napovedane usmrtitve za Washington nesprejemljive. Iranski odziv na ameriške grožnje je bil neposreden in oster, saj je obrambni minister Aziz Nasirzade opozoril, da bo vsakršen napad na Iran sprožil uničujoč povračilni udarec. Nasirzade je poudaril, da bodo v primeru ameriške vojaške akcije ogroženi vsi interesi ZDA po vsem svetu. Teheran obtožuje Trumpa, da išče zgolj izgovore za vmešavanje v notranje zadeve države, in napoveduje neuspeh njegovih načrtov. Zaradi stopnjevanja napetosti in Trumpovih groženj z vojaškim posredovanjem je prišlo do prekinitve neposrednih diplomatskih stikov med iranskim zunanjim ministrom Abasom Aragčijem in ameriškim posebnim odposlancem Stevom Witkoffom. Visoki iranski uradnik je potrdil, da so grožnje spodkopale dosedanja diplomatska prizadevanja, medtem ko je Izrael v luči teh dogodkov že dvignil stopnjo bojne pripravljenosti svojih oboroženih sil.

Danska je napovedala znatno okrepitev svoje vojaške prisotnosti na Grenlandiji, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump ponovno izrazil željo po prevzemu nadzora nad tem strateškim arktičnim otokom. Danski obrambni minister Troels Lund Poulsen je poudaril, da bo država v okviru zavezništva Nato povečala število vojaških vaj in okrepila dejavnosti v Arktiki. Odločitev sledi kritikam iz Washingtona glede danskih obrambnih investicij na tem avtonomnem ozemlju, ki ostaja ključnega pomena za severnoatlantsko varnost. V Washingtonu se je danes pričel vrh, na katerem ameriški podpredsednik JD Vance gosti danskega zunanjega ministra Larsa Løkkeja Rasmussena in grenlandsko zunanjepolitično predstavnico Vivian Motzfeldt. Namen srečanja je razprava o prihodnosti otoka, medtem ko Trump trdi, da bi bila Nato in ameriška nacionalna varnost učinkovitejša, če bi bila Grenlandija pod neposrednim nadzorom ZDA. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je pred vrhom jasno zavrnil možnost odcepitve od Danske kraljevine v korist Združenih držav. Napetosti med zaveznicami so se zaostrile po Trumpovih izjavah, da bo zavrnitev prodaje otoka predstavljala težavo za grenlandske oblasti, kar so mnogi interpretirali kot posredno grožnjo v luči nedavnih ameriških vojaških dejavnosti v Venezueli. Danska delegacija se bo po pogovorih v Beli hiši sestala tudi s predstavniki ameriškega kongresa, da bi utrdila diplomatska stališča in poudarila pomen spoštovanja suverenosti znotraj obstoječih mednarodnih dogovorov.

Ameriški predsednik Donald Trump se je med torkovim obiskom Fordove tovarne v Michiganu zapletel v besedni spor z enim izmed zaposlenih. Incident se je zgodil, ko je delavec predsednika javno označil za "zaščitnika pedofilov", s čimer je aludiral na Trumpove pretekle povezave z Jeffreyjem Epsteinom. Trump se je na obtožbo odzval z žaljivko in dvignjenim sredincem, kar so posnele tudi prisotne kamere. Bela hiša je po dogodku stopila v bran predsedniku in njegovo dejanje označila za "ustrezen in nedvoumen odgovor" na provokacijo. Tiskovni predstavniki so poudarili, da je bila reakcija usmerjena proti posamezniku, ki so ga označili za čudaka, in da predsednik ne bo dopustil neutemeljenih osebnih napadov na svojo integriteto. Dogodek se je odvil v širšem kontekstu ponovnega zanimanja javnosti za afero Epstein, ki v ameriški politiki ostaja močno nabita tema. Obisk tovarne, ki bi moral služiti promociji gospodarskih dosežkov in ameriške industrije, je tako zasenčil nov škandal, ki poudarja globoko polarizacijo v ameriški družbi in agresiven slog komunikacije aktualnega predsednika.

