Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal uvedbo novih, 25-odstotnih carin na uvoz iz vseh držav, ki vzdržujejo trgovinske odnose z Iranom. Ukrep, ki so ga v Washingtonu poimenovali 'povratne carine', predstavlja drastično zaostritev ameriške zunanje politike in gospodarskega pritiska na teheranški režim. Odločitev je že sprožila ostre odzive v Pekingu, kjer so kitajske oblasti napovedale odločno zaščito svojih legitimnih pravic in interesov. Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning je poudarila, da v trgovinskih vojnah ni zmagovalcev, ter obsodila enostransko uveljavljanje sankcij. Indija, ki je sicer ena večjih trgovinskih partneric Irana, po prvih ocenah ne pričakuje uničujočih posledic, saj njena menjava z Iranom znaša približno 1,6 milijarde dolarjev, kar predstavlja le slaba dva promila celotne indijske zunanje trgovine. Kljub temu se indijski uradniki spopadajo z izzivom, saj so ZDA pred tem že uvedle visoke, 50-odstotne carine na nekatere druge indijske izdelke. Analitiki opozarjajo, da bi novi ukrepi lahko povzročili resne motnje v svetovnih dobavnih verigah in prisilili številne države v izbiro med dostopom do ameriškega trga in ohranjanjem energetskih ali gospodarskih vezi z Iranom. Ameriško veleposlaništvo v Washingtonu je v izjavi na družbenih omrežjih izpostavilo, da nasprotujejo vsakršnemu izvajanju 'dolge roke' ameriške jurisdikcije nad tretjimi državami. Medtem ko se napetosti stopnjujejo, so v Pekingu potrdili, da pozorno spremljajo razvoj dogodkov, zlasti v zvezi z varnostjo svojih državljanov v Iranu. Ta poteza administracije Donalda Trumpa neposredno sledi njegovim predhodnim grožnjam s strogimi ukrepi zoper iransko vlado zaradi notranjepolitičnega dogajanja v tej državi.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je med obiskom v Detroitu napovedal agresivno gospodarsko politiko, osredotočeno na zaščito domače avtomobilske proizvodnje s pomočjo visokih carin in zahtev po lokalni proizvodnji. Trump je poudaril, da so ameriški proizvajalci Ford, General Motors in Stellantis že napovedali obsežne investicije v domače obrate, hkrati pa je izrazil pripravljenost, da tuji proizvajalci, vključno s kitajskimi in japonskimi podjetji, gradijo tovarne v ZDA in zaposlujejo ameriško delovno silo. Njegova strategija vključuje tudi nenavadno pobudo za prodajo japonskih majhnih avtomobilov razreda 'kei' na ameriškem trgu. Kljub optimističnim napovedim o vrnitvi proizvodnje pa kritiki opozarjajo na visoko ceno njegove politike. Poročila navajajo, da so Trumpovi pretekli ukrepi in odmik od podpore električnim vozilom avtomobilsko industrijo stali približno 25 milijard dolarjev izgub. Podjetje Ford je moralo ustaviti proizvodnjo električnega modela F-150 Lightning in zabeležiti 19,5 milijarde dolarjev stroškov prestrukturiranja, medtem ko je General Motors zaradi spremenjenih okoljskih regulacij in izgube davčnih olajšav preusmeril proizvodnjo nazaj k motorjem z notranjim zgorevanjem, kar je povzročilo večmilijardne izgube v zadnjih četrtletjih. Trumpova politika visokih carin, vključno s 100-odstotno stopnjo na kitajska vozila, je povzročila mešane odzive na trgu. Medtem ko administracija trdi, da ščiti domača delovna mesta, analitiki opozarjajo, da bi lahko pomanjkanje poudarka na zelenem prehodu dolgoročno oslabilo konkurenčnost ameriških podjetij v primerjavi s tujimi tekmeci, ki hitreje razvijajo tehnologijo električnih vozil. Trump kljub temu vztraja, da je njegova prioriteta izključno proizvodnja na ameriških tleh, ne glede na izvor kapitala podjetij.

