Trump zaostril zahteve po prevzemu Grenlandije in pozval Nato k posredovanju

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile mednarodne napetosti po ponovnih grožnjah glede priključitve Grenlandije, pri čemer Bela hiša ni izključila uporabe vojaške sile. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da predsednik Trump preučuje več možnosti za pridobitev otoka, ki ga obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti za zagotavljanje dominance v Arktični regiji. Svetovalec Stephen Miller je dodatno zaostril retoriko, ko se je posmehoval opozorilom danske vlade o morebitnem ogrožanju zavezništva NATO in namignil, da bi Danska morala otok preprosto prepustiti Američanom. Evropske zaveznice so se na napovedi odzvale z ostrim opozorilom, da bodo branile suverenost in ozemeljsko celovitost Danske. Grenlandska in danska vlada sta pozvali k nujnim pogovorom z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom, da bi razjasnili nesporazume in vzpostavili spoštljiv dialog. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je zahvalil evropskim državam za izkazano solidarnost, medtem ko so diplomatski krogi opozorili, da bi kakršen koli vojaški poseg proti članici zavezništva NATO pomenil nepopravljivo škodo za mednarodne odnose. Kljub pozivom k diplomaciji Trumpova administracija vztraja pri stališču, da je vojaška opcija vedno na voljo vrhovnemu poveljniku.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo poudaril, da je popoln nadzor Združenih držav Amerike nad Grenlandijo ključen za nacionalno varnost in da bi bila kakršna koli manjša stopnja nadzora nesprejemljiva. Trump trdi, da je otok vitalnega pomena za obrambni sistem, ki ga je poimenoval 'Zlata kupola' (Golden Dome), ter da bi ameriška prisotnost na tem območju znatno okrepila severnoatlantsko zavezništvo NATO v boju proti ruskim in kitajskim grožnjam. Izjave prihajajo po obdobju povečanih napetosti med Washingtonom, Københavnom in drugimi evropskimi zavezniki, ki so se odzvali na Trumpove prejšnje namige o morebitni priključitvi otoka. Predsednik vztraja, da je Grenlandija zaradi svoje strateške lege v Arktiki nepogrešljiv element ameriške obrambne strategije, in poziva NATO, naj prevzame vodilno vlogo pri uresničevanju teh interesov. Danska vlada in avtonomne grenlandske oblasti so že v preteklosti odločno zavrnile kakršno koli možnost prodaje ali predaje nadzora nad ozemljem. Kljub temu Trumpova administracija Grenlandijo še naprej opredeljuje kot prednostno nalogo, pri čemer Bela hiša v preteklih tednih ni izključila niti skrajnih ukrepov za zagotovitev ameriških strateških interesov v regiji.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ostrem odzivu zavrnila ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je poudarila, da razpravljanje o ameriškem prevzemu ozemlja nima nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice do aneksije katerekoli države v okviru danskega kraljestva. Trump je svoje ambicije utemeljil z nacionalno varnostjo in strateškim pomenom Arktike, kjer naj bi se krepila prisotnost ruskih in kitajskih plovil. Po njegovih besedah je Grenlandija ključna za obrambo Zahodne poloble, pri čemer se je njegov posebni odposlanec Jeff Landry skliceval na Monroejevo doktrino. Evropski voditelji, vključno z Emmanuelom Macronom, Friedrichom Merzem in Keirjem Starmerjem, so v skupni izjavi podprli dansko stališče in poudarili, da varnost na Arktiki ostaja prednostna naloga Evrope in zveze NATO. Opozorili so, da bi tovrstne enostranske težnje ZDA lahko ogrozile mednarodno pravo in čezatlantsko sodelovanje. Do diplomatskih napetosti prihaja v času povečane nestabilnosti, saj kritiki, med njimi Robert Reich, opozarjajo, da Trumpova zunanja politika spodkopava same temelje civilizirane družbe in načela mednarodnega reda, kar dokazujejo tudi nedavni dogodki v Venezueli.