Ameriški predsednik Donald Trump se je med torkovim obiskom Fordove tovarne v Michiganu zapletel v oster verbalni spor z enim izmed zaposlenih. Incident, ki so ga ujele kamere, se je zgodil v obratu Dearborn, kjer si je predsednik ogledoval proizvodnjo modelov F-150. Po poročanju tujih medijev je delavec na montažni liniji Trumpa označil za "zaščitnika pedofilov", s čimer je očitno namigoval na objavljene dokumente v povezavi z afero Jeffreyja Epsteina. Trump se je na provokacijo odzval z neposredno in vulgarno kretnjo, ko je delavcu pokazal sredinec in mu dvakrat vidno namenil kletvico v angleškem jeziku. Komunikacijski direktor Steven Cheung je kasneje za časnik Washington Post potrdil avtentičnost posnetkov in predsednikov odziv označil za primeren glede na okoliščine. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti med ameriško administracijo in delom javnosti, ki predsedniku očita sporne povezave iz preteklosti. Obisk, ki je bil prvotno namenjen promociji gospodarskih dosežkov in nagovoru delavskega razreda, je tako zasenčil škandal, ki dodatno poglablja politične delitve v državi. Kljub prizadevanjem Bele hiše, da bi dogodek prikazali kot odločno obrambo predsednika pred neutemeljenimi napadi, kritiki opozarjajo na neprimernost takšnega obnašanja za najvišjega predstavnika države.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je uradno sporočila, da je po dvanajstdnevnem oboroženem spopadu z Izraelom in Združenimi državami Amerike, ki se je odvil junija lani, znatno povečala svoje zaloge balističnih raket. Poveljnik letalsko-vesoljskih sil IRGC, Madžid Musavi, je poudaril, da je država v stanju polne bojne pripravljenosti. Po njegovih besedah so iranske sile v tem obdobju ne le sanirale škodo, nastalo med konfliktom, temveč tudi presegle raven proizvodnje vseh ključnih vojaških komponent iz obdobja pred junijem 2025. Izjave prihajajo v času povečanih geopolitičnih napetosti, ko se Teheran sooča z grožnjami o morebitnem posredovanju s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa in sočasnimi notranjimi protivladnimi protesti. Povečanje raketnih zmogljivosti je neposreden odgovor na lanskoletne spopade, ki so razkrili logistične in proizvodne izzive tako na iranski kot na zahodni strani. Musavi je potrdil, da je proizvodnja v različnih sektorjih letalsko-vesoljskih sil zdaj večja kot kadar koli prej. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ponovna oborožitev Irana, ki naj bi po nekaterih obveščevalnih podatkih potekala s tehnično pomočjo Kitajske, dodatno destabilizirala regijo. Medtem ko Teheran utrjuje svoje obrambne in napadalne linije, Zahod spremlja razvoj dogodkov z zaskrbljenostjo, saj so predhodni spopadi pokazali, da so zaloge naprednih protiraketnih sistemov, kot je ameriški THAAD, omejene in se ob intenzivnih napadih hitro izčrpajo.

Bela hiša je javno stopila v bran predsedniku Združenih držav Amerike Donaldu Trumpu, potem ko je ta med obiskom Fordove tovarne zaposlenemu pokazal sredinec. Incident se je zgodil, ko je delavec predsednika označil za »zaščitnika pedofilov«, na kar se je Trump odzval z obsceno kretnjo. Zaposlenega so po dogodku nemudoma suspendirali z delovnega mesta. Tiskovni predstavniki Bele hiše so odziv predsednika označili za »primerno reakcijo« na provokacijo. Delavca so v uradni izjavi opisali kot »blazneža« in »bogokletneža«, s čimer so opravičili predsednikovo vedenje v javnosti. Dogodek je sprožil mešane odzive v ameriški javnosti glede primernega protokola in komunikacije najvišjih državnih predstavnikov. Kljub kritikam opozicije in dela javnosti o neprimernosti takšnega obnašanja za predsednika države, administracija vztraja, da Trump ne bo dopuščal osebnih žalitev med opravljanjem uradnih dolžnosti na terenu. Ford kot podjetje se o samem incidentu in suspenzu delavca še ni podrobneje izrekel.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je sporočila, da so se njene zaloge balističnih raket znatno povečale od lanskega dvanajstdnevnega vojaškega spopada z Izraelom. Poveljnik letalsko-vesoljskih sil garde Madžid Musavi je za iranske državne medije izjavil, da so iranske sile trenutno na najvišji ravni bojne pripravljenosti. Po njegovih besedah so uspešno popravili vso škodo, nastalo med preteklimi spopadi, proizvodnja vojaške opreme pa naj bi celo presegla ravni iz junija 2025. Teheran s temi izjavami pošilja jasen signal vojaške moči v času zaostrenih odnosov z Združenimi državami Amerike in ob prisotnosti notranjih nemirov v državi. Musavi je poudaril, da so letalsko-vesoljske sile garde povečale svojo zmogljivost v več ključnih sektorjih, kar naj bi služilo kot odvračilni dejavnik proti morebitnim tujim intervencijam. Izjave prihajajo neposredno po grožnjah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal možnost posredovanja zaradi protivladnih protestov v Iranu. Analitiki ocenjujejo, da Iran s stopnjevanjem retorike o rasti raketnega arzenala poskuša utrditi svoj položaj pred morebitnimi novimi mednarodnimi sankcijami. Medtem ko so Združene države Amerike med zadnjim spopadom v regiji porabile precejšen del svojih obrambnih kapacitet, Iran trdi, da je svoje zmogljivosti že obnovil in razširil. Takšen razvoj dogodkov dodatno destabilizira varnostne razmere na Bližnjem vzhodu in povečuje tveganje za nov neposreden vojaški spopad.

Odvetniki nekdanje uradnice v okrožju Mesa Tine Peters so v sredo pred pritožbenim sodiščem v Koloradu začeli postopek za razveljavitev njene obsodbe, povezane z vdorom v volilni sistem po predsedniških volitvah leta 2020. Peters je bila obsojena zaradi zlorabe položaja in omogočanja nepooblaščenega dostopa do volilne opreme, kar je postalo osrednja točka razprav o integriteti volitev v Združenih državah Amerike. Njeni zagovorniki trdijo, da so bili postopki nepravilni, medtem ko tožilstvo vztraja pri utemeljenosti izrečene zaporne kazni. Primer je pridobil širšo politično dimenzijo, saj je nekdanja uradnica postala simbol za podpornike Donalda Trumpa, ki še vedno oporekajo rezultatom volitev iz leta 2020. Sam predsednik Trump in njegovi zavezniki so javno pozvali k njeni izpustitvi, kar je povečalo pritisk na pravosodne organe v zvezni državi Kolorado. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi odločitev pritožbenega sodišča lahko postavila pomemben precedens za prihodnje primere poseganja v volilno infrastrukturo. Medtem ko se pravna bitka nadaljuje, je demokratski guverner Kolorada nakazal morebitno pripravljenost za obravnavo prošnje za pomilostitev, kar predstavlja nepričakovan preobrat v sicer ostri politični delitvi. Kljub temu guvernerjeva odprtost ostaja previdna, usoda Tine Peters pa je trenutno v rokah pritožbenih sodnikov. Javnost v ZDA pozorno spremlja razplet, saj dogajanje neposredno vpliva na zaupanje v demokratične procese in varnost volilnih sistemov pred prihajajočimi volilnimi cikli.

Zvezno sodišče v Minnesoti je v sredo začelo obravnavo tožbe, ki sta jo država Minnesota in konurbacija Twin Cities vložili proti administraciji predsednika Donalda Trumpa. Tožniki izpodbijajo zakonitost obsežne operacije za uveljavljanje priseljenske zakonodaje, ki jo v tožbi označujejo za »zvezno invazijo«. Po mnenju lokalnih oblasti zvezni poseg presega ustavna pooblastila in ogroža javno varnost ter zaupanje v lokalne institucije. Sodni postopek se odvija v času povečanih napetosti med lokalnimi oblastmi in zvezno vlado glede vprašanj nadzora meja in obravnave nezakonitih prebežnikov. V tožbi navajajo, da so zvezne dejavnosti povzročile nepotreben kaos v skupnostih Minneapolis in Saint Paul, kar je privedlo do pravnih in logističnih zapletov pri izvajanju rednih nalog lokalne policije. Dogajanje so dodatno zaznamovali notranji pritiski v pravosodju, saj je pred obravnavo odstopilo najmanj šest zveznih tožilcev. Čeprav uradni razlogi za njihove odstope niso bili v celoti pojasnjeni, se v pravnih krogih ugiba, da so povezani z nestrinjanjem glede metod in obsega omenjene zvezne operacije v Minnesoti.

Ameriški predsednik Donald Trump se je med obiskom Fordove tovarne v zvezni državi Michigan zapletel v besedni spor z enim izmed zaposlenih na proizvodni liniji. Po poročanju portala TMZ in drugih tujih medijev je Trump na žaljivke delavca odgovoril z uporabo kletvic in neprimerno kretnjo, ko mu je pokazal srednji prinec. Incident so ujele kamere, posnetek pa je hitro zaokrožil po svetovnem spletu. Do spora je prišlo, ko je neimenovani delavec predsednika glasno obtožil, da je »zaščitnik pedofilov«. Trumpova burna reakcija je sprožila mešane odzive v javnosti in medijih, saj gre za neobičajno vedenje visokega državnega funkcionarja med uradnim obiskom gospodarskega obrata. Bela hiša se na dogodek še ni uradno odzvala, so pa lokalni viri potrdili napetost med predsednikovo delegacijo in delom zaposlenih. Zaradi javne prepirke s predsednikom so delavca, ki je izzval incident, do nadaljnjega odstranili z delovnega mesta. Vodstvo podjetja Ford dogodka ni podrobneje komentiralo, poudarili so le, da si prizadevajo za profesionalno delovno okolje. Incident v Michiganu ponovno izpostavlja globoko politično polarizacijo v ameriški družbi, ki se odraža tudi v neposrednih stikih med politiki in državljani.

Ameriški predsednik Donald Trump se je med obiskom tovarne avtomobilskega proizvajalca Ford v mestu Dearborn v zvezni državi Michigan odzval na provokacije protestnika z iztegnjenim sredincem. Do incidenta je prišlo, ko je eden izmed delavcev na predsednika kričal obtožbe, da slednji ščiti pedofile. Trump se je na besedne napade odzval neposredno, poleg geste pa naj bi po poročanju nekaterih medijev, vključno s časnikom The Washington Post, moškemu namenil tudi neslišne vulgarne besede. Bela hiša je v uradnem odzivu stopila v bran predsedniku in sporočila, da je bila njegova reakcija primerna glede na predhodni incident in naravo žaljivk, ki so mu bile namenjene. Obisk v Michiganu, ki sicer velja za eno ključnih zveznih držav na ameriškem političnem zemljevidu, je bil namenjen pregledu proizvodnje, a je dogodek hitro zasenčil prvotni namen obiska in sprožil razprave o primernosti predsedniškega obnašanja v javnosti. Dogodek odraža visoko stopnjo politične polarizacije v Združenih državah Amerike, kjer so javni nastopi visokih predstavnikov države pogosto tarča ostrih protestov. Kljub uradnim pojasnilom o provokaciji, so kritiki poudarili, da bi moral predsednik države ohraniti višjo raven dostojanstva, medtem ko njegovi podporniki dejanje vidijo kot pristen in neposreden odziv na neutemeljene obtožbe.