Najnovejše javnomnenjske raziskave v Združenih državah Amerike kažejo na zgodovinski premik v politični pripadnosti, saj se kar 45 odstotkov odraslih Američanov zdaj opredeljuje za neodvisne volivce. Ta trend je še posebej izrazit med pripadniki generacije Z in milenijci, ki v večji meri zavračajo uveljavljeni dvostrankarski sistem demokratov in republikancev. Raziskava agencije Gallup razkriva, da nezadovoljstvo s trenutno oblastjo poganja ta razkol, pri čemer se neodvisni volivci v zadnjem letu sicer bolj nagibajo k demokratom, vendar ne zaradi naklonjenosti njihovi politiki, temveč predvsem zaradi odpora do Donalda Trumpa. Hkrati se republikanska stranka v predstavniškem domu sooča z resno krizo vodenja, saj se njihova večina vztrajno krči. Po nizu nepričakovanih upokojitev, odstopov in smrti poslancev, vključno z nedavno smrtjo Douga LaMalfe, imajo republikanci le še 218 sedežev proti 213 demokratskim. To predsedniku predstavniškega doma Mikeu Johnsonu pušča minimalen manevrski prostor, saj lahko pri strankarskem glasovanju izgubi le en glas, ne da bi pri tem ogrozil sprejetje zakonodaje. Razmere se bodo verjetno še poslabšale po prihajajočih nadomestnih volitvah v Teksasu. Dodatno napetost vnaša radikalen premik v javnem mnenju glede vprašanja priseljevanja. Prvič doslej večina volivcev (46 odstotkov) podpira ukinitev zvezne agencije za priseljevanje in carine (ICE), kar je neposredna posledica javnega ogorčenja nad nedavnim nasilnim incidentom v Minneapolisu, kjer je agent agencije ubil mater treh otrok. Donald Trump se na te pritiske odziva z iskanjem idej pri progresivnih krogih, s čimer poskuša nagovoriti volivce glede vprašanj življenjskih stroškov pred prihajajočimi vmesnimi volitvami.

Zvezno sodišče v Združenih državah Amerike je izdalo začasno odredbo, s katero je podjetju Orsted dovolilo nadaljevanje gradnje 5 milijard dolarjev vrednega projekta vetrnih elektrarn na morju Revolution Wind pri Rhode Islandu. Odločitev sodnika Roycea C. Lambertha je sledila po tem, ko je administracija predsednika Donalda Trumpa tik pred božičem odredila ustavitev del na petih velikih projektih vetrnih elektrarn ob vzhodni obali, vključno s projektoma Sunrise Wind in Vineyard Wind. Sodišče je presodilo, da bi ustavitev del pri projektu, ki je že 90-odstotno dokončan, povzročila nepopravljivo škodo podjetju. Medtem ko se energetski razvijalci spopadajo z ustavnimi izzivi in novimi politikami v Washingtonu, je delnica danskega giganta Orsted po objavi sodne odločitve močno zrasla. Guvernerka Massachusettsa Maura Healey je potrdila, da so zvezne države, ki so partnerice pri projektih vetrne energije, že v stikih glede usklajenega odziva na Trumpove ukrepe. Administracija namreč utemeljuje ustavitve projektov z domnevnimi tveganji za nacionalno varnost, čeprav kritiki te poteze označujejo za politično motivirane napade na sektor obnovljivih virov energije. V središču dogajanja se je znašel tudi novi minister za energijo Chris Wright, ki ga energetski strokovnjaki in okoljevarstveniki označujejo za enega največjih nasprotnikov razogljičenja. Wright, ki je bil nekoč cenjen kot izobražen direktor s področja energetike, je v zadnjem času sprožil val kritik zaradi širjenja spornih trditev o sončni in vetrni energiji. Po anketi med poznavalci podnebne politike je prav Wright prepoznan kot ključna figura pri ukinjanju milijardnih spodbud za zeleni prehod, kar dodatno zaostruje odnose med Belo hišo in sektorjem obnovljivih virov.

V švicarskem Davosu se prihodnji teden začenja letno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), kjer se bodo zbrali vodilni predstavniki svetovne politike in gospodarstva. Osrednja tema razprav bo preizkušnja vizije svetovnega gospodarskega reda, ki temelji na pravilih in je v zadnjem obdobju pod močnim pritiskom geopolitičnih sprememb. Dogodek se odvija v času, ko mednarodno skupnost zaznamuje negotovost glede prihodnje vloge Združenih držav Amerike v globalnih procesih. Na srečanju pričakujejo tudi ameriškega predsednika, katerega prisotnost poudarja pomen foruma kot platforme za reševanje ključnih svetovnih izzivov. Elita se bo ukvarjala z vprašanji stabilnosti svetovnega reda, ki so ga v preteklih letih zamajali različni politični in trgovinski pretresi. Organizatorji poudarjajo, da je sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem nujno za naslavljanje sodobnih kriz. Analitiki opozarjajo, da se forum sooča z vse večjimi kritikami glede svoje učinkovitosti in inkluzivnosti. Kljub temu Davos ostaja osrednje prizorišče za mreženje in neformalne diplomatske pogovore, ki pogosto začrtajo smernice gospodarskih politik za prihodnje leto. Letošnja udeležba visokih gostov kaže na to, da si svetovne velesile še vedno prizadevajo za dialog, kljub naraščajočim protekcionističnim težnjam.

Administracija nekdanjega predsednika Donalda Trumpa se je znašla pod očitki o storitvi vojnega zločina, potem ko so v javnost prišle informacije, da je ameriška vojska v septembrskem napadu na domnevno tihotapsko ladjo uporabila letalo, preoblečeno v civilno plovilo. Po poročanju časnika The New York Times je vojaško letalo tipa boeing 737 operiralo brez vojaških oznak, pobarvano v belo barvo z modro črto, medtem ko so bilo strelivo in oborožitev skriti v trupu letala namesto pod krili. V napadu, ki se je zgodil v Karibskem morju blizu Venezuele, je umrlo 11 ljudi. Vojaški in pravni strokovnjaki opozarjajo, da takšna taktika prikrivanja identitete vojaškega zrakoplova krši mednarodno pravo in lahko predstavlja dejanje t. i. perfidnosti. Upokojeni generalmajor Steven Lepper je za medije poudaril, da letalo, ki ni prepoznavno kot bojno, ne bi smelo sodelovati v neposrednih spopadih. Prikrivanje identitete napadalca v mednarodnem pravu velja za hudo kršitev, saj ogroža varnost dejanskih civilnih zrakoplovov. Ameriška vojska je po incidentu in prvih poročilih plane-spotterjev na Deviških otokih domnevno spremenila svojo prakso in se vrnila k uporabi prepoznavnih vojaških letal za operacije nadzora in prestrezanja na morju. Časnik se pri svojem poročanju opira na fotografije amaterskih opazovalcev letal in izjave strokovnjakov za mednarodno kazensko pravo, ki pozivajo k preiskavi odgovornosti vpletenih poveljnikov.

Kitajski trgovinski presežek je leta 2025 dosegel rekordnih 1,2 bilijona ameriških dolarjev, kar predstavlja 20-odstotno povečanje glede na predhodno leto. Po podatkih kitajske carinske uprave je skupna vrednost blagovne menjave narasla na 45,47 bilijona juanov, s čimer je Kitajska kljub povišanim carinam, ki jih je uvedla administracija Donalda Trumpa, ohranila močno izvozno dinamiko. Izvoz se je v primerjavi z letom 2024 povečal za 6,1 odstotka, medtem ko je uvoz zabeležil skromno 0,5-odstotno rast. Na področju trgovinskih odnosov z Evropsko unijo prihaja do zbliževanja stališč glede spora o električnih vozilih. Bruselj je objavil nove smernice, ki bi kitajskim proizvajalcem omogočile zamenjavo kazenskih carin z dogovorjenimi cenovnimi zavezami. Ta okvir zahteva, da so ponujene cene zadostne za odpravo škodljivih učinkov subvencij, hkrati pa spodbuja kitajske naložbe znotraj EU in omejitve količin pošiljk, kar bi lahko dolgoročno stabiliziralo trgovinske odnose med velesilama. Medtem ko se Kitajska sooča z zunanjimi pritiski, podatki za december 2025 kažejo na nepričakovano močno gospodarsko aktivnost, saj sta tako izvoz kot uvoz presegla napovedi analitikov. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi nadaljnja krepitev juana lahko pomagala pri preoblikovanju kitajskega gospodarskega modela k večji domači potrošnji, saj bi cenejši uvoz povečal razpoložljivi dohodek prebivalstva. Kljub temu nekateri kritiki opozarjajo na nujnost strukturnih reform za dolgoročno vzdržno rast.

Kitajska je v letu 2025 zabeležila zgodovinski trgovinski presežek v višini skoraj 1,2 bilijona ameriških dolarjev, kar predstavlja 20-odstotno povečanje v primerjavi s predhodnim letom. Kljub zaostreni trgovinski vojni in visokim uvoznim dajatvam, ki jih je uvedla administracija Združenih držav Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, so kitajski izvozniki uspešno preusmerili svoje dejavnosti na nove trge. Rekorden rezultat je v veliki meri posledica močnega povečanja izvoza ob koncu leta, čeprav se je obseg pošiljk na ameriški trg zaradi carin opazno zmanjšal. Istočasno so Združene države Amerike decembra poročale o rekordnem proračunskem primanjkljaju v višini 145 milijard dolarjev. Poročilo ameriškega finančnega ministrstva nakazuje, da so prihodki iz naslova carin, ki jih je uvedel predsednik Trump, dosegli svojo zgornjo mejo in se ne povečujejo več po pričakovanjih. To kaže na morebitno stagnacijo fiskalnih učinkov trgovinske politike, medtem ko se ameriški proračunski primanjkljaj še naprej poglablja pod pritiskom zmanjšanih davčnih prilivov in visokih stroškov financiranja dolga. Svetovni gospodarski analitiki opozarjajo, da bi lahko ti premiki v svetovni trgovini povzročili nadaljnje napetosti med vodilnimi gospodarstvi. Kitajska se je na zunanje pritiske odzvala tudi z močnim povečanjem domače socialne porabe, s čimer želi spodbuditi notranje povpraševanje in zmanjšati odvisnost od izvoza v politično nestabilne regije. Medtem ko Kitajska cveti na račun diverzifikacije trgov, se ZDA srečujejo z izzivi uravnoteženja proračuna v okolju omejene mednarodne menjave s svojo največjo trgovinsko partnerico.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social zaveznicam v zvezi NATO posredoval ostro opozorilo, v katerem zahteva, da zavezništvo podpre ameriška prizadevanja za pridobitev Grenlandije. Trump trdi, da je otok ključnega pomena za nacionalno varnost Združenih držav Amerike in vzpostavitev obrambnega sistema, znanega kot "zlata kupola". Po njegovih besedah bi prehod Grenlandije pod ameriško upravo okrepil učinkovitost zavezništva, hkrati pa je opozoril, da NATO brez vojaške moči ZDA ne bi predstavljal nikakršne resne odvračalne sile. Politična analitičarka Mariia Zolkina opozarja, da Trumpove zahteve po Grenlandiji predstavljajo resno tveganje za razkol znotraj severnoatlantskega zavezništva. Razhajanja se ne pojavljajo le zaradi vprašanja vojne v Ukrajini, temveč predvsem zaradi osebnih političnih ambicij in interesov ameriškega predsednika, ki želi s pridobitvijo novega vojaškega oporišča pustiti trajno politično zapuščino. Evropski partnerji se v odgovor na to spopadajo z izzivom, kako pomiriti Trumpove varnostne pomisleke, ne da bi pri tem ogrozili suverenost Kraljevine Danske, pod katero otok spada. Napetosti se stopnjujejo v času, ko se globalni politični red premika proti skrajni desnici, kar vpliva tudi na notranjo dinamiko Evropske unije. Medtem ko se Madžarska, Poljska, Avstrija in Italija pod vplivom Trumpovih strategov soočajo z notranjimi pritiski na demokratične standarde, se Kanada in nekatere druge zaveznice že pripravljajo na morebitne gospodarske ultimatome. Grenlandija, ki je kot del Danske že vključena v NATO, tako ostaja osrednja točka geostrateških trenj med ZDA, Rusijo in Kitajsko.

Ameriški predsednik Donald Trump je v okviru svoje nove trgovinske politike uvedel 25-odstotne carine na uvoz iz držav, ki ohranjajo tesne trgovinske odnose z Iranom. Ukrep najbolj prizadene ključne iranske partnerice, med katerimi so Kitajska, Irak, Turčija in Združeni arabski emirati. Odločitev predstavlja del širše strategije pritiska na teheranški režim, ki se sooča z notranjimi protesti in mednarodno izolacijo. Medtem ko so bile številne države, vključno z Nemčijo, uvrščene na seznam tistih, ki bi jih novi trgovinski ukrepi lahko močno prizadeli, so nekatere države za zdaj ostale izvzete. Po poročilih so se neposrednim carinam v okviru te politike izognile Rusija, Kanada in Mehika, kar kaže na selektiven pristop Trumpove administracije pri uveljavljanju recipročnih tarif. Novi ukrepi so povzročili precejšnjo negotovost na svetovnih trgih, saj bi lahko vodili v zaostritev trgovinskih vojn in povračilne ukrepe prizadetih držav. Strategija Washingtona je neposredno povezana s podporo protestniškemu gibanju v Iranu, saj želi Bela hiša s finančnim izčrpavanjem iranskih zunanjetrgovinskih partnerjev omejiti vire prihodkov iranskih oblasti.

Zvezni sodnik v Washingtonu je v ponedeljek razveljavil odločitev ministrstva za notranje zadeve pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, ki je zahtevala ustavitev gradnje 6,2 milijarde dolarjev vrednega projekta vetrnih elektrarn na morju za Novo Anglijo. Razsodba predstavlja prvo večjo pravno oviro za prizadevanja nove administracije, da bi ustavila razvoj industrije obnovljivih virov energije v zveznih vodah, kar je bila ena od osrednjih predvolilnih obljub aktualnega predsednika. Hkrati je državna tožilka New Yorka Letitia James vložila dve zvezni tožbi proti Trumpovim odredbam o prekinitvi del, ki neposredno ogrožajo projekt Empire Wind. Ta projekt, ki je vreden 5,3 milijarde dolarjev in je že 60-odstotno dokončan, je ključen za oskrbo zvezne države New York z energijo. Razvijalci projekta in pravni zastopniki trdijo, da bi ustavitev del v tej fazi pomenila dokončen propad investicije in ogromno finančno škodo. Sodni postopki se nadaljujejo v sredo, ko bo sodnik odločal o zahtevi norveškega energetskega podjetja Equinor za nadaljevanje gradnje. Podjetje trdi, da so Trumpovi ukrepi samovoljni in v nasprotju z veljavno zakonodajo o upravljanju obalnih virov. Odločitev sodišča bo služila kot pomemben precedens za prihodnost vseh projektov vetrnih elektrarn na ameriški obali, ki so se znašli pod udarom nove zvezne politike.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa se je znašla pod valom obtožb o storitvi vojnega zločina, potem ko so v javnost prišle podrobnosti o septembrskem napadu na domnevno tihotapsko plovilo v Karibskem morju. Po poročanju časnika The New York Times je Pentagon v operaciji, ki je terjala 11 življenj, uporabil vojaško letalo, ki je bilo prepleskano tako, da je dajalo videz civilnega zrakoplova, njegovo orožje pa je bilo skrito v trupu. Strokovnjaki za mednarodno pravo opozarjajo, da gre za dejanje t. i. perfidnosti, ki je po ženevskih konvencijah strogo prepovedano. Operacija, ki je bila del širše kampanje pod imenom 'Lanza del Sur', je vključevala dva zaporedna napada. Posnetki nadzornih kamer naj bi kazali, kako sta dva preživela po prvem napadu z mahanjem pozdravljala letalo, misleč, da gre za civilno pomoč, nato pa sta bila v drugem napadu ubita. Ameriška vlada trdi, da so napadi zakoniti, ker so Združene države Amerike po mnenju predsednika Trumpa v stanju oboroženega spopada z mamilarskimi karteli, vendar pravniki poudarjajo, da pravila vojskovanja izrecno prepovedujejo pretvarjanje vojakov za civile z namenom zavajanja nasprotnika. Kritike letijo tudi na obrambnega sekretarja Peta Hegsetha, ki naj bi osebno odobril drugi napad na preživele. Humanitarne organizacije, vključno s Human Rights Watch, so dejanja označile za izvensodne poboje. Od septembra lani so ameriške sile v okviru te kampanje v Karibih in Tihem oceanu izvedle že 35 napadov, v katerih je umrlo najmanj 123 ljudi, pri čemer Washington še ni predložil dokazov, da so bila tarčna plovila dejansko vpletena v trgovino z drogami.

Ameriško gospodarstvo in finančni trgi so vstopili v obdobje povečane negotovosti, medtem ko vlagatelji z zanimanjem pričakujejo razsodbo vrhovnega sodišča ZDA glede carinske politike predsednika Donalda Trumpa. Kljub negotovosti je trg kriptovalut po objavi ugodnih podatkov o inflaciji zabeležil rast, pri čemer je bitcoin ponovno presegel vrednost 94.000 dolarjev. Hkrati je največja ameriška banka JPMorgan Chase sezono objav poslovnih rezultatov za četrto četrtletje leta 2025 odprla z nepričakovanim padcem prihodkov, predvsem zaradi šibkosti na področju izdajanja dolžniških vrednostnih papirjev. Na političnem prizorišču se predsednik Trump sooča s kritikami zaradi nejasnih odgovorov glede obljubljenih carinskih povračil v višini 2.000 dolarjev za državljane. Medtem so posledice njegove energetske politike in napovedanega uvoza cenejše venezuelske nafte že opazne v Teksasu, kjer naftni delavci v strahu pred izgubo dohodka razprodajajo svoje premoženje. Cene nafte se gibljejo blizu meje 60 dolarjev za sod, kar predstavlja kritično točko za dobičkonosnost lokalnih proizvajalcev. Na mednarodni ravni kitajski trgovinski podatki kažejo na presenetljivo odpornost gospodarstva; kljub ameriškim carinskim pritiskom je Kitajska decembra zabeležila rekorden trgovinski presežek v višini 114,1 milijarde dolarjev. Ta uspeh, ki temelji predvsem na trgovanju z državami izven ZDA, je okrepil tudi novozelandski dolar, saj Kitajska ostaja ključna trgovinska partnerica Nove Zelandije. Vzpon umetne inteligence pa v ZDA sproža nove etične polemike, saj so bili nekateri politiki ujeti pri trgovanju z delnicami podjetij, ki jih sami promovirajo v svojih okrožjih.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je napovedala uvedbo 25-odstotnih carin na ves uvoz iz držav, ki nadaljujejo trgovanje z Iranom. Ukrep, ki neposredno zadeva velike gospodarske sile, kot je Kitajska, je del širše strategije pritiska na teheranški režim sredi stopnjevanja protestov v Iranu. Strokovnjaki ob tem ocenjujejo, da svetovno gospodarstvo po letih trgovinskih nihanj kaže odpornost, saj so se dobavne verige razpršile, številne države, kot sta Indija in Brazilija, pa kljub visokim carinskim stopnjam izkoriščajo strateške izjeme za ključne dobrine. Vzporedno s tem se Združene države Amerike s Tajvanom dogovarjajo o sklenitvi obsežnega trgovinskega pakta, ki predvideva znižanje carin na tajvanske izdelke z 20 na 15 odstotkov. V zameno bo podjetje Taiwan Semiconductor Manufacturing Co (TSMC) znatno povečalo svojo prisotnost v Arizoni, kjer načrtuje gradnjo petih novih tovarn za proizvodnjo polprevodnikov. Skupna vrednost dodatnih naložb naj bi presegla 100 milijard ameriških dolarjev, kar bi podvojilo proizvodne zmogljivosti podjetja v ZDA do leta 2030. Kljub optimizmu administracije nekatera podjetja že čutijo negativne posledice protekcionistične politike. Nemški avtomobilski proizvajalec Volkswagen je poročal o upadu prodaje na ameriškem trgu v preteklem letu, kar pripisujejo prav Trumpovim carinskim ukrepom in zahtevnim tržnim razmeram. Medtem ko se cene nafte dvigujejo na dvomesečni vrh, ostaja vprašanje, kako bo na ameriško gospodarsko stabilnost vplival morebiten pravni izziv carin pred vrhovnim sodiščem.

Ameriški delniški trgi so v ponedeljek zabeležili rekordne vrednosti, čeprav je na trgovanje sprva negativno vplivala novica o kazenski preiskavi ministrstva za pravosodje proti predsedniku Federal Reserve (Fed) Jeromu Powellu. Indeksa Dow Jones in S&P 500 sta pridobila 0,2 odstotka vrednosti, kar je zadostovalo za nove zgodovinske mejnike. Powell je potrdil prejem sodnih pozivov, ki jih je označil za del pritiska predsednika Donalda Trumpa na centralno banko zaradi obrestnih mer. Powell je ob tem poudaril, da grožnje s kazenskimi ovadbami ne bodo vplivale na neodvisno presojo banke o denarni politiki. Na valutnih trgih se je povečalo povpraševanje po varnih naložbah, kar je okrepilo švicarski frank, medtem ko je srebro doseglo rekordno ceno nad 90 dolarjev za unčo. Vlagatelje poleg negotovosti glede prihodnosti Feda skrbijo tudi naraščajoče geopolitične napetosti v Iranu, kjer se oblasti spopadajo z nasilnimi protesti zaradi visoke inflacije in korupcije. Ameriški predsednik Trump je v odzivu na dogajanje v Iranu nakazal možnost vojaškega posredovanja, če se represija nad demonstranti ne bo končala. Gospodarski podatki kažejo, da je medletna inflacija v Združenih državah decembra ostala pri 2,7 odstotka, kar je še vedno nad ciljno ravnjo Feda. Čeprav so se cene nekaterih surovin, kot sta kava in govedina, znatno zvišale, osnovna inflacija kaže znake umirjanja. Trgi trenutno predvidevajo dva reza obrestnih mer v letu 2026, vendar preiskava proti vodstvu Feda vnaša precejšnjo mero tveganja v prihodnje napovedi glede neodvisnosti najpomembnejše finančne institucije na svetu.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki nadaljujejo trgovinsko sodelovanje z Iranom. Odločitev je bila sprejeta v času, ko se v Iranu stopnjuje nasilje nad civilisti, število smrtnih žrtev med protestniki pa po zadnjih podatkih strmo narašča. Washington s to potezo stopnjuje gospodarski pritisk na teheranški režim in poskuša osamiti državo na mednarodnem trgu. Novi ukrepi so neposreden odziv na poročila o brutalnem zatiranju protivladnih demonstracij, ki so zajele Iran. Bela hiša trdi, da bo vsaka država, ki finančno podpira iransko gospodarstvo, posredno soodgovorna za financiranje represivnega aparata. Carine bodo najbolj prizadele ključne energetske in industrijske partnerice, ki kljub predhodnim opozorilom niso zmanjšale obsega menjave. Diplomatski odnosi med Washingtonom in Teheranom so se s tem dejanjem dodatno zaostrili, kar sproža zaskrbljenost glede stabilnosti na Bližnjem vzhodu in nihanj na svetovnih naftnih trgih. Ameriška administracija vztraja, da so sankcije nujne za zaščito človekovih pravic in preprečevanje širjenja iranskega vpliva v regiji, medtem ko mednarodni opazovalci svarijo pred morebitnimi povračilnimi ukrepi prizadetih trgovinskih partneric.

V Minneapolisu je najmanj šest zveznih tožilcev odstopilo s svojih položajev zaradi nestrinjanja z ravnanjem ministrstva za pravosodje ZDA po uboju Renee Good. Ministrstvo naj bi namesto preiskave uslužbenca službe ICE, ki je prejšnji teden ustrelil omenjeno žensko, usmerilo svoje vire v preiskavo njene vdovca in iskanje domnevnih povezav s kriminalnimi skupinami. Župan Minneapolisa Jacob Frey je v televizijskem pogovoru za Fox News javno podvomil o legitimnosti zveznih preiskav v zvezni državi Minnesota. Frey je opozoril na nenadne odstopi vodilnih tožilcev in pravnikov, ki so pred tem obravnavali primere domnevnih goljufij v somalskih vrtcih. Ta preiskava je služila kot podlaga za napotitev skoraj 2.000 agentov službe ICE v mesto po navodilih Trumpove administracije. Politične napetosti v regiji so se stopnjevale po ostri retoriki predsednika Donalda Trumpa glede somalskih priseljencev, ki jih je označil z žaljivimi izrazi. Župan Frey poudarja, da množični odstopi strokovnega osebja na ministrstvu za pravosodje resno krnijo integriteto tekočih kazenskih postopkov in vzbujajo dvom o politični motiviranosti zveznih organov.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na novinarski konferenci v Bruslju poudarila, da Grenlandija pripada svojemu ljudstvu ter da o njeni usodi odločata izključno prebivalstvo tega ozemlja in Danska. Izjava je bila neposreden odziv na geopolitične napetosti, ki jih je sprožil interes ameriškega predsednika Donalda Trumpa za nakup tega strateškega otoka. Von der Leyenova je izpostavila, da Evropska unija in Grenlandija vzdržujeta močno sodelovanje, pri čemer je Bruselj v stalnem stiku z dansko vlado glede potreb regije. Predsednica je grenlandskemu narodu zagotovila, da lahko na podporo EU računa tako z besedami kot z dejanji, obenem pa je spomnila na strateški pomen otoka, ki je del zavezništva Nato. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je sicer izrazila željo po priključitvi Grenlandije, da bi s tem preprečila morebiten vpliv Rusije ali Kitajske na tem območju. Danska premierka Mette Frederiksen je v odgovor opozorila, da bi kakršen koli poskus ameriškega prevzema otoka pomenil konec severnoatlantskega zavezništva, kar dodatno zaostruje odnose med Washingtonom in Københavnom.

Več deset iranskih državljanov je v sredo prestopilo mejo s Turčijo na mejnem prehodu Kapikoy, ko so iranske oblasti okrepile zatiranje enega največjih valov protestov proti klerikalni oblasti Islamske republike. Po podatkih organizacij za človekove pravice je bilo v prizadevanjih režima, da bi zadušil glasno nestrinjanje javnosti, ubitih že približno 2600 ljudi. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem preko javnih sporočil pozval iranske protestnike, naj vztrajajo pri svojih zahtevah, in jim obljubil pomoč v prihodnosti. Situacija na mejnih prehodih odraža naraščajoč pritisk na civilno prebivalstvo, ki se zaradi nasilja varnostnih sil odloča za beg v sosednje države. Dogajanje predstavlja resno zaostritev notranjepolitične krize v Iranu, ki se spopada z množičnimi demonstracijami. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja poročila o številnih žrtvah in kršitvah človekovih pravic, medtem ko begunci, ki so dosegli turško ozemlje, pričajo o brutalnosti vladnih ukrepov.

Visoki predstavniki Združenih držav Amerike, Danske in Grenlandije so srečanje na visoki ravni, ki bi se prvotno moralo odviti v Beli hiši, prestavili v sosednjo upravno zgradbo Eisenhower. Na pogovorih so sodelovali ameriški podpredsednik J. D. Vance, državni sekretar Marco Rubio ter zunanja ministra Danske in Grenlandije, Lars Løkke Rasmussen in Vivian Motzfeldt. Kljub spremembi lokacije so pogovori stekli hitro, saj so ključni del srečanja zaključili v manj kot uri. Spremembo lokacije in potek dogodka so spremljale napetosti in ostra retorika. Novoizvoljeni predsednik Donald Trump se je na dogajanje odzval z zahtevo po odstranitvi določenih oseb, medtem ko so iz Bele hiše prihajala opozorila o morebitnih posledicah. