Ameriške finančne institucije so danes ostro zavrnile predlog predsednika Donalda Trumpa o omejitvi obrestnih mer za kreditne kartice na 10 odstotkov. Banke opozarjajo, da bi takšna poteza resno ogrozila dostop do kreditov za milijone ameriških gospodinjstev in malih podjetij, saj bi institucije zaradi zmanjšanih donosov postale bistveno previdnejše pri odobravanju izposoj. Po mnenju bančnega sektorja bi regulacija povzročila nasprotni učinek od želenega, saj bi tisti z najnižjimi dohodki ostali brez finančnih virov. Hkrati so v javnost prišle informacije o nepričakovanem zbližanju med predsednikom Trumpom in županom enega izmed večjih mest pod vodstvom demokratov. Poročila kažejo na presenetljivo vljuden odnos in redno komunikacijo prek tekstovnih sporočil, kar predstavlja odmik od siceršnjih napetih odnosov med republikansko administracijo in demokratskimi lokalnimi oblastmi. Trump je javno pohvalil tudi videz in politično držo omenjenega demokrata. Ti dogodki se odvijajo v času, ko se Trumpova administracija sooča z večplastnimi pritiski, od pravnih sporov z mediji do kritik monetarne politike Federalnih rezerv. Čeprav predsednik nadaljuje s populističnimi gospodarskimi ukrepi, kot je omejevanje obrestnih mer, strokovnjaki opozarjajo na pomanjkanje nadzora in morebitno dolgoročno gospodarsko škodo, ki bi jo lahko povzročile tovrstne neusklajene poteze.

Cena zlata se je v ponedeljek povzpela na rekordnih 4.632 dolarjev za unčo, medtem ko je srebro preseglo mejo 90 dolarjev, kar je posledica stopnjevanja političnih pritiskov na ameriško centralno banko (Fed) in geopolitičnih nestabilnosti. Trgi so se burno odzvali na informacije o sodnih pozivih in morebitnih kazenskih ovadbah zoper predsednika Fed-a Jeroma Powlla, kar vlagatelji razumejo kot neposreden napad na neodvisnost denarne politike. Svetovalec Donalda Trumpa, Kevin Hassett, je javno izpodbijal Powllova pojasnila, kar je povečalo verjetnost za njegovo zamenjavo in sprožilo beg v varna naložbena sredstva. Poleg dogajanja v Združenih državah Amerike so k rasti cen prispevale tudi zaostrene razmere v Iranu, kjer so siloviti protesti zaradi visoke inflacije in korupcije povzročili val tveganj na svetovnih trgiH. Ameriški predsednik Donald Trump je opozoril na možnost vojaškega posredovanja, če se bo nasilno zatiranje demonstracij nadaljevalo. To je dodatno utrdilo status srebra in zlata kot ključnih zatočišč za kapital v obdobjih visoke negotovosti. Ameriški dolar se je po začetnem padcu stabiliziral, vendar analitiki opozarjajo, da politizacija centralne banke slabi njeno verodostojnost v boju proti inflaciji. Medtem ko nekateri člani odbora FOMC poudarjajo stabilizacijo trga dela, trgi terminskih pogodb trenutno ne pričakujejo znižanja obrestnih mer na prihodnjih treh zasedanjih. Rudarska podjetja, kot je Hycroft Mining, so zaradi neposredne izpostavljenosti cenam zlata zabeležila najvišje vrednosti delnic v zadnjem letu.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je odredil uvedbo novih 25-odstotnih carin na uvoz iz vseh držav, ki vzdržujejo trgovinske stike z Iranom. Ukrep, ki ga v Washingtonu opisujejo kot »obratne carine«, močno posega v mednarodne trgovinske tokove in je že sprožil ostre odzive v Pekingu in New Delhiju. Kitajska vlada je napovedala odločno zaščito svojih legitimnih interesov, medtem ko indijski uradniki ocenjujejo potencialno škodo za svoje gospodarstvo. Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je prek tiskovne predstavnice Mao Ning sporočilo, da v trgovinskih vojnah ni zmagovalcev in da Peking nasprotuje enostranskim sankcijam ter izvajanju jurisdikcije izven meja ZDA. Kitajska ambasada v Washingtonu je poudarila, da prisila in pritisk ne moreta rešiti težav. Poleg diplomatskih napetosti je Peking izrazil tudi zaskrbljenost glede varnosti svojih državljanov, ki potujejo v Iran, in napovedal pozorno spremljanje razmer. Indija, ki se že spopada z visokimi, 50-odstotnimi carinami na določene izdelke, bi lahko bila dodatno prizadeta, čeprav nekatera poročila nakazujejo, da bo vpliv na New Delhi omejen. Trgovina med Indijo in Iranom je lani znašala 1,6 milijarde dolarjev, kar predstavlja le 0,15 odstotka celotne indijske zunanje trgovine. Kljub temu Trumpova poteza predstavlja novo stopnjo v globalni trgovinski vojni, ki neposredno kaznuje države za njihovo zunanjo politiko in gospodarsko sodelovanje s tretjimi državami.

V švicarskem Davosu se je pričelo letno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), kjer se bodo svetovni politični in gospodarski voditelji posvetili vprašanjem ohranjanja mednarodnega reda, ki temelji na pravilih. Letošnje srečanje poteka v času velikih geopolitičnih premikov in negotovosti glede prihodnje vloge Združenih držav Amerike v svetovnem gospodarstvu, zlasti v luči političnih premikov, povezanih z Donaldom Trumpom. Udeleženci bodo v prihodnjem tednu razpravljali o ključnih izzivih, ki vključujejo trgovinske napetosti, tehnološki napredek in podnebne spremembe. Med napovedanimi gosti je tudi ameriški predsednik, čigar prisotnost poudarja pomen foruma za usklajevanje globalnih politik. Organizatorji izpostavljajo, da je trenutni model globalnega sodelovanja pred eno največjih preizkušenj v zadnjih desetletjih. Srečanje v Švici velja za osrednji dogodek leta, kjer se oblikujejo smernice za reševanje kompleksnih svetovnih problemov. Letošnja agenda se osredotoča na iskanje novih oblik sodelovanja, ki bi lahko premostile vse večje razkorake med svetovnimi velesilami in zagotovile stabilnost v času hitrih družbenih in ekonomskih transformacij.

Zvezni okrožni sodnik Royce C. Lamberth je v ponedeljek izdal začasno odredbo, ki danski energetski družbi Orsted A/S omogoča nadaljevanje del na projektu vetrne elektrarne Revolution Wind ob obali Rhode Islanda. Sodišče je zavrnilo argumente administracije predsednika Donalda Trumpa, ki je projekt poskušala ustaviti zaradi domnevnih tveganj za nacionalno varnost, ki naj bi jih v tajnih poročilih opredelilo ministrstvo za obrambo. Sodnik je presodil, da bi bila družbi Orsted povzročena nepopravljiva škoda, če bi dela ostala prekinjena, saj je projekt, vreden pet milijard dolarjev, že 90-odstotno dokončan. Odločitev sodišča je povzročila takojšen skok vrednosti delnic podjetja Orsted na borzi, saj je podjetje napovedalo, da bo čim prej nadaljevalo z gradnjo, da bi zagotovilo oskrbo z energijo za severovzhod Združenih držav Amerike. Pravni spor se je zaostril decembra, ko je ministrstvo za notranje zadeve ustavilo zakupe za pet projektov vetrnih elektrarn na morju. Gre za del širšega prizadevanja Trumpove administracije za omejevanje projektov obnovljivih virov energije v korist fosilnih goriv, kar potrjujejo tudi sočasni predlogi Agencije za varstvo okolja (EPA). EPA je namreč predlagala novo pravilo, ki bi zveznim državam omejilo moč pri blokiranju gradnje naftovodov, plinovodov in terminalov za izvoz premoga. S spremembo zakona o čisti vodi bi zvezna vlada zmanjšala pristojnosti lokalnih oblasti, ki so doslej z okoljskimi argumenti pogosto ustavljale projekte fosilnih goriv. Ti ukrepi skupaj z ustavitvijo vetrnih projektov kažejo na sistematično politiko administracije, ki daje prednost energetski infrastrukturi na fosilna goriva pred okoljskimi standardi in zelenim prehodom.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social zaveznicam v zvezi NATO posredoval ostro opozorilo glede strateškega pomena Grenlandije. Trump trdi, da je otok ključen za nacionalno varnost Združenih držav Amerike in vzpostavitev obrambnega sistema, imenovanega "Zlata kupola". Po njegovih navedbah bi moralo zavezništvo podpreti ameriška prizadevanja za pridobitev nadzora nad otokom, saj bi v nasprotnem primeru to območje lahko zasedli Rusija ali Kitajska. Trump je ob tem poudaril, da NATO brez vojaške moči ZDA ni učinkovita sila in da bi bila ameriška posest Grenlandije v korist celotnega zavezništva. Politični analitiki opozarjajo, da vprašanje Grenlandije predstavlja resno grožnjo enotnosti severnoatlantskega zavezništva. Mariia Zolkina iz Fundacije Ilka Kucheriva za demokratične pobude ocenjuje, da bi lahko prišlo do razkola med partnericami ne zaradi rusko-ukrajinskega konflikta, temveč zaradi notranjih sporov in Trumpovih osebnih političnih ambicij. Evropske države se po njenih besedah trudijo ohraniti zmerno pozicijo Washingtona, vendar Trumpov pristop do Grenlandije ne upošteva tradicionalnih diplomatskih omejitev. Medtem ko Trump stopnjuje pritiske, se v Evropi in drugod po svetu krepijo strahovi pred vzponom skrajne desnice in militarizma. Nekatere države, kot sta Madžarska in Italija, se po mnenju opazovalcev že prilagajajo Trumpovi strategiji, medtem ko Kanada pod vodstvom Marka Carneyja išče alternativna zavezništva na Kitajskem, da bi zavarovala svoje gospodarstvo pred nepredvidljivo ameriško politiko. Grenlandija, ki je del Danske in s tem že vključena v NATO, tako ostaja v središču geopolitičnega prepiha.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz blaga iz držav, ki ohranjajo tesne trgovinske odnose z Iranom. Med glavnimi tarčami nove carinske politike so se znašle Kitajska, Irak, Turčija in Združeni arabski emirati. Ukrep je neposreden odziv na zaostrene politične razmere v Iranu, kjer Washington s pritiski na gospodarstvo poskuša omejiti delovanje tamkajšnjih oblasti. Strategija Bele hiše pod motom recipročnosti v obdobju 2025–26 močno spreminja globalne trgovinske tokove, saj pušča le malo držav povsem nedotaknjenih. Kljub splošnemu zaostrovanju pa so se nekaterim državam, kot so Rusija, Kanada in Mehika, nove dajatve po navedbah trenutnih poročil zaenkrat izognile. Analitiki opozarjajo, da bodo te carine močno vplivale na evropsko gospodarstvo, predvsem na Nemčijo, ki je izrazito izvozno usmerjena. Ameriška administracija uporablja trgovinske vzvode kot orodje zunanje politike, s čimer želi kaznovati države, ki po njihovem mnenju finančno podpirajo iranski režim. Napetosti so se stopnjevale zaradi poročil o represiji nad protestniki v Iranu, kar je Trumpa spodbudilo k hitremu ukrepanju na področju uvoznih dajatev. Svetovni trgi se zdaj spopadajo z negotovostjo, saj države pripravljajo morebitne povračilne ukrepe.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na ves uvoz iz držav, ki bodo nadaljevale trgovanje z Iranom. Ukrep, ki neposredno zadeva velike svetovne akterje, vključno s Kitajsko, Indijo in Brazilijo, je povzročil takojšen odziv na naftnih trgih, kjer so cene dosegle najvišjo raven v zadnjih dveh mesecih. Kljub ostrim grožnjam gospodarski strokovnjaki ocenjujejo, da svetovno gospodarstvo po letih trgovinskih nihanj ostaja odporno, saj so se dobavne verige diverzificirale, številne države pa se zanašajo na strateške izjeme. Istočasno se ameriška administracija nahaja v sklepni fazi pogajanj o pomembnem trgovinskem sporazumu s Tajvanom. Dogovor predvideva znižanje carin na tajvanski izvoz z 20 na 15 odstotkov, v zameno pa bi podjetje Taiwan Semiconductor Manufacturing Co (TSMC) v Arizoni zgradilo pet novih tovarn polprevodnikov. Ta naložba, ki naj bi presegla 100 milijard dolarjev, predstavlja ključen korak v prizadevanjih ZDA za krepitev domače proizvodnje čipov in zmanjšanje odvisnosti od kitajskega vpliva v regiji. Posledice Trumpove trgovinske politike se že odražajo v avtomobilski industriji, kjer je nemški proizvajalec Volkswagen poročal o upadu prodaje na ameriškem trgu v preteklem letu. Družba je ob objavi rezultatov izpostavila zahtevne tržne razmere, ki so posledica carinskih dajatev, hkrati pa napovedala osredotočenost na električna vozila, zlasti na kitajskem trgu, da bi nadomestila izgube in povečala svojo konkurenčnost v prihodnjem letu.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je s preložitvijo najemnih pogodb ustavila razvoj večjih projektov vetrnih elektraren na morju, vključno s projekti Vineyard Wind, Revolution Wind in Empire Wind. Odločitev je sprožila pravne postopke energetskih podjetij na sodiščih, medtem ko je projekt v Novi Angliji že pridobil sodno odobritev za nadaljevanje del. Predsednik Trump je ob tem javno izrazil nasprotovanje vetrni energiji in napovedal, da Združene države Amerike ne bodo odobravale novih projektov vetrnic. Ključno vlogo pri izvajanju nove energetske politike ima minister za energijo Chris Wright, ki je v strokovni javnosti sprožil val kritik zaradi svojih stališč proti razogljičenju. Wright, nekdanji izvršni direktor v energetskem sektorju, se je s svojimi objavami na družbenih omrežjih oddaljil od znanstvenih dognanj, med drugim s trditvami o neučinkovitosti sončne energije. Anketa med poznavalci podnebne politike ga uvršča med največje nasprotnike zelenega prehoda v trenutni administraciji. Kljub zveznim omejitvam se guvernerka Massachusettsa Maura Healey dogovarja s partnerskimi zveznimi državami za ohranitev sektorja vetrne energije. Politični zasuk v Washingtonu pomeni prekinitev večmilijardnih naložb v obnovljive vire energije, ki so bile načrtovane pod prejšnjo upravo. Razvoj dogodkov na ameriških sodiščih bo ključen za prihodnost energetske neodvisnosti in izpolnjevanje podnebnih zavez Združenih držav Amerike.

Trgovec z meme kovanci je izkoristil regulativne vrzeli in zaslužil milijone na trgih napovedi. Republikanski kongresnik Rob Bresnah se je znašel pod drobnogledom zaradi trgovanja z delnicami podjetij s področja umetne inteligence, medtem ko je hkrati spodbujal gradnjo podatkovnih centrov v svojem okrožju. Banka JPM je ob začetku sezone poročanja o dobičku v četrtem četrtletju nepričakovano zabeležila slabše rezultate zaradi slabosti pri zavarovanju dolga.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so iranske oblasti navezale stik z Združenimi državami Amerike z namenom raziskovanja možnosti za ponovna pogajanja o iranskem jedrskem programu. Do diplomatskega premika prihaja v času, ko se protivladni protesti v Iranu spreminjajo v splošno vstajo proti režimu. Po zadnjih podatkih je število smrtnih žrtev med demonstranti naraslo na najmanj 599, čeprav nekatera poročila navajajo še precej višje številke. Trumpova administracija pozorno spremlja razmere in stopnjuje pritisk na Teheran, hkrati pa pušča odprta vrata za diplomacijo, če bi ta vodila do strožjih omejitev iranskih jedrskih ambicij. Predsednik je poudaril, da je Iran tisti, ki si želi pogovorov, kar analitiki pripisujejo hudi gospodarski krizi in notranjepolitični nestabilnosti, ki sta državo pahnili na rob preživetja. Kljub možnosti dialoga Washington ne izključuje nadaljnjih ukrepov proti iranskemu vodstvu zaradi nasilnega zatiranja protestov. Napetosti med državama ostajajo visoke, saj je Trump predhodno obljubil pomoč protestnikom, vključno z zagotavljanjem dostopa do komunikacijskega omrežja Starlink. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi se na zadnje izjave o pogajanjih še ni uradno odzval, so pa iranske oblasti v preteklosti večkrat zanikale obtožbe o razvoju jedrskega orožja in obsojale vmešavanje ZDA v njihove notranje zadeve. Usoda pogajanj ostaja negotova, saj so pogojena s prenehanjem usmrtitev in nasilja nad civilisti.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene pomagati iranskim protestnikom, ki se borijo proti tamkajšnjemu režimu. Trump je obenem preklical vsa načrtovana srečanja z iranskimi uradniki, dokler se ne konča nasilno zatiranje protestov in pobijanje civilistov. Po poročanju nekaterih medijev, vključno z Wall Street Journalom, naj bi ameriška administracija celo razmišljala o vojaških napadih na Iran. Istočasno se je izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi pohvalil, da je v rednih stikih s Trumpovo administracijo glede poteka protestov v državi. Pahlavi je v pogovoru za televizijo CBS potrdil, da so bili vzpostavljeni visoki stiki med ameriškimi oblastmi in iransko opozicijo, kar predstavlja pomemben premik v ameriški zunanji politiki do Teherana. Trump je protestnike neposredno pozval, naj vztrajajo pri svojih prizadevanjih za strmoglavljenje vladajočih struktur. Zaoostrovanje odnosov se stopnjuje v času, ko se iranski režim spopada z intenzivnimi vsedržavnimi nemiri. Odziv Washingtona, ki vključuje neposredno komuniciranje z opozicijskimi voditelji v tujini in grožnje s posredovanjem, nakazuje na morebitno novo fazo ameriškega pritiska na Islamsko republiko. Razmere ostajajo napete, saj Teheran vsakršno vmešavanje ZDA označuje za destabilizacijo regije.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social napovedal takojšnjo uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz blaga iz vseh držav, ki poslovno sodelujejo z Iranom. Ta drastičen ukrep, ki je stopil v veljavo takoj, predstavlja pomembno stopnjevanje kampanje gospodarskega pritiska na Teheran. Odločitev neposredno ogroža odnose z največjimi ameriškimi trgovinskimi partnericami, vključno s Kitajsko, Indijo in Turčijo, ter močno omejuje manevrski prostor državam, kot je Pakistan. Uvedba carin je neposredno povezana s stopnjevanjem napetosti v Iranu, kjer so oblasti silovito zatrle protivladne proteste. Po navedbah organizacij za človekove pravice je bilo ubitih najmanj 500 ljudi, številni so bili aretirani. Trump je carine uporabil kot instrument zunanje politike, s katerim želi tretje države prisiliti v izbiro med iranskim trgom in nemotenim dostopom do ameriškega trga. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ta korak povzročil kaos na svetovnih trgih in zmanjšal likvidnost zaradi negotovosti glede izvajanja ukrepov. Kitajska, ki velja za največjo odjemalko iranske nafte, bo verjetno najbolj prizadeta, kar bi lahko znova sprožilo širšo trgovinsko vojno z ZDA. Čeprav podrobnosti o izvajanju carin še niso povsem pojasnjene, Trumpova izjava ne dopušča izjem glede na obseg ali sektor poslovanja. Pakistan in druge sosednje države se tako spopadajo s hudimi gospodarskimi pritiski, saj bi vztrajanje pri trgovanju z Iranom pomenilo visoke stroške za njihove izvoznike v Združene države Amerike.

Ameriški predsednik Donald Trump od obrambnega ministrstva pričakuje predstavitev širokega nabora vojaških možnosti za napad na Iran, medtem ko to državo pretresajo nasilni notranji nemiri. Po navedbah ameriških uradnikov Pentagon pripravlja predloge, ki vključujejo tudi obsežne kinetične operacije, čeprav Trumpova administracija kot vzvoda za zrušitev teokratskega režima v Teheranu primarno uporablja ostre gospodarske sankcije in visoke carine. Strateg Steve Bannon je poudaril, da so nedavno uvedene 25-odstotne carine na trgovinske partnerje že začele izolirati Iran in hromiti njegovo gospodarstvo. Medtem ko uradni Washington napoveduje pomoč iranskim protestnikom, se v javnosti pojavljajo kritike glede poročanja zahodnih medijev o naravi nemirov. Nekateri neodvisni viri opozarjajo, da mediji spregledujejo nasilna dejanja protestnikov, kot so požigi javnih zgradb in napadi na neoborožene stražarje, ter se namesto tega zanašajo na podatke nevladnih organizacij, ki jih financirajo Združene države Amerike. Ta enostranska podoba naj bi Trumpa dodatno spodbudila k razmišljanju o vojaškem posredovanju, ki bi služilo kot dodaten geopolitični pritisk. Dogajanje predstavlja stopnjevanje dolgotrajnih napetosti, saj Trumpova administracija odkrito zasleduje cilj zamenjave režima s kombinacijo gospodarske blokade in vojaških groženj. Poleg snovanja napadov se načrtujejo tudi ukrepi za zaseg iranskih tankerjev z nafto, namenjenih v Kitajsko, s čimer želijo ZDA popolnoma odrezati finančne vire iranskih mullahov. Trumpova strategija 'Amerika prva' tako neposredno izziva obstoječi mednarodni red in stopnjuje tveganje za izbruh spopada širših razsežnosti v regiji.

Več člankov se sprašuje, kako daleč bo šel predsednik Trump s svojo politiko, saj njegovo skoraj enoletno predsedovanje povzroča napetosti v svetu. Članki napovedujejo vprašanja o njegovi politiki.

Donald Trump je razmišljal o vojaškem posredovanju v Iranu, vendar je ohranil odprto diplomatsko pot. Obenem je napovedal 25-odstotne carine za države, ki poslujejo z Iranom. Iranska vlada trdi, da ima situacijo pod nadzorom in organizirala je množične shode v podporo režimu. Poročila pravijo, da je bilo v protestih ubitih skoraj 650 ljudi.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz blaga iz držav, ki nadaljujejo trgovinsko sodelovanje z Iranom. Ta poteza predstavlja pomembno zaostritev ameriške zunanje politike in gospodarskega pritiska na teheranški režim, saj Bela hiša zahteva popolno izolacijo iranskega gospodarstva. Odločitev prihaja v času, ko se v Iranu stopnjujejo notranji nemiri, število žrtev med protestniki pa po zadnjih podatkih strmo narašča. Novi ukrepi bodo močno vplivali na ključne trgovinske partnerice, vključno z nekaterimi evropskimi in azijskimi velesilami, ki so do sedaj poskušale ohraniti gospodarske stike z Iranom kljub predhodnim sankcijam. Trumpova administracija poudarja, da je cilj teh carin prekinitev financiranja dejavnosti, ki jih Washington označuje za destabilizacijske. Kritiki opozarjajo, da bi takšni enostranski ukrepi lahko sprožili širše trgovinske spore in ohladili odnose z zavezniki. Iranske oblasti so se na napoved odzvale z obsodbo, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti zaradi gospodarske krize in pomanjkanja političnih svoboščin. Ameriška stran pozorno spremlja dogajanje na terenu, kjer je po poročanju različnih virov v spopadih z varnostnimi silami umrlo že več deset ljudi. Te carine tako služijo kot dvojno orodje – gospodarski pritisk na državo in posreden odgovor na represijo nad civilnim prebivalstvom.

Ameriški predsednik Donald Trump je preklical načrtovano srečanje z iranskimi uradniki in protestnikom v državi obljubil pomoč, medtem ko se Islamska republika sooča z najhujšimi nemiri v zadnjih letih. Po zadnjih poročilih je število smrtnih žrtev zaradi krvavega zatiranja protestov naraslo na približno 2.000 ljudi. Trump je v seriji izjav podprl demonstrante in teheranski režim opozoril pred nadaljevanjem nasilja, obenem pa so ZDA začele evakuacijo nekaterih letalskih oporišč v regiji. Izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi je ameriškega predsednika pozval k čimprejšnjemu ukrepanju proti klerikalnemu vodstvu v Teheranu. Situacija se stopnjuje tudi na vojaški ravni, saj poročila o letih letala izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in premikih ameriških sil nakazujejo na morebitne priprave na neposredno vojaško posredovanje. Trumpovi pozivi protestnikom, naj vztrajajo, saj da je pomoč na poti, so dodatno zaostrili že tako napete odnose med državama. Kriza v Iranu se je poglobila po tednih nasilnih spopadov med državnimi varnostnimi silami in prebivalstvom. Washington sedaj odkrito razmišlja o napadih na iranske cilje, kar bi lahko pomenilo začetek širšega regionalnega konflikta. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi destabilizacija Irana neposredno vplivala na svetovne trge energentov in varnostno arhitekturo na Bližnjem vzhodu.

Donald Trump je potrdil uvedbo 25-odstotnih carin za vse države, ki poslujejo z Iranom. Obenem naj bi administracija pretehtala dodatne možnosti glede Irana, medtem ko se nasilje nad protestniki v državi stopnjuje, število žrtev pa naj bi preseglo 500.

Ameriški finančni trgi so v začetku tedna zabeležili rekordne vrednosti indeksov Dow Jones in S&P 500, kljub pretresom, ki jih je povzročila napoved pravosodnega ministrstva ZDA o uvedbi kazenske preiskave proti predsedniku Federal Reserve (Fed) Jeromu Powellu. Powell je preiskavo označil za poskus spodkopavanja neodvisnosti centralne banke s strani predsednika Donalda Trumpa, ki pritiska na agresivno zniževanje obrestnih mer. Obtožbe o domnevnih nepravilnostih pri prenovi stavbe Feda in Powellovem pričevanju v kongresu so povzročile negotovost glede prihodnje denarne politike, kar je vlagatelje spodbudilo k iskanju varnih naložb. Geopolitične razmere v Iranu in na Arktiki so dodatno okrepile povpraševanje po plemenitih kovinah in švicarskem franku. Srebro je doseglo rekordno vrednost nad 90 dolarjev za unčo, medtem ko je razmerje USD/CHF upadlo zaradi statusa franka kot varnega zatočišča. Napetosti v Iranu, kjer oblasti nasilno zatirajo proteste, so se stopnjevale po opozorilih Donalda Trumpa o možnosti vojaškega posredovanja. Hkrati so razprave o krepitvi vojaške prisotnosti zveze NATO na Grenlandiji in v Arktičnem oceanu povečale strateško negotovost med zahodnimi zavezniki. Gospodarski kazalniki v ZDA kažejo na stabilno inflacijo, ki decembra 2025 ostaja pri 2,7 odstotka, kar je nad ciljno ravnjo dveh odstotkov. Kljub rasti cen nekaterih osnovnih dobrin, kot sta kava in govedina, trgi pričakujejo, da bo Fed ohranil previdno pot pri prilagajanju obrestnih mer. Vlagatelji zdaj nestrpno pričakujejo nove podatke o prodaji na drobno in indeksu cen pri proizvajalcih, ki bodo podali jasnejšo sliko o stanju ameriškega gospodarstva v senci političnih pritiskov na centralno banko.

Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je pred pogovori v Beli hiši poudaril, da Grenlandija ostaja zvesta zavezništvu z Dansko, zvezo NATO in Evropsko unijo. Odločitev je odziv na večkratne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o nameri Združenih držav Amerike, da prevzamejo nadzor nad to avtonomno regijo Kraljevine Danske. Nielsen je poudaril, da si otok želi mirnega sodelovanja in spoštovanja mednarodnega prava, Trumpove težnje pa označil za vprašanje pravice do lastne države. Ameriški predsednik Donald Trump se je na izjave grenlandskega premierja odzval kritično in podcenjevalno. Dejal je, da Nielsena ne pozna in da bo takšno stališče za premierja predstavljalo »veliko težavo«. Trumpova administracija Arktiko vidi kot strateško ključno območje, kar povzroča napetosti v odnosih z evropskimi zavezniki, ki zagovarjajo ohranitev trenutnega statusa quo pod dansko krono. Istočasno je poljski predsednik Karol Nawrocki v pogovoru za britanski BBC izrazil močno podporo Donaldu Trumpu kot edinemu voditelju, ki je sposoben ustaviti Vladimirja Putina. Nawrocki je ob kritikah na račun Evropske unije poudaril, da so ZDA ključni garant varnosti v Evropi, ter pozval k podpori Trumpovim prizadevanjem za končanje vojne v Ukrajini. Njegove izjave so na Poljskem sprožile razprave o mejah predsedniških pooblastil v odnosu do vladne politike.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je po poročanju tujih medijev uradno zaprosila evropske zaveznice za obveščevalne podatke o potencialnih ciljih na ozemlju Irana. Ta poteza kaže na sklepno fazo priprav na morebitno vojaško posredovanje, ki bi ga Washington lahko sprožil v odgovor na stopnjevanje napetosti v regiji. Ameriški predsednik je ob tem izrazil močno podporo protivladnim protestnikom v Iranu in opozoril iranske oblasti, da bodo ZDA sprejele izjemno stroge ukrepe, v kolikor se bo nadaljevalo nasilje nad civilisti oziroma usmrtitve demonstrantov. Teheran se je na ameriške grožnje odzval z neposrednim opozorilom o povračilnih ukrepih. Iranski vojaški vrh je napovedal, da bodo v primeru ameriškega napada tarče njihovih povračilnih operacij ameriška vojaška oporišča v sosednjih državah, vključno s Savdsko Arabijo, Združenimi arabskimi emirati in Turčijo. Stopnjevanje sovražne retorike med državama povečuje tveganje za širši regionalni konflikt, ki bi lahko destabiliziral celoten Bližnji vzhod. Vojaški analitiki ocenjujejo, da so ZDA trenutno v procesu usklajevanja ciljev s svojimi zaveznicami, kar je ključni korak pred začetkom kakršne koli operacije. Trumpova obljuba protestnikom, da je "pomoč na poti", dodatno nakazuje na pripravljenost Washingtona na neposredno vpletanje. Razmere ostajajo izjemno negotove, medtem ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja premike ameriških sil in obveščevalne dejavnosti v okolici iranskih meja.

Anketa agencije Reuters/Ipsos je razkrila, da le 17 odstotkov Američanov podpira prizadevanja predsednika Donalda Trumpa za nakup ali priključitev Grenlandije. Rezultati raziskave kažejo na izrazito nasprotovanje v obeh političnih taborih, saj se velika večina demokratov in republikancev ne strinja z uporabo vojaške sile za dosego tega cilja. Širša javnost je izrazila zaskrbljenost zaradi Trumpovih diplomatskih napetosti z Dansko, ki si otok lasti že več stoletij. Danska se je na Trumpove napovedi o prevzemu nadzora nad arktičnim otokom odzvala z namestitvijo dodatnih vojaških enot na Grenlandiji. Ukrep so v Kopenhagnu označili za nujen odgovor na grožnje iz Washingtona, ki so zamajale dolgoletne zavezniške odnose. Kljub Trumpovim trditvam o strateškem pomenu otoka, javno mnenje v Združenih državah Amerike ostaja nenaklonjeno morebitni aneksiji, ki bi bila izvedena mimo diplomatskih okvirov. Napetosti med državama so se stopnjevale po tem, ko je danska vlada idejo o prodaji otoka kategorično zavrnila kot nesmiselno. Ameriški predsednik je nato odpovedal načrtovani obisk v Danski, kar je povzročilo dodatno diplomatsko škodo. Raziskava javnega mnenja potrjuje, da ameriški volivci ne podpirajo agresivne zunanje politike do tradicionalnih evropskih zaveznic, zlasti v primerih, ki vključujejo vprašanja ozemeljske suverenosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo poudaril, da je popoln nadzor Združenih držav Amerike nad Grenlandijo ključen za nacionalno varnost in da bi bila kakršna koli manjša stopnja nadzora nesprejemljiva. Trump trdi, da je otok vitalnega pomena za obrambni sistem, ki ga je poimenoval 'Zlata kupola' (Golden Dome), ter da bi ameriška prisotnost na tem območju znatno okrepila severnoatlantsko zavezništvo NATO v boju proti ruskim in kitajskim grožnjam. Izjave prihajajo po obdobju povečanih napetosti med Washingtonom, Københavnom in drugimi evropskimi zavezniki, ki so se odzvali na Trumpove prejšnje namige o morebitni priključitvi otoka. Predsednik vztraja, da je Grenlandija zaradi svoje strateške lege v Arktiki nepogrešljiv element ameriške obrambne strategije, in poziva NATO, naj prevzame vodilno vlogo pri uresničevanju teh interesov. Danska vlada in avtonomne grenlandske oblasti so že v preteklosti odločno zavrnile kakršno koli možnost prodaje ali predaje nadzora nad ozemljem. Kljub temu Trumpova administracija Grenlandijo še naprej opredeljuje kot prednostno nalogo, pri čemer Bela hiša v preteklih tednih ni izključila niti skrajnih ukrepov za zagotovitev ameriških strateških interesov v regiji.

Iranski režim je napovedal pospešitev sodnih postopkov in izvajanje hitrih usmrtitev proti udeležencem množičnih protivladnih protestov, ki so državo zajeli konec decembra. Vodja pravosodja Gholamhosein Mohseni Ejei je v sredo potrdil, da oblasti ne bodo odlašale s kaznovanjem pridržanih oseb, kar vključuje tudi že načrtovane usmrtitve. Od začetka nemirov, ki so se sprva začeli zaradi gospodarske krize in devalvacije nacionalne valute rial, je bilo po podatkih nevladnih organizacij pridržanih približno 10.000 ljudi. Stopnjevanje represije v Teheranu poteka v času zaostrenih mednarodnih odnosov, predvsem z Združenimi državami Amerike. Predsednik Donald Trump je iranske oblasti večkrat opozoril pred nadaljnjim nasiljem in nakazal možnost vojaškega posredovanja, če se brutalno zatiranje protestov ne bo končalo. Trump je iransko ljudstvo pozval, naj prevzame nadzor nad državnimi institucijami, ter jim obljubil podporo pri prizadevanjih za spremembo režima. Protestno gibanje se je v zadnjih dneh prelevilo iz gospodarskega upora v širši politični upor proti teokratskemu režimu. Varnostne sile, vključno z Revolucionarno gardo, so na ulicah uporabile strelno orožje, kar je povzročilo številne žrtve. Kljub mednarodnim pritiskom in grožnjam s sankcijami iransko vodstvo vztraja pri strogi uporabi sile za vzpostavitev reda, kar povečuje tveganje za humanitarno krizo v regiji.

Donald Trump je ponovil, da je popoln ameriški nadzor nad Grenlandijo nujen, in pozval NATO, naj podpre prizadevanja ZDA za prevzem nadzora nad otokom. Opozoril je, da bi v nasprotnem primeru Grenlandijo lahko zasedli Rusija ali Kitajska. Te izjave je podal nekaj ur pred srečanjem ameriškega podpredsednika Jamesa Davida Vancea z danskimi in grenlandskimi uradniki.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je na sredini seji vlade ostro opozoril, da bi morebitno ogrožanje suverenosti evropske zaveznice sprožilo posledice brez precedensa. Macronove izjave so neposreden odziv na obnovljena prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem nadzora nad arktičnim otokom Grenlandijo, ki je pod dansko upravo. Po besedah tiskovne predstavnice francoske vlade Maud Bregeon Pariz teh izjav ne podcenjuje in poudarja pomen spoštovanja ozemeljske celovitosti vseh evropskih držav. Francija s tem napoveduje neomajno podporo Danski in opozarja na tveganja, ki bi jih takšne enostranske težnje Združenih držav Amerike prinesle za stabilnost atlantskega zavezništva. Macron je izpostavil, da bi kakršen koli poseg v suverenost države članice Evropske unije pomenil destabilizacijo celotne celine. Francoska stran vztraja, da vprašanje Grenlandije ni zgolj vprašanje nepremičninskega posla, temveč temeljnega vprašanja mednarodnega prava in diplomatske stabilnosti. Odziv Pariza prihaja v času, ko se odnosi med Evropsko unijo in Washingtonom znova zaostrujejo zaradi vprašanj trgovinske politike in geopolitičnih interesov na Arktiki. Arktična regija postaja vse pomembnejša zaradi naravnih virov in strateških poti, kar povečuje napetosti med velesilami. Francija želi s svojo diplomatsko ofenzivo preprečiti morebitne precedense, ki bi lahko v prihodnosti ogrozili druge evropske teritorije ali suverene pravice držav članic unije.

Kitajski carinski organi so po poročanju tujih tiskovnih agencij ta teden uradno obvestili carinske agente, da uvoz naprednih procesorjev za umetno inteligenco Nvidia H200 v državo ni dovoljen. Po navedbah neimenovanih virov so kitajski vladni uradniki v torek na sestanku z domačimi tehnološkimi podjetji podali izrecna navodila, naj teh čipov ne kupujejo, razen če je to nujno potrebno. Ukrep dejansko pomeni popolno prepoved uvoza te specifične strojne opreme. Napetosti med Združenimi državami Amerike in Kitajsko na področju polprevodniške tehnologije so se s tem dodatno zaostrile, čeprav je ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa pred tem nekoliko omilila izvozne predpise za omenjene čipe. Kitajski uradniki so na srečanjih uporabili zelo oster ton, kar nakazuje na strateško odločitev Pekinga, da zmanjša odvisnost od ameriške tehnologije in zaščiti domače proizvajalce. Omejitve prihajajo v času, ko se globalna podjetja trudijo prilagoditi hitro spreminjajočim se trgovinskim politikam med vodilnima svetovnima gospodarstvoma. Čip H200 velja za enega najzmogljivejših izdelkov podjetja Nvidia, namenjenih aplikacijam umetne inteligence, zato bo ta prepoved znatno vplivala na kitajski razvojni sektor na tem področju.

Ameriški minister za zdravje Robert F. Kennedy Jr. je izrazil začudenje nad prehranjevalnimi navadami Donalda Trumpa, posebej nad njegovo pogosto izbiro hitre prehrane, kot so burgerji in gazirane pijače, predvsem med potovanji. Kennedy se sprašuje, kako Trump ohranja vitalnost pri takšni dieti.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je ponovno sprožil vprašanje ameriškega prevzema Grenlandije in ob tem pozval zavezništvo Nato, naj pomaga pri uresničitvi tega strateškega cilja. Trump trdi, da je ameriški nadzor nad otokom ključen za nacionalno varnost in učinkovito zračno obrambo regije. Po njegovih besedah bi moralo Nato prevzeti vodilno vlogo in Dansko spodbuditi k odstopu ozemlja, saj naj bi bile le ZDA sposobne zagotoviti varnost tega strateško pomembnega območja. Njegove izjave so povzročile precejšnje vznemirjenje med zavezniki v Natu in znova zaostrile diplomatske odnose z Dansko. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da pogodba o ustanovitvi Nata ni predvidela scenarija, v katerem bi ena zaveznica poskušala prevzeti ozemlje druge zaveznice, kar bi lahko resno ogrozilo temelje pakta o skupni obrambi. Danska vlada je v preteklosti podobne predloge že odločno zavrnila in poudarila, da Grenlandija ni naprodaj. Strateški pomen Grenlandije se povečuje zaradi taljenja ledu in odpiranja novih pomorskih poti ter dostopa do naravnih virov, kar pojasnjuje vztrajnost ameriške administracije. Kljub temu pa diplomatski pritiski na Dansko prek mednarodnih organizacij, kot je Nato, predstavljajo neobičajen pristop v sodobni zunanji politiki, ki bi lahko vodil do notranje destabilizacije zavezništva.

Polkovnik Hodarenok je poročal, da ZDA zaključujejo priprave na vojaško posredovanje proti Iranu. Ameriški predsednik Donald Trump je pozval prebivalce Irana, naj nadaljujejo s protesti, in jim obljubil, da je "pomoč že na poti". ZDA naj bi od evropskih zaveznikov zahtevale obveščevalne podatke o potencialnih ciljih v Iranu. Trumpova administracija je prejela seznam pomembnih objektov v Iranu, ki bi lahko bili tarča ameriških sil.

Teheran je uradno posvaril zaveznice Združenih držav Amerike na Bližnjem vzhodu, da bodo ameriška vojaška oporišča na njihovih ozemljih postala tarče povračilnih ukrepov, če bo Washington izvedel napad na Iran. Visoki iranski uradnik je pojasnil, da so sosednje države že prejele opozorilo o posledicah morebitnega nudenja podpore ameriškim operacijam. Grožnje prihajajo v času zaostrenih razmer v državi, kjer organizacije za človekove pravice poročajo o skoraj 2.600 smrtnih žrtvah med protivladnimi protesti, ter po neposrednih opozorilih predsednika Donalda Trumpa glede posredovanja. Zaradi naraščajočih napetosti in neposredne nevarnosti so začeli izvajati evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid v Katarju. Al Udeid velja za največje ameriško vojaško središče v regiji, kjer je običajno stacioniranih približno 10.000 vojakov. Trije diplomati so potrdili, da je bilo osebju ukazano, naj zapusti bazo, kar nakazuje na resno oceno ogroženosti s strani ameriških obveščevalnih služb. Razmere so se dodatno poslabšale po prekinitvi neposrednih stikov med Teheranom in Washingtonom, kar povečuje strah pred nenadnim vojaškim spopadom. Iran vztraja, da bo vsakršen poskus vmešavanja v notranje zadeve ali napad na njegovo ozemlje sprožil obsežen odgovor, ki bi vključeval tudi napade na Izrael in strateške točke po celotnem zalivu. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi konflikt v tem delu sveta neizogibno vplival na stabilnost svetovnih trgov.

Kitajska je v letu 2025 dosegla zgodovinski trgovinski presežek v višini 1,19 bilijona ameriških dolarjev, kar predstavlja skoraj 20-odstotno povečanje glede na predhodno leto. Po podatkih kitajske carinske uprave se je izvoz v primerjavi z letom 2024 povečal za 5,5 odstotka, medtem ko je uvoz ostal na praktično enaki ravni. Ta rekordni razkorak med izvozom in uvozom se je zgodil kljub napovedim novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi drastičnih carin na kitajsko blago. Uradni Peking je za naraščajoče trgovinsko neravnovesje obtožil Združene države Amerike, češ da njihove protekcionistične politike in grožnje s trgovinsko vojno destabilizirajo svetovni trg. Posebej izstopajo podatki o menjavi med Kitajsko in Tajvanom, ki je lani prvič presegla mejo 300 milijard dolarjev. Pri tem je Tajvan v menjavi s celino ohranil presežek v višini več kot 140 milijard dolarjev, kar poudarja globoko gospodarsko soodvisnost kljub političnim napetostim. Analitiki New York Timesa opozarjajo, da takšna rast presežka prinaša nevarna sporočila o svetovni trgovini in bi lahko dodatno zaostrila odnose z Zahodom. Rekordne številke nakazujejo, da se Kitajska agresivno usmerja v izvoz, da bi nadomestila šibko domače povpraševanje, kar bi lahko sprožilo nove povračilne ukrepe s strani ZDA in Evropske unije, ki se že dlje časa spopadata s poplavo poceni kitajskih izdelkov na svojih trgih.

Ameriški predsednik Donald Trump je v javnih izjavah pozval iranske državljane k nadaljevanju protestov proti tamkajšnjim oblastem in obljubil, da je pomoč na poti. Trump je odpovedal vsa načrtovana srečanja z iranskimi uradniki, dokler se ne končajo nasilni poboji demonstrantov, ter zagrozil z odločnim odzivom, če bo Teheran začel z usmrtitvami ujetih udeležencev nemirov. Po poročanju medijev Bela hiša preučuje različne možnosti ukrepanja, vključno z omejenimi vojaškimi napadi in dostavo tehnološke pomoči, kot je satelitski internet Starlink. Iransko vodstvo je oštro obsodilo Trumpove izjave in ga obtožilo spodbujanja politične destabilizacije, nasilja ter ogrožanja nacionalne varnosti in suverenosti države. Iranske oblasti trdijo, da Washington neposredno podpihuje kaos na ulicah, medtem ko strokovnjaki opozarjajo na protislovja v Trumpovi retoriki. Slednji namreč po eni strani obsoja nasilje nad iranskimi protestniki, po drugi strani pa jih spodbuja k zasedbi vladnih poslopij, kar bi lahko privedlo do še večjega števila žrtev. Analitiki opozarjajo tudi na dvojna merila ameriškega predsednika, ki je v preteklosti ostro nastopil proti domačim protestnikom v Združenih državah Amerike, medtem ko gibanja v tujini podpira glede na geopolitične interese. Čeprav Trump obljublja pomoč, so zavezniki v Evropi in nekateri politični krogi v ZDA skeptični do možnosti nove vojaške operacije na Bližnjem vzhodu, ki bi lahko prerasla v širši regionalni konflikt.

Iranski režim je stopnjeval represijo nad protivladnimi protestniki z uvedbo smrtnih kazni in popolno blokado spleta, kar je sprožilo oster odziv mednarodne skupnosti. Ameriški predsednik Donald Trump je iranskim oblastem zagrozil z oštrimi ukrepi, če bodo izvedle napovedane usmrtitve ujetih demonstrantov. Trump je protestnike javno pozval k prevzemu nadzora nad državnimi institucijami in napovedal pomoč, pri čemer je uporabil kratico MIGA (Make Iran Great Again). Po podatkih nevladnih organizacij število smrtnih žrtev med civilisti strmo narašča. Medtem ko skupina HRANA poroča o najmanj 2.571 mrtvih, nekateri viri, vključno z ameriško mrežo CBS, navajajo, da bi število ubitih lahko doseglo celo 20.000. Režim v Teheranu uporablja grožnje z usmrtitvami, kot je primer 26-letnega Erfana Soltanija, kot orodje za ustrahovanje in politično odvračanje od nadaljnjih uporov. Rusija je ameriško retoriko označila za nesprejemljivo vmešavanje v notranje zadeve Irana. Zaradi skoraj popolne informacijske blokade, ki jo izvaja Teheran, je neodvisno preverjanje natančnega števila žrtev in razsežnosti nasilja oteženo. Iranske oblasti so z izolacijo države od svetovnega spleta učinkovito omejile komunikacijo med aktivisti, kljub njihovim poskusom, da bi zaobšli cenzuro.

Ameriški predsednik Donald Trump je stopnjeval napetosti z Grenlandijo in Dansko, potem ko je grenlandskemu predsedniku vlade Jensu-Frederiku Nielsnu zagrozil z velikimi težavami. Nielsen je v torek na skupni tiskovni konferenci z dansko kolegico Mette Frederiksen v Københavnu poudaril, da si Grenlandija ne želi novega lastnika in da v primeru izbire med ZDA in Dansko odločno izbirajo slednjo. Trump se je na te izjave odzval s podcenjevanjem in zatrdil, da premierja ne pozna, vendar bo njegovo stališče povzročilo resne posledice za otok. Dogajanje poteka v senci načrtovanega srečanja v Washingtonu, kjer se bodo podpredsednik ZDA JD Vance in državni sekretar Marco Rubio sestali z voditeljema diplomacij Danske in Grenlandije, Larsom Løkkejem Rasmussenom in Vivian Motzfeldt. Glavna tema pogovorov je prihodnost avtonomnega ozemlja pod dansko krono, ki ga Trumpova administracija vidi kot ključno strateško prioriteto. Predsednik ZDA sicer še naprej zavrača suverenost Københavna nad otokom in si prizadeva za njegovo priključitev. Na zaostritev razmer se je odzvala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je prebivalcem Grenlandije zagotovila polno podporo Evropske unije. Poudarila je, da Grenlandija pripada svojemu ljudstvu in da o njeni usodi lahko odločata le Danska in Grenlandija sama. Von der Leyenova je hkrati izpostavila pomen otoka znotraj zveze Nato in opozorila, da je spoštovanje interesov lokalnega prebivalstva ključno za varnostno arhitekturo na Arktiki.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je ostro opozoril na nepredvidljive posledice, ki bi jih sprožilo morebitno ameriško zavzetje Grenlandije. Macron je v odzivu na ponovljene namere ameriškega predsednika Donalda Trumpa poudaril, da bi poseg v suverenost evropske zaveznice Danske povzročil precedenčni niz dogodkov v mednarodni politiki. Po njegovih besedah bi bila s tem neposredno ogrožena celovitost evropskih ozemelj. Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo znova potrdil svoj interes za priključitev otoka k Združenim državam Amerike, pri čemer je kot glavni razlog navedel nacionalno varnost. Čeprav Grenlandija ostaja avtonomno ozemlje pod dansko krono, Trump vztraja, da je strateška lega otoka ključna za ameriške obrambne interese. Danska vlada je kakršne koli pogovore o prodaji ali prevzemu otoka že pred tem zavrnila. Napetosti med Parizom in Washingtonom se s tem dodatno stopnjujejo, saj Macron zavzema vse bolj odločno držo pri zaščiti evropskih interesov. Francoski voditelj meni, da mora Evropska unija v odnosu do ZDA nastopati bolj suvereno in ne sme dopustiti enostranskih potez, ki bi posegale v ozemeljsko celovitost njenih članic ali partneric. Incident dodatno ohlaja odnose znotraj zavezništva Nato.

Skupina ameriških kongresnikov iz obeh strank je vložila predlog zakona, ki bi predsedniku Donaldu Trumpu preprečil uporabo vojaških sredstev za napad ali invazijo na katero koli državo članico zveze Nato ali njihova ozemlja. Pobuda je nastala predvsem kot odziv na Trumpove javno izražene težnje po priključitvi oziroma prevzemu lastništva nad Grenlandijo, ki je avtonomno ozemlje pod suverenostjo Danske. Zakonodaja izrecno prepoveduje uporabo zveznih sredstev in vojaškega osebja za tovrstne posege v suverenost zaveznic. Istočasno so senatorji predstavili še en zakonski predlog, ki bi prepovedal poimenovanje ali preimenovanje zveznih zgradb, zemljišč in drugih državnih nepremičnin po aktualnem predsedniku. Ta poteza je usmerjena proti domnevnim prizadevanjem Donalda Trumpa, da bi svoje osebno ime oziroma blagovno znamko povezal z državnimi institucijami. Zagovorniki zakona trdijo, da morajo zvezni objekti ostati nevtralni in niso namenjeni promociji trenutnih političnih voditeljev. Omenjeni zakonski pobudi odražata naraščajočo zaskrbljenost v zakonodajni veji oblasti glede zunanjepolitičnih in notranjepolitičnih usmeritev Bele hiše. Z omejevanjem financiranja vojaških operacij proti Natovim zaveznicam želijo kongresniki zaščititi mednarodni ugled Združenih držav Amerike in stabilnost severnoatlantskega zavezništva, hkrati pa ohraniti jasna ločila med državnimi simboli in zasebnimi interesi predsednika.

Teheran je uradno opozoril zaveznice Združenih držav Amerike na Bližnjem vzhodu, da bodo iranske sile napadle ameriška vojaška oporišča na njihovem ozemlju, če bo Washington izvedel vojaški udar na Iran. Grožnja sledi izjavam ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem posredovanju v podporo protivladnim protestnikom, ki so v zadnjih dneh zajeli islamsko republiko. Razmere so se dodatno zaostrile po poročilih o več kot 2.000 ubitih demonstrantih, zaradi česar so ZDA napovedale ostre ukrepe v primeru nadaljnjega nasilja in usmrtitev zapornikov. Iranske oblasti so hkrati napovedale izvedbo hitrih sodnih postopkov proti aretiranim protestnikom, pri čemer je bila za enega udeleženca že izrečena smrtna kazen. Trumpova administracija je to potezo označila za nesprejemljivo in zagrozila z močnim odzivom. Medtem ko napetosti naraščajo, nekateri regionalni akterji, vključno z Izraelom in nekaterimi arabskimi državami, pozivajo Washington k previdnosti. Njihovi diplomati svetujejo, naj ZDA z letalskimi napadi počakajo, saj ocenjujejo, da iranski režim še ni dovolj oslabljen, da bi bila vojaška intervencija v tem trenutku strateško učinkovita. Zaradi povečane nevarnosti neposrednega spopada so se začele delne evakuacije vojaškega osebja iz nekaterih največjih ameriških baz v regiji. Analitiki ocenjujejo, da je možnost neposrednega vojaškega konflikta trenutno zelo visoka, saj obe strani stopnjujeta retoriko in vojaško pripravljenost. Svetovna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi morebitna eskalacija lahko povzročila destabilizacijo celotnega Bližnjega vzhoda in vplivala na globalne trge energentov.

Kitajska je v letu 2025 zabeležila zgodovinski trgovinski presežek v višini skoraj 1,2 bilijona ameriških dolarjev, kar predstavlja 20-odstotno povečanje glede na predhodno leto. Rekordni podatki so bili objavljeni v obdobju zaostrenih trgovinskih odnosov z Združenimi državami Amerike, kjer je administracija predsednika Donalda Trumpa stopnjevala carinsko politiko. Kljub znatnemu upadu izvoza na ameriški trg je Kitajski uspelo izpad nadomestiti s povečano trgovinsko menjavo z drugimi svetovnimi regijami. Gospodarski podatki kažejo na izjemno odpornost kitajskega izvoznega sektorja v zahtevnem mednarodnem okolju. Analitiki izpostavljajo, da se je kitajska strategija preusmeritve na nove trge izkazala za uspešno, saj so rekordni rezultati presegli vsa pričakovanja glede na uvedene omejitve. To potrjuje trend, po katerem Peking zmanjšuje svojo neposredno odvisnost od ameriških potrošnikov in hkrati krepi svojo vlogo v globalnih dobavnih verigah. ZDA so v tem času nadaljevale z agresivno trgovinsko politiko, ki je povzročila precejšnje pretrese v svetovnem gospodarstvu, vendar ukrepi niso dosegli želenega cilja zmanjšanja kitajske izvozne moči. Peking je ob tem napovedal tudi povračilne ukrepe in nadaljnje prilagajanje svoje zunanje trgovine, kar nakazuje, da se bo obdobje gospodarske napetosti med velesilama nadaljevalo tudi v prihodnje.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno sprožil diplomatsko napetost z izjavami, da morajo Združene države Amerike pridobiti nadzor nad Grenlandijo, kar je označil za nujno z vidika nacionalne varnosti. Trump je v seriji objav na družbenih omrežjih poudaril, da bi morala zveza Nato olajšati ta proces in zahtevati od Danske, da s strateškega otoka nemudoma odstrani ruske in kitajske vplive. Po njegovih besedah bi bila alternativa ameriškemu nadzoru le ruska ali kitajska zasedba otoka, kar je za Washington nesprejemljivo. Evropski voditelji so se na Trumpove zahteve odzvali z ostrim nasprotovanjem in poudarjanjem suverenosti. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v Bruslju izjavila, da Grenlandija pripada svojim prebivalcem in da ti lahko računajo na podporo Evropske unije. Francoski predsednik Emmanuel Macron je ob tem opozoril, da bi kakršna koli kršitev grenlandske suverenosti prinesla posledice brez primere, Francija pa bo v znak podpore Danski 6. februarja v prestolnici Nuuk odprla svoj konzulat. Medtem ko v Beli hiši potekajo pogovori med danskimi in grenlandskimi uradniki ter ameriškim podpredsednikom J. D. Vanceom in zunanjim ministrom Marcom Rubiom, se napetosti stopnjujejo tudi na Bližnjem vzhodu. Zaradi Trumpovih groženj z napadi na Iran so nekateri uslužbenci ameriškega letalskega oporišča Al Udeid v Katarju prejeli navodila za zapustitev baze, saj Teheran grozi s povračilnimi udarci na ameriške vojaške objekte v regiji. Grenlandski premier je ob prihodu v ZDA ponovil, da otok ni naprodaj in da ostajajo zvesti Danski, Natu in Evropski uniji.

Donald Trump je ponovil, da bi moral Nato pomagati ZDA pri prevzemu Grenlandije, saj bi to zavezništvo okrepilo. Poudaril je, da je karkoli manj kot to, da je Grenlandija v rokah ZDA, nesprejemljivo. Te izjave so bile podane nekaj ur pred srečanjem podpredsednika JD Vancea z danskim in grenlandskim zunanjim ministrom.

Po poročanju NBC naj bi državni sekretar ZDA Marco Rubio prejel navodila za pripravo predloga za nakup Grenlandije. Trump je preko Nata pozval Dansko, naj se umakne iz Grenlandije, saj naj bi se bal, da bi si otok lahko prisvojila Rusija ali Kitajska.

Iranski obrambni minister Aziz Nafizardeh je ponovil grožnjo, da bo Iran napadel ameriške baze v regiji, če bo Donald Trump sprožil vojaško ofenzivo proti Iranu. To je odgovor na Trumpove izjave o podpori protestnikom v Iranu in opozorilo pred zunanjim vmešavanjem.

Po aretaciji uslužbenca mestnega sveta New Yorka med rutinskim srečanjem z uradom za priseljevanje (ICE), so se oglasili mestni predstavniki. Predsednica mestnega sveta Julie Menin je izrazila zaskrbljenost in poudarila nujnost njegove izpustitve. Župan Zohran Mamdani je aretacijo ostro obsodil in zahteval takojšnjo izpustitev uslužbenca. Različni mediji so poročali o dogodku in poudarjali različne vidike, od zaskrbljenosti do upravičenosti aretacije zaradi domnevnega prekrška.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil iranskim oblastem z izjemno ostrimi ukrepi, če bodo izvedle usmrtitve zajetih protestnikov. Združene države Amerike so hkrati izdale nujno navodilo svojim državljanom, naj nemudoma zapustijo Iran po kopenskih poteh, kar kaže na zaostritev varnostnih razmer in ameriško pripravljenost na morebitno uporabo sile. Trump je v pogovoru za televizijo CBS potrdil, da razmere v Iranu pozorno spremlja in da so napovedane usmrtitve za Washington nesprejemljive. Iranski odziv na ameriške grožnje je bil neposreden in oster, saj je obrambni minister Aziz Nasirzade opozoril, da bo vsakršen napad na Iran sprožil uničujoč povračilni udarec. Nasirzade je poudaril, da bodo v primeru ameriške vojaške akcije ogroženi vsi interesi ZDA po vsem svetu. Teheran obtožuje Trumpa, da išče zgolj izgovore za vmešavanje v notranje zadeve države, in napoveduje neuspeh njegovih načrtov. Zaradi stopnjevanja napetosti in Trumpovih groženj z vojaškim posredovanjem je prišlo do prekinitve neposrednih diplomatskih stikov med iranskim zunanjim ministrom Abasom Aragčijem in ameriškim posebnim odposlancem Stevom Witkoffom. Visoki iranski uradnik je potrdil, da so grožnje spodkopale dosedanja diplomatska prizadevanja, medtem ko je Izrael v luči teh dogodkov že dvignil stopnjo bojne pripravljenosti svojih oboroženih sil.

V Washingtonu so se ZDA prvič neposredno pogovarjale z Dansko in Grenlandijo o zahtevah glede otoka, bogatega s surovinami in geostrateško pomembnega. Pogovorov so se udeležili zunanji ministri Danske.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je uradno sporočila, da je po dvanajstdnevnem oboroženem spopadu z Izraelom in Združenimi državami Amerike, ki se je odvil junija lani, znatno povečala svoje zaloge balističnih raket. Poveljnik letalsko-vesoljskih sil IRGC, Madžid Musavi, je poudaril, da je država v stanju polne bojne pripravljenosti. Po njegovih besedah so iranske sile v tem obdobju ne le sanirale škodo, nastalo med konfliktom, temveč tudi presegle raven proizvodnje vseh ključnih vojaških komponent iz obdobja pred junijem 2025. Izjave prihajajo v času povečanih geopolitičnih napetosti, ko se Teheran sooča z grožnjami o morebitnem posredovanju s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa in sočasnimi notranjimi protivladnimi protesti. Povečanje raketnih zmogljivosti je neposreden odgovor na lanskoletne spopade, ki so razkrili logistične in proizvodne izzive tako na iranski kot na zahodni strani. Musavi je potrdil, da je proizvodnja v različnih sektorjih letalsko-vesoljskih sil zdaj večja kot kadar koli prej. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ponovna oborožitev Irana, ki naj bi po nekaterih obveščevalnih podatkih potekala s tehnično pomočjo Kitajske, dodatno destabilizirala regijo. Medtem ko Teheran utrjuje svoje obrambne in napadalne linije, Zahod spremlja razvoj dogodkov z zaskrbljenostjo, saj so predhodni spopadi pokazali, da so zaloge naprednih protiraketnih sistemov, kot je ameriški THAAD, omejene in se ob intenzivnih napadih hitro izčrpajo.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je sporočila, da so se njene zaloge balističnih raket znatno povečale od lanskega dvanajstdnevnega vojaškega spopada z Izraelom. Poveljnik letalsko-vesoljskih sil garde Madžid Musavi je za iranske državne medije izjavil, da so iranske sile trenutno na najvišji ravni bojne pripravljenosti. Po njegovih besedah so uspešno popravili vso škodo, nastalo med preteklimi spopadi, proizvodnja vojaške opreme pa naj bi celo presegla ravni iz junija 2025. Teheran s temi izjavami pošilja jasen signal vojaške moči v času zaostrenih odnosov z Združenimi državami Amerike in ob prisotnosti notranjih nemirov v državi. Musavi je poudaril, da so letalsko-vesoljske sile garde povečale svojo zmogljivost v več ključnih sektorjih, kar naj bi služilo kot odvračilni dejavnik proti morebitnim tujim intervencijam. Izjave prihajajo neposredno po grožnjah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal možnost posredovanja zaradi protivladnih protestov v Iranu. Analitiki ocenjujejo, da Iran s stopnjevanjem retorike o rasti raketnega arzenala poskuša utrditi svoj položaj pred morebitnimi novimi mednarodnimi sankcijami. Medtem ko so Združene države Amerike med zadnjim spopadom v regiji porabile precejšen del svojih obrambnih kapacitet, Iran trdi, da je svoje zmogljivosti že obnovil in razširil. Takšen razvoj dogodkov dodatno destabilizira varnostne razmere na Bližnjem vzhodu in povečuje tveganje za nov neposreden vojaški spopad.

Odvetniki nekdanje uradnice v okrožju Mesa Tine Peters so v sredo pred pritožbenim sodiščem v Koloradu začeli postopek za razveljavitev njene obsodbe, povezane z vdorom v volilni sistem po predsedniških volitvah leta 2020. Peters je bila obsojena zaradi zlorabe položaja in omogočanja nepooblaščenega dostopa do volilne opreme, kar je postalo osrednja točka razprav o integriteti volitev v Združenih državah Amerike. Njeni zagovorniki trdijo, da so bili postopki nepravilni, medtem ko tožilstvo vztraja pri utemeljenosti izrečene zaporne kazni. Primer je pridobil širšo politično dimenzijo, saj je nekdanja uradnica postala simbol za podpornike Donalda Trumpa, ki še vedno oporekajo rezultatom volitev iz leta 2020. Sam predsednik Trump in njegovi zavezniki so javno pozvali k njeni izpustitvi, kar je povečalo pritisk na pravosodne organe v zvezni državi Kolorado. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi odločitev pritožbenega sodišča lahko postavila pomemben precedens za prihodnje primere poseganja v volilno infrastrukturo. Medtem ko se pravna bitka nadaljuje, je demokratski guverner Kolorada nakazal morebitno pripravljenost za obravnavo prošnje za pomilostitev, kar predstavlja nepričakovan preobrat v sicer ostri politični delitvi. Kljub temu guvernerjeva odprtost ostaja previdna, usoda Tine Peters pa je trenutno v rokah pritožbenih sodnikov. Javnost v ZDA pozorno spremlja razplet, saj dogajanje neposredno vpliva na zaupanje v demokratične procese in varnost volilnih sistemov pred prihajajočimi volilnimi cikli.