Ameriški predsednik Donald Trump je v torek napovedal, da bo njegova administracija s 1. februarjem ustavila vsa zvezna plačila mestom in zveznim državam, ki ohranjajo status t. i. svetišč za priseljence. Ukrep predstavlja stopnjevanje pritiska na lokalne oblasti, ki zavračajo polno sodelovanje z zveznimi organi pri pregonu nedokumentiranih migrantov. Gre za izpolnitev ene izmed ključnih obljub Trumpove predvolilne kampanje, s katero želi predsednik prisiliti lokalne jurisdikcije k doslednejšemu izvajanju migracijske zakonodaje. Napovedana zamrznitev sredstev bo po pričakovanjih sprožila številne pravne spore, saj so podobni poskusi v preteklosti že naleteli na ustavne ovire. Zvezni sodniki so v prejšnjih primerih razsodili, da so tovrstni izvršni ukazi verjetno v nasprotju z ameriško ustavo, saj predsednik nima neomejenih pooblastil pri odrejanju proračunskih sredstev, ki jih je odobril kongres. Kljub pravnim tveganjem administracija vztraja pri uveljavitvi politike, ki naj bi po njihovih navedbah povečala varnost državljanov. Odzivi v prizadetih mestih, kot je okrožje San Diego, so bili takojšnji, saj bi izguba zveznega denarja močno ohromila lokalne proračune in izvajanje javnih storitev. Napoved se umešča v širši okvir zaostrovanja migracijske politike pod Trumpovo administracijo, ki se že dlje časa spopada z lokalnimi oblastmi glede vprašanj suverenosti in izvajanja zveznih pooblastil na lokalni ravni. Analitiki opozarjajo, da bo končna usoda ukrepa verjetno odvisna od odločitev višjih sodišč.

Ameriški predsednik Donald Trump se je med obiskom Fordove tovarne v bližini Detroita odzval na provokacijo enega izmed zaposlenih z obsceno kretnjo in kletvico. Incident se je zgodil v torek v zvezni državi Michigan, ko je delavec Trumpu zavpil, da je "zaščitnik pedofilov", kar se nanaša na aktualne polemike glede razkritja dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom. Predsednik je delavcu pokazal sredinec in mu, sodeč po posnetkih, namenil žaljivko. Bela hiša je v uradnem odzivu sporočila, da je bil predsednikov odziv na žaljivke primeren situaciji. Medtem ko so podporniki Trumpa v Michiganu incident videli kot neposreden odgovor na provokacijo, so nasprotniki potezo označili za neprimerno za nosilca najvišje državne funkcije. Zaposleni, ki je izzval predsednika, je kasneje potrdil, da ga je vodstvo avtomobilskega giganta Ford po dogodku suspendiralo, vendar je poudaril, da dejanja ne obžaluje. Dogodek je sprožil tudi val solidarnosti na spletu, kjer so prek kampanje za zbiranje sredstev za suspendiranega delavca zbrali že več kot 100.000 ameriških dolarjev. Incident se je zgodil v času, ko se Trumpova administracija sooča s povečanim pritiskom javnosti glede transparentnosti v povezavi s primerom Epstein, kar dodatno podžiga napetosti med predsednikom in določenimi deli delavskega razreda v ključnih industrijskih zveznih državah.

Ameriški predsednik Donald Trump in župan New Yorka Zohran Mamdani sta kljub preteklim političnim sovražnostim in ostri retoriki vzpostavila presenetljivo neposreden komunikacijski kanal prek besedilnih sporočil. Po poročanju tujih medijev naj bi se nekdanja tekmeca redno dopisovala, kar nakazuje na otoplitev odnosov med Belo hišo in vodstvom največjega ameriškega mesta. Ta razvoj dogodkov je nepričakovan, saj sta se politika v preteklosti javno žalila in zavzemala diametralno nasprotna stališča glede ključnih vprašanj. Kljub poročilom o bolj prijateljskem odnosu pa njuna komunikacija ostaja obremenjena s strateškimi nesoglasji, zlasti na področju zunanje politike. Poročila navajajo, da so Mamdanijeve kritike Trumpove politike do Venezuele povzročile določene napetosti v njunem dopisovanju. Socialistični župan, ki je svojo politično kariero zgradil na nasprotovanju Trumpovi agendi, prek sporočil še naprej izraža svoje nestrinjanje z nekaterimi potezami zvezne vlade. Ta nenavadna neposredna linija med republikanskim predsednikom in demokratičnim socialistom bi lahko imela pomembne posledice za upravljanje New Yorka. Čeprav njun odnos ostaja kompleksen in polen izzivov, bi lahko neposredna komunikacija ublažila nekatere trenja, ki so nastala po Mamdanijevi zmagi na volitvah, ko je Trump sprva napovedal ostrejši pristop do mesta pod novim vodstvom.

