Ameriška vojska je v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026 izvedla vojaške napade na Venezuelo ter zajela predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, ki so ju nato prepeljali v New York. Po odstavitvi Madura, ki ga je administracija Donalda Trumpa obtožila trgovine z orožjem in represije, se je v ameriški prestolnici odprlo vprašanje usode domnevnih venezuelskih rezerv v bitcoinih. Predsednik Komisije za vrednostne papirje in borzo (SEC) Paul Atkins je v ponedeljek potrdil, da ZDA proučujejo možnost zasega približno 600.000 bitcoinov, katerih vrednost ocenjujejo na več kot 50 milijard dolarjev, čeprav je poudaril, da končna odločitev še ni bila sprejeta in da so za tovrstne ukrepe pristojni tudi drugi organi znotraj administracije. Med venezuelsko skupnostjo v Združenih državah Amerike je novica o padcu Madurovega režima sprožila mešane občutke. Čeprav so številni migranti na ulicah New Yorka in drugih mest praznovali konec dolgoletne diktature, med njimi vlada precejšnja negotovost glede njihovega prihodnjega statusa in varnosti. Mnogi begunci se kljub spremembi oblasti še ne počutijo dovolj varne za vrnitev v domovino, saj so razmere v državi po vojaškem posredovanju nestabilne, usoda venezuelske energetike in gospodarstva pa ostaja nejasna. Dogodki sledijo stopnjevanju napetosti, v katerih je predsednik Trump že nakazal pripravljenost na subvencioniranje ameriških naftnih podjetij za obnovo venezuelskega energetskega sektorja. Analitiki opozarjajo, da bi lahko bil zaseg kriptovalut eden največjih tovrstnih finančnih posegov v zgodovini, hkrati pa bi služil kot sredstvo za financiranje obnove države pod novim vodstvom. Medtem ko se Maduro pripravlja na soočenje z obtožnico v New Yorku, ameriški senat že sprejema resolucije, ki bi omejile predsednikovo zmožnost nadaljnjih vojaških operacij v regiji.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je ostro kritiziral program takse za gostoto prometa na Manhattnu, ki ga je označil za popolno katastrofo za New York. Trump je prek družbenih omrežij pozval k takojšnji prekinitvi izvajanja programa, ki voznikom ob vstopu v središče mesta zaračunava devet dolarjev. Po njegovem mnenju tovrstna politika uničuje mesto in v preteklosti ni nikoli prinesla želenih rezultatov, zato zahteva njeno takojšnjo ukinitev. Na drugi strani mestne oblasti v New Yorku zagovarjajo uvedbo takse, saj trdijo, da so se zastoji od januarja, ko je program stopil v veljavo, zmanjšali za do 13 odstotkov. Program je bil zasnovan z namenom zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in financiranja posodobitve javnega prevoza, vendar Trump vztraja, da gre za napačno politiko, ki negativno vpliva na gospodarstvo in prebivalce. Nasprotovanje taksi za gostoto prometa postaja ena izmed ključnih točk Trumpove agende glede mestne infrastrukture in gospodarske politike. Ker Trump prihaja iz New Yorka, njegove izjave nosijo posebno težo v lokalnem okolju, hkrati pa napovedujejo morebitne zvezne pritiske na lokalne oblasti glede prometnih regulacij po njegovem uradnem prevzemu funkcije.

V ameriškem pravosodnem ministrstvu (DOJ) je prišlo do vala odstopov kariernih tožilcev po tem, ko je vodstvo ministrstva pod upravo predsednika Donalda Trumpa zavrnilo zvezno preiskavo civilnih pravic glede usodnega streljanja na Renee Nicole Good v Minneapolisu. Med odstopljenimi so visoki uradniki urada za civilne pravice in trije tožilci iz zveznega okrožja Minnesota, vključno z Josephom H. Thompsonom. Odstopi so neposreden odgovor na odločitev namestnika pravosodnega ministra Todda Blancha, ki je kljub pomanjkanju celovite preiskave izjavil, da agenti agencije ICE niso kršili zakonov. Napetosti so se stopnjevale, ko je ministrstvo namesto preiskave usodnega streljanja usmerilo svojo pozornost v kazenski pregon vdove pokojne Renee Good. Pravni strokovnjaki, med njimi Elie Honig, so opozorili, da je takšna poteza brez precedensa in v nasprotju s standardnimi protokoli, saj je vodstvo ministrstva odločitev sprejelo le šest dni po dogodku, ne da bi upoštevalo video dokaze, ki nasprotujejo uradni različici dogodkov. Guverner Minnesote Tim Walz in senatorka Amy Klobuchar sta izrazila globoko zaskrbljenost nad dogajanjem in pohvalila tožilce, ki so s svojimi odstopi opozorili na morebitne nepravilnosti. Istočasno je pravosodno ministrstvo na sodišču v Minnesoti predstavilo sporno pravno stališče, po katerem ameriška ustava ne zagotavlja pravice do snemanja policijskih postopkov. Zagovorniki ministrstva trdijo, da snemanje in spremljanje agentov ICE ogroža njihovo varnost, kar bi lahko pomenilo pomemben odklon od dosedanje sodne prakse na področju prvega amandmaja. Dogajanje je sprožilo buren politični odziv in protestne tiskovne konference demokratskih politikov, ki zahtevajo odgovornost zveznih organov.

Ameriški predsednik Donald Trump in župan New Yorka Zohran Mamdani sta kljub preteklim političnim sovražnostim in ostrim besednim spopadom vzpostavila presenetljivo tesen odnos prek zasebnih tekstovnih sporočil. Po navedbah več virov, ki so seznanjeni z njuno komunikacijo, si politikoma, ki sta si ideološko povsem na nasprotnih bregovih, sporočila izmenjujeta vsaj dvakrat tedensko. Ta nepričakovani komunikacijski kanal se je razvil po njunem srečanju v Beli hiši novembra lani, kar označuje pomemben preobrat v odnosih med voditeljem največjega ameriškega mesta in predsednikom države. Poročila opisujejo njuno dopisovanje kot presenetljivo vljudno in celo prijateljsko, kar je v močnem kontrastu z retoriko, ki sta jo uporabljala med kampanjo. Mamdani, ki velja za pripadnika socialističnega krila demokratske stranke, je pred izvolitvijo obljubljal upor proti Trumpovi politiki, medtem ko je Trump pred volitvami odkrito podpiral njegovega nasprotnika in grozil s posegi v delovanje mesta pod Mamdanijevim vodstvom. Kljub temu naj bi njuna neposredna komunikacija postala reden del njune politične rutine, kar vzbuja pozornost v ameriških političnih krogih. Kljub poročilom o prijateljskih sporočilih pa nekateri tuji mediji poročajo, da odnosi ostajajo napeti zaradi določenih zunanjepolitičnih vprašanj, predvsem glede politike do Venezuele. Kritike, ki jih je Mamdani javno naslovil na Trumpa, naj bi občasno še vedno povzročale trenja v njunem odnosu. Vendar pa obstoj neposredne linije med predsednikom in socialističnim županom kaže na pragmatičen pristop obeh strani k upravljanju medsebojnih interesov.

Zvezni preiskovalni urad (FBI) je izvedel hišno preiskavo na domu novinarke časnika Washington Post Hannah Natanson v Virginiji. Operacija je bila del obsežnejše preiskave o odtekanju zaupnih dokumentov, povezanih s prizadevanji administracije Donalda Trumpa za zmanjšanje zvezne vlade. Preiskovalci so novinarki zasegli telefon in pametno uro, preiskavo pa naj bi odobrili najvišji uradniki ministrstva za pravosodje ZDA. Preiskava je neposredno povezana s primerom Aurelia Pereza-Lugonesa, sistemskega administratorja z varnostnim dovoljenjem, ki je obtožen nezakonitega odnosa in hrambe obveščevalnih poročil. Istočasno so v javnost prišli dokumenti, ki razkrivajo, da je urad posebnega tožilca Jacka Smitha leta 2023 odobril plačilo v višini 20.000 ameriških dolarjev zaupnemu informatorju. Plačilo je bilo izvedeno v okviru preiskave z delovnim imenom 'Arctic Frost', ki je preučevala poskuse Donalda Trumpa in njegovih podpornikov za spodbijanje izidov predsedniških volitev leta 2020. Ti dogodki krepijo očitke o spornih metodah dela zveznih organov pregona v političnih procesih. Dogajanje se umešča v širši kontekst razkritij o domnevnih nepravilnostih znotraj FBI, vključno z nedavnim odkritjem tisočev skritih dokumentov o preiskavi domnevnih povezav med Trumpom in Rusijo. Kritiki opozarjajo, da preiskave novinarjev in plačila informatorjem kažejo na politizacijo pravosodnega sistema, medtem ko organi pregona poudarjajo nujnost zaščite nacionalne varnosti in preprečevanja uhajanja državnih skrivnosti.

Zvezni agenti ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) se v mestu Minneapolis soočajo z močnim odporom javnosti in notranjim razkolom po usodni ustrelitvi aktivistke Renee Nicole Macklin Good. Incident, ki se je zgodil med zvezno operacijo preganjanja nezakonitih priseljencev, je sprožil val protestov in vprašanj o uporabi prekomerne sile. Po navedbah nekaterih virov naj bi se Goodova z vozilom namenoma zaletela v agenta, medtem ko kritiki in videoposnetki opozarjajo na agresivno ravnanje zveznih uslužbencev, ki naj bi ponovno uporabljali nevarne tehnike prijemanja, vključno s prepovedanimi davljenji. Znotraj Ministrstva za domovinsko varnost (DHS) se krepijo težave pri zagotavljanju kadrov za operacije v Minneapolisu, saj se agenti zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi in nestrinjanja z uradno retoriko neradi udeležujejo akcij. Nekateri uslužbenci so javno izrazili dvom v trditve sekretarke Kristi Noem, ki je dejanje označila za domači terorizem. Raziskave so medtem razkrile več kot 40 primerov, ko so zvezni agenti v zadnjem letu uporabili življenjsko nevarne manevre, ki so bili po smrti Georgea Floyda uradno prepovedani. Politični odzivi ostajajo ostro deljeni, saj republikanski predstavniki v kongresu odločno podpirajo ukrepe administracije Donalda Trumpa in zavračajo javnomnenjske raziskave, ki kažejo na naraščajoče ogorčenje nad nasiljem zveznih agentov. Trump je incident komentiral z besedami, da je bila žrtev "nespoštljiva" do organov pregona, kar je še dodatno zaostrilo odnose med zvezno oblastjo in lokalnimi skupnostmi v t. i. modrih zveznih državah. Aktivisti napovedujejo nadaljevanje protestov in zahtevajo strožji nadzor nad delovanjem službe ICE.

Britanska javna radiotelevizija BBC je vložila predlog za zavrnitev tožbe zaradi obrekovanja, ki jo je proti njej vložil novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump. Trump od medijske hiše zahteva 10 milijard dolarjev odškodnine zaradi domnevne sporne montaže v oddaji Panorama, ki naj bi po njegovih trditvah namerno izkrivila njegove izjave in škodovala njegovemu ugledi. Odvetniki britanske hiše so v vlogi, predloženi zveznemu sodišču na Floridi, navedli več pravnih razlogov za ustavitev postopka. BBC med drugim trdi, da sodišče na Floridi nima ustrezne pristojnosti nad britansko organizacijo. Prav tako odločno zavračajo očitke o zlonamernem delovanju in poudarjajo, da so bili prispevki pripravljeni v skladu z novinarskimi standardi. Tožba, ki jo je Trump vložil prejšnji mesec, se osredotoča na januarsko oddajo, v kateri so obravnavali njegove politične dejavnosti. BBC-jev pravni manever je del širšega prizadevanja medija, da bi primer zaključili še pred začetkom dejanskega sojenja, saj ocenjujejo, da so obtožbe neutemeljene.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je v letu 2025 preklicalo več kot 100.000 vizumov tujih državljanov, kar predstavlja rekorden porast v primerjavi s preteklim letom. Po uradnih podatkih je bilo med razveljavljenimi dokumenti 8.000 študentskih vizumov in 2.500 vizumov za visokokvalificirane delavce, medtem ko je večina preostalih preklicov doletela poslovneže in turiste, ki so prekoračili dovoljeni čas bivanja v državi. Število razveljavitev je pod vodstvom zunanjega ministra Marca Rubia več kot podvojilo lanskoletno številko, ko je bilo v času administracije Joeja Bidna preklicanih približno 40.000 vizumov. Ukrepi so del širše strategije zaostritve nadzora nad priseljevanjem in povečanja nacionalne varnosti. Ministrstvo je poudarilo, da so bili med tujci, ki so izgubili pravico do bivanja, predvsem posamezniki z zgodovino kaznivih dejanj ali drugimi kršitvami zakonov ZDA. Nekateri študenti in specializirani delavci so zaradi teh ukrepov izgubili svoj zakoniti status, kar vodi v postopke deportacije. Odločitev odraža politično usmeritev nove administracije, ki daje prednost strožjemu preverjanju vseh tujih državljanov. Po navedbah State Departmenta bodo s temi procesi nadaljevali z namenom zaščite javne varnosti. Zunanji minister Rubio je ob tem izpostavil, da bodo ZDA še naprej odstranjevale osebe, ki predstavljajo tveganje za državo, ter s tem uresničevale politiko, ki v ospredje postavlja ameriške interese. Kritiki opozarjajo na morebitne posledice za trg dela, zlasti na področju specializiranih poklicev, medtem ko vlada vztraja pri nujnosti takšnega ukrepanja zaradi preteklih pomanjkljivosti pri nadzoru meja.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je v Minneapolisu in sosednjem mestu Saint Paul sprožila obsežno operacijo zvezne agencije za priseljevanje in carine (ICE), ki je po obsegu presegla zmogljivosti lokalnih policijskih sil. Zvezne oblasti so operacijo utemeljile s poročili o sistemskih goljufijah s socialno pomočjo, vendar so dejavnosti na terenu sprožile ostre odzive lokalnih politikov in prebivalcev, zlasti znotraj somalijske skupnosti. Lokalni uradniki so dejanja označili za "zvezno invazijo", ki v soseskah povzroča kaos in strah, medtem ko kritiki opozarjajo na pretirano uporabo biometričnega nadzora in vizualnega snemanja mimoidočih. Napetosti so se dodatno zaostrile zaradi nedavne smrti ameriške državljanke Renee Good, ki jo je ustrelil agent agencije ICE, kar je sprožilo val protestov in napovedi splošne stavke. Država Illinois in mesto Chicago sta se pridružila pravnemu boju proti administraciji s tožbo, ki izpodbija ustavnost uporabe tehnologij za prepoznavanje obrazov in množično zbiranje podatkov globoko v notranjosti države. Tožniki trdijo, da zvezni agenti presegajo svoja pooblastila in kršijo zasebnost prebivalcev, ki niso neposredno vpleteni v postopke. Medtem ko osrednji ameriški mediji poročajo o čustvenih stiskah priseljencev in nasilnih prijemih agentov, konzervativni opazovalci opozarjajo na pristranskost poročanja. Ti poudarjajo, da se v medijih pogosto zanemarjajo kriminalne preteklosti aretiranih posameznikov, vključno s hudimi kaznivimi dejanji. Razmere v Minneapolisu ostajajo nestabilne, saj se zvezni organi še naprej spopadajo z odporom lokalnih oblasti in civilnodružbenih organizacij, ki zahtevajo večji nadzor nad delovanjem agencije ICE.

Več člankov se sprašuje, kako daleč bo šel predsednik Trump s svojo politiko, saj njegovo skoraj enoletno predsedovanje povzroča napetosti v svetu. Članki napovedujejo vprašanja o njegovi politiki.

Zvezni državi Minnesota in Illinois sta skupaj z mesti Minneapolis in Saint Paul vložili tožbi proti administraciji predsednika Donalda Trumpa zaradi poostrenega izvajanja imigracijske zakonodaje, ki je v Minneapolisu vodilo do smrti ameriške državljanke Renee Nicole Good. Minnesota v tožbi trdi, da je napotitev več kot 2000 oboroženih agentov Ministrstva za domovinsko varnost (DHS) v državo nezakonita, saj naj bi šlo za povračilen ukrep proti demokratskemu vodstvu države. Generalni državni tožilec Minnesote Keith Ellison je operacijo označil za zvezno invazijo, ki krši ustavne pravice in ogroža javno varnost. Napetosti v Minneapolisu so se stopnjevale v večdnevne proteste, med katerimi so se aktivisti spopadli z zveznimi agenti, ki so za razganjanje množice uporabili solzivec. Guverner Tim Walz je zaradi nemirov ukazal pripravljenost nacionalne garde, kar je v konservativnih krogih sprožilo obtožbe o spodbujanju državljanske vojne in oviranju zveznih oblasti. Trumpova administracija napotitev agentov utemeljuje z bojem proti goljufijam in kriminalu, pri čemer predsednik Trump na družbenih omrežjih trdi, da demokratski politiki ščitijo nevarne kriminalce v tako imenovanih mestih zatočiščih. Predsednik Trump je napovedal, da bo s 1. februarjem ukinil vsa zvezna sredstva za zvezne države in mesta, ki izvajajo politiko mest zatočišč in zavračajo sodelovanje z imigracijskimi organi. Po navedbah State Departmenta je bilo od Trumpovega prevzema oblasti razveljavljenih že več kot 100.000 vizumov tujih državljanov, vključno s tistimi, ki so imeli stike z organi pregona. Pravni spor med zveznimi državami in Belo hišo predstavlja eno najresnejših ustavnih kriz glede razmerja med državno in zvezno oblastjo v zadnjem obdobju.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z izključitvijo naftnega giganta Exxon Mobil iz prihodnjih poslov v Venezueli, potem ko je izvršni direktor družbe Darren Woods državo označil za neprimerno za naložbe. Woods je med srečanjem z energetskimi voditelji v Beli hiši poudaril, da venezuelanski sistem brez obsežnih zakonskih in regulativnih sprememb ne more podpreti tujega kapitala. Trump, ki je po januarski vojaški odstavitvi Nicolása Madura od industrije zahteval do 100 milijard dolarjev za obnovo tamkajšnjega energetskega sektorja, je Woodsove pripombe označil za nesprejemljive in napovedal, da bo Exxonu verjetno onemogočil dostop do tamkajšnjih virov. Medtem začasna predsednica Venezuele Delcy Rodríguez krmari med zahtevami Washingtona in interesi domačih elit, ki še vedno obvladujejo vojsko in varnostne sile. Čeprav Rodríguezova Trumpa javno kritizira kot imperialističnega ugrabitelja, se hkrati pogaja o obnovi diplomatskih odnosov in ponuja izvoz več deset milijonov sodčkov nafte. Pod pritiskom Združenih držav Amerike so oblasti v Caracasu že začele s postopnim izpuščanjem političnih zapornikov in ameriških državljanov, ki so bili zaprti med Madurovim mandatom. Do ponedeljka naj bi bilo na prostosti več kot sto oseb, čeprav opozicijske skupine navajajo nižje številke. Operacija zajetja Madura, ki so jo 3. januarja 2026 izvedle ameriške specialne enote, še naprej sproža pravne in diplomatske polemike. Razkriti tajni pravni memorandumi ameriškega pravosodnega ministrstva trdijo, da Trump pri odobritvi akcije ni bil omejen z domačo ali mednarodno zakonodajo zaradi svojih ustavnih pooblastil kot vrhovni poveljnik. Trump se je na družbenih omrežjih celo označil za vršilca dolžnosti predsednika Venezuele, kar je povzročilo mešane odzive v mednarodni skupnosti in med prebivalci Venezuele, ki so razdeljeni med olajšanjem zaradi konca gospodarskega kolapsa in ogorčenjem nad tujo vojaško intervencijo.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ponovil obtožbe na račun ZDA, rekoč da Washington spodkopava mednarodni sistem, ki ga je pomagal vzpostaviti. Obtožil jih je »grobe kršitve« mednarodnega prava z dejanji v Venezueli in grožnjami Iranu, kar destabilizira svetovni red.

Združene države Amerike in Katar sta v letalskem oporišču al-Udeid odprla nov center za koordinacijo zračne in protiraketne obrambe, kar se dogaja v času zaostrovanja odnosov med Washingtonom in Teheranom. Poveljnik osrednjega poveljstva ameriške vojske (Centcom), admiral Brad Cooper, je odprtje centra označil za pomemben korak pri usklajevanju regionalne obrambe, v kateri trenutno sodeluje 17 držav. Washington si že dlje časa prizadeva za vzpostavitev t. i. bližnjevzhodnega Nata, ki bi s tesnejšim sodelovanjem partneric v regiji omejil iranski vpliv in grožnje. Katar je ob tem opozoril, da bi bila kakršna koli vojaška eskalacija med ZDA in Iranom katastrofalna za celotno regijo in širše. Katarska diplomacija je poudarila nujnost umiritve razmer, potem ko so ZDA zagrozile z napadi kot odgovor na iransko zatiranje protivladnih protestov. Teheran se je na te grožnje odzval z napovedjo povračilnih ukrepov proti ameriškim vojaškim oporiščem v regiji, kar povečuje tveganje za neposreden oborožen spopad. Strokovnjaki opozarjajo, da je vloga ZDA kot varnostnega garanta v regiji pod pritiskom, zlasti po septembrskih dogodkih v Dohi. Situacijo dodatno zapleta dejstvo, da je bil Katar v preteklosti že tarča napadov, trenutno pa se zdi, da bi se država ponovno lahko znašla v središču spopada med administracijo Donalda Trumpa in islamsko republiko, medtem ko slednja trpi zaradi notranjih nemirov in zunanjih sankcij.

V ameriški zvezni državi Minnesota so se v preteklih dneh stopnjevale napetosti med protestniki in zveznimi agenti službe za priseljevanje in carine (ICE). Do najhujših incidentov je prišlo pred zvezno zgradbo Whipple v Minneapolisu, kjer so zvezne oblasti uporabile solzivec in dražilce oči, da so razgnale množico, potem ko so posamezniki proti uradnikom metali pirotehnična sredstva. Protesti so se razširili na več mest, vključno z nekaterimi predmestji, kjer so dijaki zapustili šole v znak nasprotovanja obsežnim migracijskim operacijam. Najnovejši val nemirov neposredno izhaja iz incidenta, v katerem je agent ICE smrtno ustrelil 37-letno Renee Nicole Good, kar je sprožilo vsesplošno ogorčenje javnosti in kritike političnih voditeljev. Lokalni in državni uradniki so v odgovor na povečano dejavnost zveznih sil vložili tožbo, s katero želijo omejiti izvršilne ukrepe, ki jih izvaja administracija Donalda Trumpa. Razmere ostajajo napete, saj se zvezni agenti in aktivisti redno spopadajo na ulicah, kar dodatno poglablja razkol v regiji. Kritike na račun zveznih oblasti so prišle tudi s strani kongresnice Ilhan Omar, ki opozarja na pomanjkanje nadzora nad delovanjem službe ICE. Incidenti so dosegli vrhunec, ko so zvezni agenti onemogočili dostop skupini kongresnikov do prostorov urada za priseljevanje, kar je še dodatno podžgalo obtožbe o netransparentnosti in zlorabi pooblastil zveznih organov sredi množičnih aretacij in deportacij.

Ameriški zvezni organi so v okviru poostrenega nadzora nad priseljevanjem pod vodstvom Trumpove administracije aretirali Rafaela Andresa Rubia Bohorqueza, uslužbenca mestnega sveta New Yorka. Aretacija, ki se je zgodila med rutinskim priseljenskim sestankom na Long Islandu, je sprožila ostre odzive mestnih oblasti in množične proteste pred pridržalnim centrom na Manhattnu. Župan Zohran Mamdani je dejanje označil za napad na demokracijo in mestne vrednote ter zahteval takojšnjo izpustitev uslužbenca. Služba za priseljevanje in carino (ICE) trdi, da je Rubio Bohorquez, sicer venezuelski državljan, leta 2017 prekoračil turistični vizum in v državi prebival nezakonito. Ministrstvo za domovinsko varnost je aretacijo zagovarjalo z navedbo, da ima pridržani domnevno kriminalno preteklost, vključno z aretacijo zaradi napada, vendar podrobnosti o tem niso razkrili. Na drugi strani zagovorniki pridržanega v sodni peticiji navajajo, da gre za prosilca za azil. Dogodek predstavlja stopnjevanje napetosti med zvezno vlado in New Yorkom, ki ohranja status mesta zatočišča. Medtem ko administracija predsednika Trumpa zagovarja strogo uveljavljanje zvezne zakonodaje in deportacije, mestne oblasti opozarjajo na prekoračitev pooblastil. Primer Bohorqueza je postal osrednja točka širšega političnega spora o pravicah priseljencev in avtonomiji mestnih oblasti v odnosu do zveznih organov.

V Minneapolisu se po usodnem streljanju zveznega agenta službe za priseljevanje in carine (ICE), v katerem je 7. januarja življenje izgubila 37-letna Renee Nicole Good, nadaljujejo množični protesti in stavke. Župan Minneapolisa Jacob Frey je za medije potrdil, da so bili shodi, na katerih se je zbralo več deset tisoč ljudi, mirni, vendar so hkrati izrazili ostro nasprotovanje delovanju zveznih organov. Protestniki in lokalne oblasti opozarjajo na domnevno neustavno ravnanje agentov agencije ICE med izvajanjem zvezne operacije. Dogajanje se je v ponedeljek stopnjevalo s šolskimi izhodi, saj so se protestom pridružili številni dijaki, ki zahtevajo umik agencije ICE iz mesta. Voditelji zvezne države so napovedali pravne ukrepe proti administraciji predsednika Trumpa, medtem ko se napetosti med lokalno upravo in zveznimi varnostnimi organi poglabljajo. Kritike so se usmerile predvsem v pomanjkanje nadzora nad zveznimi operacijami na lokalnih tleh. Nadaljevanje demonstracij sledi napetemu koncu tedna, ko so zvezni agenti skupini kongresnikov celo preprečili dostop do prostorov urada ICE. Ameriška kongresnica Ilhan Omar je ob tem javno obsodila pomanjkanje transparentnosti in odgovornosti zveznih služb. Lokalni organi poudarjajo, da takšni incidenti spodkopavajo zaupanje javnosti in varnost v skupnosti.