Ameriški predsednik Donald Trump je med obiskom v Detroitu napovedal skorajšnjo objavo novega načrta za cenovno dostopnejše zdravstvo, s čimer se odziva na nezadovoljstvo volivcev zaradi visokih življenjskih stroškov. Trump je v nagovoru gospodarskemu klubu poudaril pomen dostopnosti storitev v času, ko država beleži mešane gospodarske kazalnike, vključno z nihanji cen goriv in poročili o inflaciji. Hkrati so republikanci in demokrati zabeležili delne uspehe na zadnjih nadomestnih volitvah, kar kaže na razdeljenost političnega prostora pred prihajajočimi izzivi. Obenem se administracija sooča s hudimi pritiski v pravosodju, saj so v zvezni državi Minnesota odstopili izkušeni zvezni tožilci. Do odstopov je prišlo po domnevnih pritiskih vodstva ministrstva za pravosodje, naj uvedejo preiskavo proti vdovi Renee Macklin Good, ki jo je ubil agent službe za priseljevanje in carine (ICE). Dogodek je v javnosti sprožil nove pomisleke o političnem vmešavanju v delo neodvisnih pravosodnih organov. Napetosti med zvezno in lokalno oblastjo se stopnjujejo tudi zaradi operacij urada ICE, ki so bile že v preteklosti predmet pravnih sporov. Medtem ko se predsednik osredotoča na gospodarske teme in zdravstveno reformo, pravni zapleti v Minnesoti in Illinoisu dodatno obremenjujejo odnose med zvezno vlado in posameznimi zveznimi državami, ki nasprotujejo povečanemu številu zveznih agentov na svojih tleh.

Venezuelske vojaške sile med ameriško operacijo, v kateri je bil zajet predsednik Nicolás Maduro, niso uspele učinkovito aktivirati ruskih sistemov zračne obrambe S-300 in Buk-M2E. Po poročanju časnika The New York Times, ki se sklicuje na ameriške uradnike in strokovnjake, sistemi v ključnih trenutkih sploh niso bili povezani z radarji, nekateri pa so ostali nerazporejeni v skladiščih. Kot glavni razlog za neuspeh navajajo nekompetentnost in slabo usposobljenost venezuelskega vojaškega osebja, ki ni znalo upravljati s kompleksno rusko tehnologijo. Poročila razkrivajo, da so se postaje za dolgotrajno odkrivanje soočile s hudimi težavami v komunikaciji in ostale odrezane od centrov za odločanje. Ruski veleposlanik v Caracasu Sergej Melik-Bagdasarov je opozoril, da je bil velik del osebja v času napada na dopustu, kar je ohromilo odzivnost obrambe. Hkrati so se pojavile navedbe o uporabi novega ameriškega neubojnega orožja, verjetno zvočnega ali elektromagnetnega izvora, ki je nevtraliziralo Madurovo osebno stražo še pred samim fizičnim vstopom specialnih enot Delta v rezidenco. Po poročanju medijev je začasna vlada v Venezueli po napadu že izpustila tri ameriške državljane, kar so v Washingtonu pozdravili kot korak v pravo smer. Kljub temu Združene države Amerike napovedujejo nadaljnje zadrževanje vseh tankerjev z nafto, ki bi zapustili državo brez dovoljenja. Operacija, ki je trajala tri ure, se je končala brez izgub na ameriški strani, kar postavlja pod vprašaj prihodnji izvozni potencial ruskih obrambnih sistemov na svetovnem trgu.

Kljub odobritvi ZDA za izvoz Nvidiinih čipov H200 na Kitajsko, so kitajski uradniki carinskim agentom sporočili, da so ti čipi prepovedani, in lokalnim tehnološkim podjetjem naročili, naj jih kupujejo le, če je to nujno potrebno. Analitiki menijo, da bo Kitajska sprva sprejela Nvidiine čipe zaradi povpraševanja, a jih bo kasneje nadomestila.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je 14. januarja v Moskvi ostro kritiziral zunanjo in gospodarsko politiko Združenih držav Amerike, ki naj bi po njegovih besedah povzročila propad modela globalizacije. Lavrov je poudaril, da Washington z uvajanjem visokih carin in kršenjem načel prostega trga, ki jih je nekoč sam promoviral, dokazuje svojo nezanesljivost kot mednarodni partner. Po mnenju vodje ruske diplomacije so ameriški ukrepi privedli do fragmentacije svetovnega gospodarstva, kjer namesto poštene konkurence prevladujejo pritiski in sankcije. Minister se je v svojem nagovoru posebej obregnil ob ameriško vmešavanje v notranje zadeve Venezuele, kar je označil za kršitev mednarodnega prava in spodkopavanje sistema mednarodnih odnosov. Komentiral je tudi pobude nekaterih ameriških politikov, med njimi senatorja Lindseyja Grahama, o uvedbi ekstremnih, celo 500-odstotnih carin za države, ki trgovalno sodelujejo z Rusijo. Lavrov je te grožnje označil za neracionalne in napovedal, da bo Rusija kljub pritiskom še naprej krepila gospodarske vezi z Iranom in drugimi strateškimi partnerji. Ruska stran ocenjuje, da se je obdobje t. i. naivne globalizacije končalo, kar potrjujejo tudi izjave nekaterih evropskih voditeljev o vzponu gospodarskega nacionalizma. Lavrov je izpostavil, da ZDA zdaj delujejo v nasprotju z lastnimi preteklimi apeli k nedotakljivosti zasebne lastnine in svobodni trgovini, kar po njegovem mnenju sistemsko uničuje strukturo Združenih narodov in globalno stabilnost.

Donald Trump je v okviru prizadevanj za ohranitev političnega vpliva znotraj Republikanske stranke zavzel strategijo pritiska na senatorje, ki so v preteklosti nasprotovali njegovim pobudam. Poročila navajajo, da nekdanji predsednik zadržuje podporo senatorjem Susan Collins, Johnu Cornynu in Billu Cassidyju pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Takšno ravnanje viri blizu Bele hiše opisujejo kot igro vzajemno zagotovljenega uničenja, saj Trump potrebuje močno republikansko zastopanost v senatu za izvajanje svojega programa, hkrati pa želi disciplinirati neposlušne člane stranke. Sočasno so v javnost prišli prepisi tajnih pričanj znotraj preiskave o vmešavanju v volitve v zvezni državi Georgia. Dokumenti razkrivajo, da so celo Trumpovi tesni zavezniki in republikanski uradniki v zaprtih pričanjih zavrnili trditve o ukradenih volitvah leta 2020. Guverner Brian Kemp in državni sekretar Brad Raffensperger sta že pred tem javno vztrajala pri zakonitosti izidov, nova pričanja pa potrjujejo, da so bili Trumpovi očitki o sistematičnih nepravilnostih v Georgii brez realne osnove. Napetosti se stopnjujejo tudi v Kentuckyju, kjer se kongresnik Andy Barr bori za ponovno izvolitev. Barr je bil kritiziran zaradi uporabe domnevno ponarejenih anket, ki naj bi kazale na Trumpovo nepriljubljenost v tej državi, kar naj bi služilo kot argument za njegovo lastno politično preživetje. Celotna dinamika kaže na globoke razkole znotraj stranke, kjer se prepletajo osebne ambicije, lojalnost do Trumpa in soočanje z neizbežnimi pravnimi dejstvi preteklih volilnih procesov.

Ameriški minister za zdravje Robert F. Kennedy Jr. je izrazil začudenje nad prehranjevalnimi navadami Donalda Trumpa, posebej nad njegovo pogosto izbiro hitre prehrane, kot so burgerji in gazirane pijače, predvsem med potovanji. Kennedy se sprašuje, kako Trump ohranja vitalnost pri takšni dieti.

Ameriški zvezni državi Illinois in Minnesota sta sprožili pravne postopke proti administraciji predsednika Donalda Trumpa zaradi okrepljenega izvajanja zvezne priseljenske zakonodaje. V mestih Chicago, Minneapolis in St. Paul so v zadnjih mesecih zabeležili drastično povečanje števila aretacij, ki jih izvajajo zvezni agenti. Po poročanju lokalnih oblasti so med tisoči pridržanih oseb ne le nezakoniti priseljenci, temveč tudi nekateri državljani Združenih držav Amerike. Aretacije se odvijajo na javnih mestih, vključno s soseskami, nakupovalnimi središči, šolami in celo med protesti. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi se tožbi obeh zveznih držav lahko soočili z resnimi ovirami na sodiščih. Nekateri analitiki celo ocenjujejo, da so pravni argumenti Illinoisa in Minnesote skoraj povsem brez podlage, saj ima zvezna vlada široka pooblastila na področju nadzora meja in priseljevanja. Kljub pravnim pomislekom državi vztrajata, da so ukrepi zveznih organov nesorazmerni in da kršijo pravice prebivalcev. Napovedani sodni boji bodo služili kot pomemben preizkus meja med oblastjo posameznih zveznih držav in pristojnostmi zvezne vlade v Washingtonu. Situacija ostaja napeta, saj se pritiski na priseljenske skupnosti v omenjenih mestih nadaljujejo.

Donald Trump je odpovedal vsa srečanja z iranskimi uradniki, kar kaže na zastoj v pogajanjih med ZDA in Iranom. Rusija je ostro obsodila zunanje vmešavanje v iranske notranje zadeve in posvarila ZDA pred morebitnimi vojaškimi posegi. Iran je zagrozil z maščevanjem v primeru ameriškega posredovanja in svetoval osebju največje ameriške baze na Bližnjem vzhodu v Katarju, da jo zapustijo.

Predsednik stranke Taiwan People's Party (TPP) Huang Kuo-chang je po vrnitvi iz ZDA izjavil, da je njegova odločenost proti vladnemu predlogu obrambnega proračuna še močnejša in da bo TPP predlagala svojo različico zakona. Stranka Kuomintang (KMT) prav tako nadaljuje s komunikacijo z ZDA glede obrambnih nakupov. Med obiskom v ZDA naj bi ameriška stran omenila časovni okvir potencialnega kitajskega napada na Tajvan do leta 2027, vendar je TPP zavrnila vladno različico zakona o vojaških nakupih.

Kitajska je v letu 2025 dosegla zgodovinski zunanjetrgovinski presežek v višini skoraj 1.200 milijard ameriških dolarjev, kar predstavlja nov rekord kljub zaostrovanju carinske vojne z Združenimi državami Amerike. Po podatkih kitajske carinske uprave se je presežek znatno povečal glede na leto 2024, ko se je vrednost prvič resneje približala meji 1.000 milijard dolarjev. Rezultati kažejo na izjemno odpornost kitajskega izvoznega sektorja na protekcionistične ukrepe, ki jih izvaja administracija Donalda Trumpa. Gospodarski podatki prihajajo v času povečanih napetosti v svetovni trgovini, kjer uvedba novih carin s strani Washingtona ni uspela zamejiti kitajskega izvoznega zagona. Analitiki izpostavljajo, da Kitajska uspešno diverzificira svoje trge in ohranja konkurenčnost svojih izdelkov na globalni ravni. Kljub napovedim o upočasnitvi je kitajsko gospodarstvo ohranilo stabilne trgovinske tokove, kar utrjuje njen položaj kot vodilne svetovne izvozne sile. Napovedi za prihodnje obdobje ostajajo previdne, saj bi nadaljnje stopnjevanje trgovinskih omejitev lahko vplivalo na dobavne verige. Kljub temu trenutni podatki odražajo sposobnost kitajskih podjetij, da se spopadajo z mednarodnimi pritiski in izkoriščajo povpraševanje na trgih izven ZDA. Rekordni presežek bo verjetno služil kot dodatno pogajalsko orodje v prihodnjih diplomatskih in gospodarskih pogovorih med Pekingom in Washingtonom.

Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot je v sredo potrdil, da bo Francija 6. februarja na Grenlandiji odprla svoj konzulat. Odločitev, ki je bila načrtovana že lani, v trenutnih okoliščinah velja za močan politični signal. Gre za strateško potezo Pariza, s katero želi okrepiti svojo prisotnost na tem avtonomnem danskem ozemlju v času povečanih geopolitičnih napetosti. Napoved prihaja v obdobju, ko se ponovno krepijo pritiski predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa glede prevzema nadzora nad Arktiko. Barrot je poudaril, da odprtje konzulata odraža dolgoročno diplomatsko strategijo Francije in njeno zanimanje za to območje. Grenlandija, ki ima status avtonomnega ozemlja v okviru Danske kraljevine, postaja vse pomembnejše središče mednarodnih interesov zaradi naravnih virov in strateške lege. Danski diplomati se bodo v okviru teh dogodkov srečali z visokimi predstavniki Združenih držav Amerike, da bi razpravljali o prihodnosti ozemlja. Francoska poteza je tako razumljena kot podpora danski suverenosti in jasno sporočilo o pomenu evropske prisotnosti na severu. Kljub temu da je bila ustanovitev predstavništva predvidena že v preteklosti, je časovna umestitev odprtja neposredno povezana s trenutnimi diplomatskimi trenji med Washingtonom in Københavnom.

Več člankov se sprašuje, kako daleč bo šel predsednik Trump s svojo politiko, saj njegovo skoraj enoletno predsedovanje povzroča napetosti v svetu. Članki napovedujejo vprašanja o njegovi politiki.

Pakistan je s podjetjem SC Financial Technologies, ki je povezano s kriptopodjetjem World Liberty Financial v lasti družine ameriškega predsednika Donalda Trumpa, podpisal memorandum o soglasju za raziskovanje uporabe stabilnih kovancev pri čezmejnih plačilih. Dogovor, ki ga je naznanil pakistanski urad za virtualna sredstva (PVARA), predvideva vključitev stabilnega kovanca USD1 v uradni digitalni plačilni sistem države. Namen sodelovanja je posodobitev finančne infrastrukture in izboljšanje učinkovitosti nakazil iz tujine, kar bi lahko dolgoročno stabiliziralo devizne tokove v državi. Projekt vključuje tesno sodelovanje s pakistansko centralno banko, ki bo preučila tehnične možnosti za delovanje žetona USD1 ob boku obstoječe državne digitalne valute. Obisk izvršnega direktorja podjetja World Liberty Financial Zacha Witkoffa v Islamabadu potrjuje strateški pomen te povezave, ki velja za eno prvih javnih partnerstev med suvereno državo in omenjeno kriptoplatformo. Čeprav so podrobnosti o dejanski implementaciji še v začetnih fazah, pakistanske oblasti dogovor ocenjujejo kot ključen korak k digitalni transformaciji gospodarstva. Kritiki in opazovalci poudarjajo, da dogovor prihaja v času krepitve odnosov med Pakistanom in Združenimi državami Amerike pod novo ameriško administracijo. Partnerstvo med Pakistanom in subjektom, tesno povezanim z vrhovi ameriške politike, sproža vprašanja o prepletanju zasebnih poslovnih interesov in meddržavne diplomacije. Kljub temu pakistanski strokovnjaki za kriptovalute verjamejo, da bo premik k decentraliziranim financam omogočil mlademu prebivalstvu boljši dostop do svetovnega finančnega trga.