Iranske oblasti so napovedale začetek usmrtitev protestnikov, ki so bili pridržani med nedavnimi množičnimi demonstracijami proti režimu. Prva usmrtitev 26-letnega moškega naj bi se odvila v kratkem, potem ko so ga po hitrem postopku obsodili zaradi sodelovanja na protestih prejšnji teden. Po navedbah aktivistov je bilo v silovitem zatiranju nemirov ubitih več kot 2.500 ljudi, medtem ko je bilo pridržanih približno 18.000 oseb. Iransko pravosodje je ob tem signaliziralo, da bodo sojenja in izvršbe potekali po pospešenih postopkih, s čimer želijo oblasti zadušiti odpor. Združene države Amerike so že opozorile na ostre povračilne ukrepe, medtem ko družine obsojenih v obupu poskušajo preprečiti usmrtitve svojih bližnjih. Kljub mednarodnim grožnjam, vključno z opozorili Donalda Trumpa, iranski režim vztraja pri strogi kaznovalni politiki. Razmere v državi ostajajo izredno napete, saj varnostne sile še naprej uporabljajo smrtonosno silo proti civilistom. Stopnjevanje nasilja sledi večdnevnemu širjenju protestov, ki so zajeli skoraj 30 mest po vsej državi. Režimske sile, vključno z Revolucionarno gardo, so na nemire odgovorile z uporabo strelnega orožja in množičnimi aretacijami, kar je privedlo do humanitarne krize in stopnjevanja pritiska mednarodne skupnosti na Teheran. Odločitev za začetek usmrtitev pomeni novo fazo v poskusu utrditve oblasti s pomočjo ustrahovanja prebivalstva.

Vodja iranskega pravosodja Golamhosejn Mohseni Edžei je ukazal pospešitev sodnih postopkov in izrekanje smrtnih kazni za udeležence vsesplošnih protivladnih protestov, ki so zajeli državo. Po zadnjih podatkih je število žrtev brutalnega zatiranja demonstracij preseglo 2.500 ljudi, oblasti pa s stopnjevanjem represije skušajo zadušiti nemire, ki so se razširili v več kot 100 mest. Napoved o hitrih usmrtitvah prihaja kljub neposrednim opozorilom novoizvoljenega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki je Iran večkrat opozoril na možnost ameriškega vojaškega posredovanja v primeru nadaljnjih pobojev mirnih protestnikov. Iranski vrhovni sodnik je kljub temu vztrajal pri nujnosti hitrega kaznovanja tistih, ki jih režim označuje za povzročitelje nemirov. Politična kriza v Iranu se tako dodatno poglablja, saj teokratski režim ne kaže pripravljenosti na dialog, temveč se spopada z uporom s pomočjo najstrožjih kazenskih ukrepov. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, medtem ko iranske oblasti hkrati omejujejo dostop do informacij in krepijo policijsko prisotnost na ulicah.

V Združenih državah Amerike so izbruhnili množični nemiri in politične napetosti po smrti 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je 7. januarja v Minneapolisu med protestom ubil agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE). Incident, v katerem je agent Jonathan Ross večkrat ustrelil mater treh otrok v obraz, je sprožil proteste v številnih mestih, vključno s Salisburyjem in Santa Ano, kjer so zvezni agenti proti demonstrantom uporabili nesorazmerno silo. Belo hišo so preplavile kritike zaradi poskusov diskreditacije žrtve, ki so jo uradniki brez dokazov označili za domačo teroristko. Dogajanje je povzročilo globok razkol znotraj ameriškega pravosodnega sistema in varnostnih organov. Najmanj štirje visoki uradniki ministrstva za pravosodje so odstopili v znak protesta, ker vodstvo ni sprožilo preiskave o uporabi smrtonosne sile. Medtem ko administracija Donalda Trumpa vztraja pri obrambi agenta in napoveduje okrepitev zveznih operacij pod imenom "Operation Metro Surge", zvezna država Minnesota in mesto Minneapolis napovedujeta tožbe proti zvezni vladi zaradi nezakonitega posredovanja. Situacija na terenu ostaja kritična, saj poročila iz Kalifornije navajajo primere trajne oslepitve protestnikov zaradi uporabe tako imenovanih nesmrtonosnih sredstev z neposredne bližine. Guverner Minnesote Tim Walz je aktiviral narodno gardo in opozoril na resno ogroženost demokratičnih standardov, medtem ko Trumpova retorika o "zunanjih agitatorkah" in grožnje z maščevanjem stopnjujejo strah pred nadaljnjim nasiljem in morebitno državljansko nestabilnostjo.

V Detroitu se je v torek zbralo več sto protestnikov, ki so izrazili nestrinjanje z obiskom ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Shodi so potekali predvsem v bližini igralnice MotorCity Casino, kjer je predsednik nagovoril člane detroitskega ekonomskega kluba, ter ob tovarni avtomobilov Ford. Protestniki so zahtevali umik zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) iz zvezne države Michigan ter pozivali k odstavitvi predsednika. Med demonstracijami je prišlo do napetosti, ko so se protestniki srečali s podporniki predsednika Trumpa. Policija v Detroitu je zaradi neupoštevanja navodil pridržala dve osebi, ki sta bili kasneje izpuščeni z globo. Kljub posameznim incidentom in aretacijam so organizatorji shodov poudarili, da je bila njihova glavna namera izkazati odpor proti trenutni vladni politiki, zlasti na področju gospodarstva in priseljevanja. Donald Trump je v okviru svojega obiska v Michiganu izpostavljal gospodarske dosežke svoje administracije, vendar so kritiki na ulicah opozarjali na po njihovem mnenju škodljive vplive njegove politike. Shodi so vključevali pohode po mestnih ulicah in zborovanja, ki so pritegnila raznolike skupine aktivistov in državljanov, ki so predsednikovo prisotnost v mestu označili za zastrašujočo.

Vsaj štirje vodilni uradniki oddelka za civilne pravice na ameriškem ministrstvu za pravosodje (DOJ) so odstopili s svojih položajev v znak protesta proti odločitvi administracije predsednika Donalda Trumpa, da ne uvede preiskave o usodnem streljanju na Renee Nicole Good. 37-letno voznico je prejšnjo sredo v Minneapolisu ubil agent urada za priseljevanje in carine (ICE), kar je sprožilo val kritik tako s strani demokratov kot nekaterih vidnih konservativcev. Vodstvo ministrstva pod taktirko Harmeet Dhillon je preiskavo zavrnilo, kljub navedbam, da video posnetki nasprotujejo uradni različici dogodkov o samoobrambi. Dogajanje je povzročilo globok notranji razkol na ministrstvu, kjer odstopljeni tožilci opozarjajo na politizacijo organov pregona in zaščito zveznih agentov pred odgovornostjo. Medtem ko administracija, vključno s podpredsednikom JD Vanceom in sekretarko za domovinsko varnost Kristi Noem, agentovo ravnanje brani, je celo republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene izrazila nasprotovanje politizaciji ministrstva, čeprav v kontekstu drugih preiskav. FBI medtem nadaljuje lastno preiskavo o okoliščinah incidenta, ki ostaja v središču javnega zanimanja. Dodatno razsežnost primeru daje pravna argumentacija ministrstva na sodišču v Minneapolisu. Tožilci DOJ so namreč zavzeli stališče, da snemanje policijskih postopkov ni ustavno zaščitena pravica, kar je sprožilo ostre odzive zagovornikov državljanskih svoboščin. Argumentacija temelji na trditvi, da opazovanje in snemanje lahko ogrožata varnost agentov, kar pa je v nasprotju s številnimi prejšnjimi sodbami ameriških prizivnih sodišč. Primer Good je tako postal simbol širših prizadevanj administracije za uveljavitev strožje politike priseljevanja in zaščito represivnih organov.

Agenti zveznega preiskovalnega urada FBI so v sredo izvedli nenavadno hišno preiskavo na domu Hannah Natanson, novinarke uglednega časnika Washington Post, ki poroča o delovanju zvezne vlade in administracije predsednika Donalda Trumpa. Preiskava na njenem domu v Virginiji je bila del širše operacije v zvezi z Aureliem Perez-Lugonesom, pogodbenim sodelavcem vlade z Marylanda, ki ga obtožujejo nezakonitega prilaščanja strogo zaupnih državnih dokumentov. Po navedbah FBI so nekatere izmed teh dokumentov našli v njegovi kleti in celo v škatli za malico, medtem ko je preiskava pri novinarki vključevala zaseg njenega mobilnega telefona in pametne ure. Dogodek je sprožil burne odzive v ameriški javnosti, saj so preiskave domov novinarjev v ZDA izjemno redke in zahtevajo odobritev najvišjih predstavnikov pravosodnega ministrstva. Po navedbah virov je bil nalog za preiskavo potrjen na najvišjih ravneh ministrstva za pravosodje, kar kaže na resnost preiskave uhajanja zaupnih podatkov. Tiskovni predstavnik časnika Washington Post je sporočil, da situacijo pozorno spremljajo in preverjajo vse okoliščine primera. Aurelio Perez-Lugones, ki je predmet preiskave, ima dostop do najvišjih stopenj tajnosti že od leta 2002 in dela kot sistemski administrator. Čeprav novinarka Natanson neposredno ni bila obtožena kaznivega dejanja, preiskovalce zanima njena povezava s pogodbenikom oziroma način, kako so zaupni podatki prišli v javnost ali do nepooblaščenih oseb. Dogodek se odvija v času povečanih napetosti med aktualno ameriško administracijo in mediji, ki preiskujejo delovanje zveznih institucij.

Ameriški minister za zdravje Robert Kennedy mlajši je javno izrazil zaskrbljenost nad prehranjevalnimi navadami predsednika Donalda Trumpa. Kennedy mlajši je v nedavnih izjavah ocenil, da predsednik uživa izjemno nezdravo hrano, kar je posebej opazno med njegovimi potovanji. Minister je ob tem hudomušno pripomnil, da glede na izbor živil ne razume povsem, kako je predsednik še vedno pri dobrem zdravju. Kritika se osredotoča predvsem na visoko predelano hrano in hitre prigrizke, ki so po navedbah ministra stalnica v predsednikovem jedilniku. Kennedy mlajši, ki je sicer znan kot zagovornik reform v prehrambni industriji in boja proti debelosti, je s temi izjavami razkril določene vidike zdravstvenega stanja in življenjskega sloga prvega moža Združenih držav Amerike. Čeprav so Trumpove preference do hitre hrane, vključno z verigami kot je McDonald's, splošno znane že iz njegovega prvega mandata, so tokratne pripombe ministra za zdravje pritegnile pozornost javnosti zaradi njegove neposrednosti. Izjave odpirajo širšo razpravo o vplivu prehrane na zdravje vodilnih politikov in vlogi ministra pri spodbujanju bolj zdravih alternativ v državi.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je sprejelo odločitev o začasni prekinitvi obdelave prošenj za priseljenske vizume za državljane 75 držav, med katerimi je tudi Ruska federacija. Ukrep, ki temelji na interni poslanici State Departmenta, bo stopil v veljavo 21. januarja in bo trajal nedoločen čas. Po poročanju televizije Fox News je glavni namen te odločitve poostritev nadzora nad prosilci, za katere ameriške oblasti ocenjujejo, da bi lahko postali breme za javni socialni sistem države. Čeprav so se v javnosti sprva pojavile informacije o popolni ustavitvi izdajanja vseh vrst vizumov, so kasnejša pojasnila ministrstva potrdila, da se omejitev nanaša specifično na priseljenske vizume. Na seznamu držav, ki jih bo ta ukrep prizadel, so poleg Rusije še Afganistan, Brazilija, Egipt, Irak, Iran, Nigerija, Somalija, Tajska, Jemen in druge. Konzularnim uslužbencem so bila posredovana navodila, naj v tem obdobju ne obdelujejo vlog, ki bi lahko vodile do trajne naselitve tujih državljanov iz omenjenih regij. Ta poteza predstavlja del širše strategije ameriške administracije za zaostrovanje pogojev za vstop v državo. Odločitev odraža prizadevanja za zmanjšanje javne porabe, povezane s socialno pomočjo priseljencem, obenem pa povečuje napetosti na področju mednarodne mobilnosti. Čeprav ukrep ni trajne narave, za zdaj ni znan datum, ko bi se postopki za izdajo priseljenskih vizumov za državljane s seznama lahko ponovno vzpostavili.

T. J. Sabula, 40-letni delavec v Fordovi tovarni v Michiganu in član sindikata United Auto Workers (UAW), je bil suspendiran brez plačila po tem, ko je med obiskom ameriškega predsednika Donalda Trumpa v obratu River Rouge izrekel ostre kritike na njegov račun. Sabula je Trumpa označil za »zaščitnika pedofilov«, kar je sprožilo buren odziv v javnosti in na družbenih omrežjih. Videoposnetki incidenta prikazujejo, da se je Trump na žaljivke odzval z neprimerno kretnjo in kletvico. Kljub suspenzu je Sabula izjavil, da svojih dejanj ne obžaluje. Po dogodku se je v Združenih državah Amerike sprožil val podpore delavcu, pri čemer so različne skupine in posamezniki začeli zbirati sredstva za njegovo finančno pomoč. Med vidnejšimi podporniki je Jim Cornette, ki je delavcu ponudil 5.000 ameriških dolarjev, skupno pa je bilo prek spletnih platform za zbiranje sredstev zbranih že več kot 280.000 dolarjev. Incident se je zgodil v času povečanih političnih napetosti v državi, kjer so obiski predsednika v industrijskih središčih pogosto tarča protestov. Ford Motor Company se na vprašanja o podrobnostih suspenza uradno še ni podrobneje odzval, prav tako pa dogodek dodatno osvetljuje trenja med delavskimi sindikati in trenutno ameriško administracijo.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je uradno napovedala prekinitev programa začasne zaščite (TPS) za državljane Somalije, ki prebivajo v Združenih državah Amerike. Odločitev, ki jo je naznanila ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem, bo stopila v veljavo 17. marca 2026. Ukrep bo neposredno vplival na približno 2.400 Somalijcev, ki bodo s tem izgubili dovoljenje za delo in bivanje v državi, kar bi lahko vodilo do njihove deportacije. Ministrica Noemova je v utemeljitvi navedla, da podaljševanje statusa za prebivalce te afriške države ni več v skladu z nacionalnimi interesi Združenih držav Amerike. Kritiki odločitve opozarjajo, da bodo posledice občutile številne družine, ki so si v letih bivanja v ZDA ustvarile stabilno življenje. Trumpova administracija je sicer že v preteklosti izražala skeptična stališča do razmer v Somaliji in vpliva tamkajšnjih priseljencev na ameriško družbo. Prekinitev programa TPS za Somalijo je del širših prizadevanj nove ameriške administracije za zaostritev migracijske politike in odpravo zaščitnih statusov za državljane držav, za katere ocenjujejo, da niso več neposredno nevarne ali pa njihova prisotnost v ZDA ne služi več ameriškim strateškim ciljem. Humanitarne organizacije ob tem opozarjajo na nestabilne varnostne razmere v Somaliji, ki bi lahko ogrozile tiste, ki se bodo prisiljeni vrniti.

Združene države Amerike so začele postopek umika dela osebja iz strateško pomembnega vojaškega letalskega oporišča al-Udaid v Katarju. Odločitev ameriške administracije pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa prihaja v času zaostrenih regionalnih napetosti in množičnih protestov v Iranu, ki jih Washington pozorno spremlja. Oporišče al-Udaid sicer velja za ključno logistično točko za operacije ameriške vojske na Bližnjem vzhodu. Predsednik Trump je ob tem ponovil opozorila o možnosti vojaškega posredovanja, če bi se razmere v Iranu dodatno poslabšale ali če bi bili ogroženi ameriški interesi. Čeprav uradni viri zmanjšanje števila osebja opisujejo kot del operativnih prilagoditev, poznavalci menijo, da gre za previdnostni ukrep zaradi morebitnih povračilnih ukrepov Irana ali destabilizacije regije. Katar, ki gosti največjo koncentracijo ameriških sil v regiji, se je s tem znašel v občutljivem položaju med svojo zaveznico in sosednjim Iranom. Premiki vojaškega osebja nakazujejo na povečano pripravljenost ZDA na morebitne hitre spremembe varnostne arhitekture v Perzijskem zalivu, medtem ko mednarodna javnost z zaskrbljenostjo opazuje razvoj dogodkov v Teheranu.

Vodja iranskega pravosodja Golamhosein Mohseni-Ežei je napovedal pospešene sodne postopke in izrekanje najstrožjih kazni za tisoče ljudi, ki so bili pridržani med zadnjimi protivladnimi protesti po vsej državi. Ta napoved prihaja v času, ko aktivisti za človekove pravice poročajo o strmem naraščanju števila smrtnih žrtev, ki naj bi po zadnjih podatkih preseglo 2.500 oseb. Med tistimi, ki jim grozi neposredna usmrtitev, je tudi 26-letni Erfan Soltani, čigar primer je postal simbol ostrega odziva teokratskega režima na državljansko nepokorščino. Režim v Teheranu s stopnjevanjem represije in napovedjo hitrih usmrtitev poskuša zadušiti nemire, ki so državo zajeli zaradi nezadovoljstva z versko oblastjo in gospodarskim propadom. Kljub mednarodnim opozorilom in grožnjam s sankcijami s strani zahodnih držav, vključno z Združenimi državami Amerike, iranske oblasti ne kažejo znakov popuščanja. Mohseni-Ežei je poudaril, da bodo sodišča obravnavala primere tistih, ki so po mnenju države ogrozili nacionalno varnost, kot prednostne naloge. Sistematično nasilje nad protestniki je po navedbah aktivistov doseglo ravni, ki jih v Iranu niso videli že desetletja. Poleg množičnih aretacij se državljani soočajo tudi z omejitvami komunikacij, saj oblasti občasno popolnoma onemogočijo dostop do spleta, da bi preprečile organizacijo novih shodov in širjenje informacij o brutalnosti varnostnih sil v tujino. Mednarodna skupnost trenutno z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj se število smrtnih žrtev, ki trenutno znaša 2.571, še naprej povečuje.

Ameriški predsednik Donald Trump se je srečal s premierjema Grenlandije in Danske, da bi razpravljal o svoji nenavadni pobudi za nakup največjega otoka na svetu. Čeprav sta Danska in avtonomna vlada Grenlandije predlog že večkrat označili za nesmiselnega, so se na srečanju v Beli hiši osredotočili na strateški pomen in ekonomsko vrednost otoka. Analitiki ocenjujejo, da bi bila kupnina, v kolikor bi do posla sploh prišlo, astronomska, saj otok skriva bogata naravna nahajališča in ima ključno geostrateško lego na Arktiki. Trumpova administracija Grenlandijo vidi kot priložnost za razširitev ameriškega vpliva v regiji, kjer svoje interese vse močneje uveljavljata tudi Rusija in Kitajska. Grenlandija je trenutno pod dansko suverenostjo, vendar uživa široko avtonomijo pri notranjem upravljanju, razen na področju zunanje in obrambne politike. Danska vlada vztraja, da Grenlandija ni naprodaj in da so pogovori o lastništvu otoka neprimerni, vendar so Združene države Amerike kljub temu izrazile pripravljenost na ogromne finančne investicije. Strokovnjaki poudarjajo, da bi morebiten prenos lastništva zahteval zapletene ustavne procese in soglasje grenlandskega prebivalstva. Poleg vprašanja suverenosti so v ospredju tudi vprašanja o vzdrževanju infrastrukture in socialnega sistema na otoku, ki ga trenutno v veliki meri subvencionira Danska. Srečanje v Washingtonu tako ostaja predvsem simbolni poskus Združenih držav Amerike, da utrdijo svojo prisotnost na skrajnem severu v času spreminjajočih se podnebnih in političnih razmer.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo njegova administracija s 1. februarjem ukinila vsa zvezna sredstva državam in mestom, ki ohranjajo status t. i. mest zatočišč (sanctuary cities). Trump je svojo odločitev objavil med govorom v gospodarskem klubu v Detroitu, kjer je takšna območja označil za koruptivne centre, ki ščitijo kriminalce. Gre za ponovno oživitev ene ključnih predvolilnih obljub, s katero želi predsednik prisiliti lokalne oblasti k tesnejšemu sodelovanju z zveznimi organi pri pregonu in deportaciji nezakonitih priseljencev. Napovedana mera bo močno prizadela predvsem zvezne države pod vodstvom demokratov, kot sta Kalifornija in New York, kjer se lokalne oblasti že pripravljajo na pravni odpor. Pravosodni minister Kalifornije Rob Bonta je ukrep že označil za nezakonit in protiustaven. Samo San Francisco bi po ocenah lahko izgubil več sto milijonov dolarjev, kar bi resno ogrozilo delovanje javnih služb in socialnih programov, ki so odvisni od proračunskih transferjev iz Washingtona. Analitiki opozarjajo, da bodo Trumpove načrte skoraj zagotovo ustavila ali vsaj upočasnila sodišča, saj so zvezni sodniki že v preteklosti razsodili, da so tovrstni izvršni ukazi verjetno v nasprotju z ustavo. Kljub temu Trumpova administracija stopnjuje pritisk na jurisdikcije, ki omejujejo sodelovanje z zvezno imigracijsko službo, kar dodatno zaostruje politične odnose med zvezno vlado in posameznimi ameriškimi zveznimi državami.

Vodja manjšine v ameriškem senatu Chuck Schumer je v pogovoru za tiskovno agencijo AP izrazil resno zaskrbljenost, da bo nekdanji predsednik Donald Trump skušal ovirati in spodbijati legitimnost prihajajočih vmesnih volitev. Schumer je poudaril, da se demokratska stranka aktivno pripravlja na različne scenarije, ki vključujejo širjenje dezinformacij in neposredne poskuse izpodbijanja volilnih izidov s strani republikanskega tabora. Po Schumerjevih besedah so takšne napovedi utemeljene na Trumpovem preteklem ravnanju in retoriki glede integritete ameriškega volilnega sistema. Demokrati napovedujejo vzpostavitev posebnih pravnih in komunikacijskih mehanizmov, s katerimi bi zaščitili potek volitev in zagotovili, da bodo vsi glasovi prešteti brez zunanjih pritiskov. Schumer je opozoril, da bi morebitni nemiri ali spodbijanje rezultatov lahko resno ogrozili stabilnost ameriške demokracije. Njegove izjave prihajajo v času, ko so politične napetosti med strankama na vrhuncu, vprašanje zaupanja v volilne procese pa ostaja osrednja tema ameriškega notranjepolitičnega prostora. Strategija demokratov se osredotoča na pravočasno obveščanje javnosti o morebitnih nepravilnostih in krepitev varnostnih protokolov na lokalnih voliščih. Vodstvo stranke meni, da je proaktivno delovanje ključno za preprečevanje kaosa, ki bi lahko nastal ob tesnih izidih v ključnih zveznih državah. Schumer je ob tem pozval k enotnosti in poudaril, da je obramba demokratičnih institucij dolžnost vseh političnih akterjev, ne glede na strankarsko pripadnost.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je uvedla preiskavo proti demokratski senatorki iz Michigana Elissi Slotkin zaradi objave videoposnetka, namenjenega pripadnikom oboroženih sil. Slotkin, nekdanja analitičarka CIE, je v sodelovanju z drugimi demokratskimi politiki pozvala vojake, naj zavrnejo morebitne nezakonite ukaze. Preiskavo so sprožili zvezni tožilci, kar senatorka interpretira kot politično motiviran povračilni ukrep. Dogajanje stopnjuje napetosti med izvršilno vejo oblasti in kongresom glede vloge vojske v domači politiki. Slotkin je informacijo o preiskavi najprej razkrila za časnik The New York Times, pri čemer poudarja, da je bil namen videa zgolj opozoriti na ustavne dolžnosti vojakov. Trumpova administracija po drugi strani meni, da gre za neprimerno poseganje v poveljevanje in spodbujanje nepokornosti znotraj vojaških vrst. Primer odpira pomembna pravna vprašanja o svobodi govora izvoljenih uradnikov in mejah civilnega nadzora nad vojsko. Analitiki opozarjajo, da bi preiskava lahko ustvarila precedens za nadaljnje pregone političnih nasprotnikov pod pretvezo zaščite nacionalne varnosti. Senatorka Slotkin ostaja pri svojih stališčih in trdi, da je bila njena dolžnost opozoriti na zaščito demokratičnih institucij.

Ameriški zvezni preiskovalni urad (FBI) je v sredo izvedel hišno preiskavo na domu novinarke časnika Washington Post Hannah Natanson v Virginiji. Preiskava je del širšega postopka proti vladnemu pogodbeniku Aureliu Perezu-Lugonesu, ki je obtožen nezakonitega odtujevanja in deljenja zaupnih dokumentov Pentagona. Po poročanju medijev so agenti Natansonovi zasegli več elektronskih naprav, vključno s telefonom in pametno uro, kar predstavlja redek in agresiven ukrep proti predstavnikom medijev v okviru preiskav uhajanja informacij. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da je bila preiskava izvedena na zahtevo obrambnega ministrstva (Pentagon). Preiskovalci se osredotočajo na stike novinarke s Perezom-Lugonesom, sistemskim administratorjem z visokim stopnjami varnostnega dovoljenja, ki naj bi zaupna poročila obveščevalnih služb hranil na svojem domu v Marylandu. Natansonova je v zadnjem obdobju poročala predvsem o prizadevanjih administracije predsednika Donalda Trumpa za zmanjšanje zvezne delovne sile in preoblikovanje javne uprave. Uredništvo Washington Posta je dogodek označilo za izjemno nenavaden in agresiven korak organov pregona, ki sproža vprašanja o svobodi tiska in zaščiti novinarskih virov. Časnik trenutno spremlja situacijo in preučuje pravne možnosti zaščite svoje novinarke, medtem ko vlada trdi, da gre za nujne ukrepe za zaščito nacionalne varnosti in preprečevanje nadaljnjega odtekanja strogo zaupnih podatkov.

Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je pred pogovori v Beli hiši poudaril, da Grenlandija ostaja zvesta zavezništvu z Dansko, zvezo NATO in Evropsko unijo. Odločitev je odziv na večkratne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o nameri Združenih držav Amerike, da prevzamejo nadzor nad to avtonomno regijo Kraljevine Danske. Nielsen je poudaril, da si otok želi mirnega sodelovanja in spoštovanja mednarodnega prava, Trumpove težnje pa označil za vprašanje pravice do lastne države. Ameriški predsednik Donald Trump se je na izjave grenlandskega premierja odzval kritično in podcenjevalno. Dejal je, da Nielsena ne pozna in da bo takšno stališče za premierja predstavljalo »veliko težavo«. Trumpova administracija Arktiko vidi kot strateško ključno območje, kar povzroča napetosti v odnosih z evropskimi zavezniki, ki zagovarjajo ohranitev trenutnega statusa quo pod dansko krono. Istočasno je poljski predsednik Karol Nawrocki v pogovoru za britanski BBC izrazil močno podporo Donaldu Trumpu kot edinemu voditelju, ki je sposoben ustaviti Vladimirja Putina. Nawrocki je ob kritikah na račun Evropske unije poudaril, da so ZDA ključni garant varnosti v Evropi, ter pozval k podpori Trumpovim prizadevanjem za končanje vojne v Ukrajini. Njegove izjave so na Poljskem sprožile razprave o mejah predsedniških pooblastil v odnosu do vladne politike.

Iranski režim je napovedal pospešitev sodnih postopkov in izvajanje hitrih usmrtitev proti udeležencem množičnih protivladnih protestov, ki so državo zajeli konec decembra. Vodja pravosodja Gholamhosein Mohseni Ejei je v sredo potrdil, da oblasti ne bodo odlašale s kaznovanjem pridržanih oseb, kar vključuje tudi že načrtovane usmrtitve. Od začetka nemirov, ki so se sprva začeli zaradi gospodarske krize in devalvacije nacionalne valute rial, je bilo po podatkih nevladnih organizacij pridržanih približno 10.000 ljudi. Stopnjevanje represije v Teheranu poteka v času zaostrenih mednarodnih odnosov, predvsem z Združenimi državami Amerike. Predsednik Donald Trump je iranske oblasti večkrat opozoril pred nadaljnjim nasiljem in nakazal možnost vojaškega posredovanja, če se brutalno zatiranje protestov ne bo končalo. Trump je iransko ljudstvo pozval, naj prevzame nadzor nad državnimi institucijami, ter jim obljubil podporo pri prizadevanjih za spremembo režima. Protestno gibanje se je v zadnjih dneh prelevilo iz gospodarskega upora v širši politični upor proti teokratskemu režimu. Varnostne sile, vključno z Revolucionarno gardo, so na ulicah uporabile strelno orožje, kar je povzročilo številne žrtve. Kljub mednarodnim pritiskom in grožnjam s sankcijami iransko vodstvo vztraja pri strogi uporabi sile za vzpostavitev reda, kar povečuje tveganje za humanitarno krizo v regiji.

Kitajski carinski organi so po poročanju tujih tiskovnih agencij ta teden uradno obvestili carinske agente, da uvoz naprednih procesorjev za umetno inteligenco Nvidia H200 v državo ni dovoljen. Po navedbah neimenovanih virov so kitajski vladni uradniki v torek na sestanku z domačimi tehnološkimi podjetji podali izrecna navodila, naj teh čipov ne kupujejo, razen če je to nujno potrebno. Ukrep dejansko pomeni popolno prepoved uvoza te specifične strojne opreme. Napetosti med Združenimi državami Amerike in Kitajsko na področju polprevodniške tehnologije so se s tem dodatno zaostrile, čeprav je ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa pred tem nekoliko omilila izvozne predpise za omenjene čipe. Kitajski uradniki so na srečanjih uporabili zelo oster ton, kar nakazuje na strateško odločitev Pekinga, da zmanjša odvisnost od ameriške tehnologije in zaščiti domače proizvajalce. Omejitve prihajajo v času, ko se globalna podjetja trudijo prilagoditi hitro spreminjajočim se trgovinskim politikam med vodilnima svetovnima gospodarstvoma. Čip H200 velja za enega najzmogljivejših izdelkov podjetja Nvidia, namenjenih aplikacijam umetne inteligence, zato bo ta prepoved znatno vplivala na kitajski razvojni sektor na tem področju.

Iranski režim je stopnjeval represijo nad protivladnimi protestniki z uvedbo smrtnih kazni in popolno blokado spleta, kar je sprožilo oster odziv mednarodne skupnosti. Ameriški predsednik Donald Trump je iranskim oblastem zagrozil z oštrimi ukrepi, če bodo izvedle napovedane usmrtitve ujetih demonstrantov. Trump je protestnike javno pozval k prevzemu nadzora nad državnimi institucijami in napovedal pomoč, pri čemer je uporabil kratico MIGA (Make Iran Great Again). Po podatkih nevladnih organizacij število smrtnih žrtev med civilisti strmo narašča. Medtem ko skupina HRANA poroča o najmanj 2.571 mrtvih, nekateri viri, vključno z ameriško mrežo CBS, navajajo, da bi število ubitih lahko doseglo celo 20.000. Režim v Teheranu uporablja grožnje z usmrtitvami, kot je primer 26-letnega Erfana Soltanija, kot orodje za ustrahovanje in politično odvračanje od nadaljnjih uporov. Rusija je ameriško retoriko označila za nesprejemljivo vmešavanje v notranje zadeve Irana. Zaradi skoraj popolne informacijske blokade, ki jo izvaja Teheran, je neodvisno preverjanje natančnega števila žrtev in razsežnosti nasilja oteženo. Iranske oblasti so z izolacijo države od svetovnega spleta učinkovito omejile komunikacijo med aktivisti, kljub njihovim poskusom, da bi zaobšli cenzuro.

Novi posnetki iz Fordove tovarne v Dearbornu so pokazali, da je predsednik Donald Trump med obiskom pokazal sredinec in kletvico delavcu, ki ga je zmerjal. Izkazalo se je, da je delavec, ki je vzkliknil »zaščitnik pedofilov«, 40-letni TJ Sabula, član sindikata United Auto Workers Local 600. Delavec je bil po incidentu suspendiran, dogodek pa je sprožil mešane odzive.

Odvetniki nekdanje uradnice v okrožju Mesa Tine Peters so v sredo pred pritožbenim sodiščem v Koloradu začeli postopek za razveljavitev njene obsodbe, povezane z vdorom v volilni sistem po predsedniških volitvah leta 2020. Peters je bila obsojena zaradi zlorabe položaja in omogočanja nepooblaščenega dostopa do volilne opreme, kar je postalo osrednja točka razprav o integriteti volitev v Združenih državah Amerike. Njeni zagovorniki trdijo, da so bili postopki nepravilni, medtem ko tožilstvo vztraja pri utemeljenosti izrečene zaporne kazni. Primer je pridobil širšo politično dimenzijo, saj je nekdanja uradnica postala simbol za podpornike Donalda Trumpa, ki še vedno oporekajo rezultatom volitev iz leta 2020. Sam predsednik Trump in njegovi zavezniki so javno pozvali k njeni izpustitvi, kar je povečalo pritisk na pravosodne organe v zvezni državi Kolorado. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi odločitev pritožbenega sodišča lahko postavila pomemben precedens za prihodnje primere poseganja v volilno infrastrukturo. Medtem ko se pravna bitka nadaljuje, je demokratski guverner Kolorada nakazal morebitno pripravljenost za obravnavo prošnje za pomilostitev, kar predstavlja nepričakovan preobrat v sicer ostri politični delitvi. Kljub temu guvernerjeva odprtost ostaja previdna, usoda Tine Peters pa je trenutno v rokah pritožbenih sodnikov. Javnost v ZDA pozorno spremlja razplet, saj dogajanje neposredno vpliva na zaupanje v demokratične procese in varnost volilnih sistemov pred prihajajočimi volilnimi cikli.

Iranski obrambni minister Aziz Nafizardeh je ponovil grožnjo, da bo Iran napadel ameriške baze v regiji, če bo Donald Trump sprožil vojaško ofenzivo proti Iranu. To je odgovor na Trumpove izjave o podpori protestnikom v Iranu in opozorilo pred zunanjim vmešavanjem.

Kljub odobritvi ZDA za izvoz Nvidiinih čipov H200 na Kitajsko, so kitajski uradniki carinskim agentom sporočili, da so ti čipi prepovedani, in lokalnim tehnološkim podjetjem naročili, naj jih kupujejo le, če je to nujno potrebno. Analitiki menijo, da bo Kitajska sprva sprejela Nvidiine čipe zaradi povpraševanja, a jih bo kasneje nadomestila.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je 14. januarja v Moskvi ostro kritiziral zunanjo in gospodarsko politiko Združenih držav Amerike, ki naj bi po njegovih besedah povzročila propad modela globalizacije. Lavrov je poudaril, da Washington z uvajanjem visokih carin in kršenjem načel prostega trga, ki jih je nekoč sam promoviral, dokazuje svojo nezanesljivost kot mednarodni partner. Po mnenju vodje ruske diplomacije so ameriški ukrepi privedli do fragmentacije svetovnega gospodarstva, kjer namesto poštene konkurence prevladujejo pritiski in sankcije. Minister se je v svojem nagovoru posebej obregnil ob ameriško vmešavanje v notranje zadeve Venezuele, kar je označil za kršitev mednarodnega prava in spodkopavanje sistema mednarodnih odnosov. Komentiral je tudi pobude nekaterih ameriških politikov, med njimi senatorja Lindseyja Grahama, o uvedbi ekstremnih, celo 500-odstotnih carin za države, ki trgovalno sodelujejo z Rusijo. Lavrov je te grožnje označil za neracionalne in napovedal, da bo Rusija kljub pritiskom še naprej krepila gospodarske vezi z Iranom in drugimi strateškimi partnerji. Ruska stran ocenjuje, da se je obdobje t. i. naivne globalizacije končalo, kar potrjujejo tudi izjave nekaterih evropskih voditeljev o vzponu gospodarskega nacionalizma. Lavrov je izpostavil, da ZDA zdaj delujejo v nasprotju z lastnimi preteklimi apeli k nedotakljivosti zasebne lastnine in svobodni trgovini, kar po njegovem mnenju sistemsko uničuje strukturo Združenih narodov in globalno stabilnost.

Donald Trump je v okviru prizadevanj za ohranitev političnega vpliva znotraj Republikanske stranke zavzel strategijo pritiska na senatorje, ki so v preteklosti nasprotovali njegovim pobudam. Poročila navajajo, da nekdanji predsednik zadržuje podporo senatorjem Susan Collins, Johnu Cornynu in Billu Cassidyju pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Takšno ravnanje viri blizu Bele hiše opisujejo kot igro vzajemno zagotovljenega uničenja, saj Trump potrebuje močno republikansko zastopanost v senatu za izvajanje svojega programa, hkrati pa želi disciplinirati neposlušne člane stranke. Sočasno so v javnost prišli prepisi tajnih pričanj znotraj preiskave o vmešavanju v volitve v zvezni državi Georgia. Dokumenti razkrivajo, da so celo Trumpovi tesni zavezniki in republikanski uradniki v zaprtih pričanjih zavrnili trditve o ukradenih volitvah leta 2020. Guverner Brian Kemp in državni sekretar Brad Raffensperger sta že pred tem javno vztrajala pri zakonitosti izidov, nova pričanja pa potrjujejo, da so bili Trumpovi očitki o sistematičnih nepravilnostih v Georgii brez realne osnove. Napetosti se stopnjujejo tudi v Kentuckyju, kjer se kongresnik Andy Barr bori za ponovno izvolitev. Barr je bil kritiziran zaradi uporabe domnevno ponarejenih anket, ki naj bi kazale na Trumpovo nepriljubljenost v tej državi, kar naj bi služilo kot argument za njegovo lastno politično preživetje. Celotna dinamika kaže na globoke razkole znotraj stranke, kjer se prepletajo osebne ambicije, lojalnost do Trumpa in soočanje z neizbežnimi pravnimi dejstvi preteklih volilnih procesov.

Kitajska je v letu 2025 dosegla zgodovinski zunanjetrgovinski presežek v višini skoraj 1.200 milijard ameriških dolarjev, kar predstavlja nov rekord kljub zaostrovanju carinske vojne z Združenimi državami Amerike. Po podatkih kitajske carinske uprave se je presežek znatno povečal glede na leto 2024, ko se je vrednost prvič resneje približala meji 1.000 milijard dolarjev. Rezultati kažejo na izjemno odpornost kitajskega izvoznega sektorja na protekcionistične ukrepe, ki jih izvaja administracija Donalda Trumpa. Gospodarski podatki prihajajo v času povečanih napetosti v svetovni trgovini, kjer uvedba novih carin s strani Washingtona ni uspela zamejiti kitajskega izvoznega zagona. Analitiki izpostavljajo, da Kitajska uspešno diverzificira svoje trge in ohranja konkurenčnost svojih izdelkov na globalni ravni. Kljub napovedim o upočasnitvi je kitajsko gospodarstvo ohranilo stabilne trgovinske tokove, kar utrjuje njen položaj kot vodilne svetovne izvozne sile. Napovedi za prihodnje obdobje ostajajo previdne, saj bi nadaljnje stopnjevanje trgovinskih omejitev lahko vplivalo na dobavne verige. Kljub temu trenutni podatki odražajo sposobnost kitajskih podjetij, da se spopadajo z mednarodnimi pritiski in izkoriščajo povpraševanje na trgih izven ZDA. Rekordni presežek bo verjetno služil kot dodatno pogajalsko orodje v prihodnjih diplomatskih in gospodarskih pogovorih med Pekingom in Washingtonom.

Pakistan je s podjetjem SC Financial Technologies, ki je povezano s kriptopodjetjem World Liberty Financial v lasti družine ameriškega predsednika Donalda Trumpa, podpisal memorandum o soglasju za raziskovanje uporabe stabilnih kovancev pri čezmejnih plačilih. Dogovor, ki ga je naznanil pakistanski urad za virtualna sredstva (PVARA), predvideva vključitev stabilnega kovanca USD1 v uradni digitalni plačilni sistem države. Namen sodelovanja je posodobitev finančne infrastrukture in izboljšanje učinkovitosti nakazil iz tujine, kar bi lahko dolgoročno stabiliziralo devizne tokove v državi. Projekt vključuje tesno sodelovanje s pakistansko centralno banko, ki bo preučila tehnične možnosti za delovanje žetona USD1 ob boku obstoječe državne digitalne valute. Obisk izvršnega direktorja podjetja World Liberty Financial Zacha Witkoffa v Islamabadu potrjuje strateški pomen te povezave, ki velja za eno prvih javnih partnerstev med suvereno državo in omenjeno kriptoplatformo. Čeprav so podrobnosti o dejanski implementaciji še v začetnih fazah, pakistanske oblasti dogovor ocenjujejo kot ključen korak k digitalni transformaciji gospodarstva. Kritiki in opazovalci poudarjajo, da dogovor prihaja v času krepitve odnosov med Pakistanom in Združenimi državami Amerike pod novo ameriško administracijo. Partnerstvo med Pakistanom in subjektom, tesno povezanim z vrhovi ameriške politike, sproža vprašanja o prepletanju zasebnih poslovnih interesov in meddržavne diplomacije. Kljub temu pakistanski strokovnjaki za kriptovalute verjamejo, da bo premik k decentraliziranim financam omogočil mlademu prebivalstvu boljši dostop do svetovnega finančnega trga.

Sodišče v Taškentu je izreklo denarno kazen prebivalcu uzbeške prestolnice, ki je na policijo podal prijavo zoper ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Moški je v alkoholiziranem stanju poklical policijske organe in zahteval uvedbo postopka proti Trumpu zaradi domnevnega nezakonitega zajetja oziroma ugrabitve venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Policija je dejanje opredelila kot huliganstvo in motenje javnega reda, sodišče pa je moškemu naložilo globo v višini približno 100 ameriških dolarjev. Po poročanju lokalnih medijev, ki se sklicujejo na sodno dokumentacijo, je incident povzročil nepotrebno obremenitev nujnih služb, saj obtožbe niso imele nobene pravne podlage ali stvarne povezave z Uzbekistanom. Dogodek odraža strogo kaznovalno politiko uzbeških organov pregona glede zlorab interventnih številk in nesmiselnih prijav. Čeprav so bile trditve moškega usmerjene v mednarodno politiko in odnose med ZDA ter Venezuelo, so jih oblasti obravnavale izključno kot prekršek zoper javni red in mir pod vplivom alkohola.

Iranske oblasti so začele izvajati načrt za popolno izolacijo nacionalnega spletnega omrežja od svetovnega interneta. Kot poroča britanski časnik The Guardian, Teheran načrtuje vzpostavitev zaprtega nacionalnega omrežja, ki bi državljanom omejilo dostop zgolj do vnaprej odobrenih vsebin. Prvi korak k tej sistemski blokadi je uvedba tako imenovanega belega seznama spletnih strani, ki vključuje domače iskalnike, zemljevide in storitve za neposredno sporočanje. Strokovnjaki za digitalne pravice, med njimi Amir Rašidi, opozarjajo, da v državi že deluje osnovna različica notranjega spleta, ki vključuje tudi storitve za pretakanje vsebin z izključno državno odobrenim materialom. Direktor analitike pri podjetju Kentik, Doug Madory, potrjuje, da se Iran pripravlja na dejansko zaprtje nacionalnega segmenta interneta, kar bi oblastem omogočilo popoln nadzor nad pretokom informacij. Razvoj dogodkov sledi prizadevanjem mednarodnih akterjev za zagotavljanje svobodnega dostopa do informacij v Iranu. V preteklosti je podjetje SpaceX Elonu Musku že omogočilo brezplačen dostop do satelitske povezave Starlink za prebivalce Irana, o uporabi tega sistema za obnovo internetnih povezav pa je pred tem razpravljal tudi nekdanji ameriški predsednik Donald Trump.

Savdska Arabija in Egipt sta pozdravila odločitev ZDA, da veje Muslimanske bratovščine v Egiptu, Jordaniji in Libanonu označi za teroristične organizacije. Egipčanska veja Muslimanske bratovščine pa je napovedala, da bo ameriško odločitev pravno izpodbijala.

Večje število visokih ameriških tožilcev je odstopilo s svojih položajev v znak protesta proti ravnanju vlade predsednika Donalda Trumpa in delovanju urada za priseljevanje in carino (ICE). Neposreden povod za ta koordiniran odpor je bil incident v Minnesoti, kjer je uslužbenec agencije ICE med operacijo ustrelil in ubil civilista. Vsaj dvanajst tožilcev je uradno napovedalo svoj odstop, s čimer so izrazili nestrinjanje z militantnim pristopom vlade do vprašanja migracij. Kritika odstopljenih pravnikov se osredotoča predvsem na vse bolj agresivno izvajanje priseljenske zakonodaje, ki je v zadnjem obdobju privedlo do več smrtnih žrtev. Tožilci trdijo, da takšne metode spodkopavajo zaupanje javnosti v organe pregona in kršijo osnovne standarde varstva človekovih pravic. Po njihovem mnenju so ukrepi zvezne vlade presegli meje zakonitega in humanega ukrepanja, kar jim onemogoča nadaljnje opravljanje nalog v okviru trenutnega sistema. Notranji upor znotraj organov pregona predstavlja nov izziv za Trumpovo administracijo, ki se že dlje časa spopada z uličnimi protesti in kritikami civilne družbe. Odstopi strokovnega kadra nakazujejo na globok razkol med politično ravnjo v Washingtonu in operativnimi pravosodnimi organi na terenu. Ta poteza tožilcev bi lahko upočasnila izvajanje nekaterih zveznih direktiv in sprožila dodatne preiskave o zakonitosti uporabe sile s strani uslužbencev agencije ICE.