Sodišče v Taškentu je izreklo denarno kazen prebivalcu uzbeške prestolnice, ki je na policijo podal prijavo zoper ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Moški je v alkoholiziranem stanju poklical policijske organe in zahteval uvedbo postopka proti Trumpu zaradi domnevnega nezakonitega zajetja oziroma ugrabitve venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Policija je dejanje opredelila kot huliganstvo in motenje javnega reda, sodišče pa je moškemu naložilo globo v višini približno 100 ameriških dolarjev. Po poročanju lokalnih medijev, ki se sklicujejo na sodno dokumentacijo, je incident povzročil nepotrebno obremenitev nujnih služb, saj obtožbe niso imele nobene pravne podlage ali stvarne povezave z Uzbekistanom. Dogodek odraža strogo kaznovalno politiko uzbeških organov pregona glede zlorab interventnih številk in nesmiselnih prijav. Čeprav so bile trditve moškega usmerjene v mednarodno politiko in odnose med ZDA ter Venezuelo, so jih oblasti obravnavale izključno kot prekršek zoper javni red in mir pod vplivom alkohola.

Posebni odposlanec predsednika Združenih držav Amerike Steven Witkoff in predsednikov zet Jared Kushner nameravata v bližnji prihodnosti ponovno obiskati Moskvo, kjer se bosta srečala z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Kot poročajo viri agencije Bloomberg, bi se srečanje lahko odvilo še v januarju, čeprav načrti za obisk niso v celoti potrjeni. Osrednja tema pogovorov naj bi bila priprava in usklajevanje mirovnega načrta za rešitev konflikta v Ukrajini. To bo že drugi obisk ameriških predstavnikov v ruskem glavnem mestu v kratkem času, saj sta se Witkoff in Kushner v Moskvi mudila že decembra. Njuna diplomatska prizadevanja odražajo poskuse nove ameriške administracije po hitrejšem doseganju dogovora med sprtima stranema. Ruski finančni trgi so se na novice o napovedanem obisku odzvali pozitivno, saj je borzni indeks po prvotnem padcu v sredo sredi dneva beležil rast. Kljub ambicioznim načrtom podrobnosti mirovnega predloga ostajajo neznane. Diplomatska misija Witkoffa in Kushnerja predstavlja neposreden kanal med Belo hišo in Kremljem, kar bi lahko vplivalo na nadaljnji razvoj geopolitičnih razmerij v vzhodni Evropi. Obe strani sta do zdaj ohranili visoko stopnjo tajnosti glede vsebine predhodnih in prihodnjih pogajanj.

Iranske oblasti so začele izvajati načrt za popolno izolacijo nacionalnega spletnega omrežja od svetovnega interneta. Kot poroča britanski časnik The Guardian, Teheran načrtuje vzpostavitev zaprtega nacionalnega omrežja, ki bi državljanom omejilo dostop zgolj do vnaprej odobrenih vsebin. Prvi korak k tej sistemski blokadi je uvedba tako imenovanega belega seznama spletnih strani, ki vključuje domače iskalnike, zemljevide in storitve za neposredno sporočanje. Strokovnjaki za digitalne pravice, med njimi Amir Rašidi, opozarjajo, da v državi že deluje osnovna različica notranjega spleta, ki vključuje tudi storitve za pretakanje vsebin z izključno državno odobrenim materialom. Direktor analitike pri podjetju Kentik, Doug Madory, potrjuje, da se Iran pripravlja na dejansko zaprtje nacionalnega segmenta interneta, kar bi oblastem omogočilo popoln nadzor nad pretokom informacij. Razvoj dogodkov sledi prizadevanjem mednarodnih akterjev za zagotavljanje svobodnega dostopa do informacij v Iranu. V preteklosti je podjetje SpaceX Elonu Musku že omogočilo brezplačen dostop do satelitske povezave Starlink za prebivalce Irana, o uporabi tega sistema za obnovo internetnih povezav pa je pred tem razpravljal tudi nekdanji ameriški predsednik Donald Trump.

Savdska Arabija in Egipt sta pozdravila odločitev ZDA, da veje Muslimanske bratovščine v Egiptu, Jordaniji in Libanonu označi za teroristične organizacije. Egipčanska veja Muslimanske bratovščine pa je napovedala, da bo ameriško odločitev pravno izpodbijala.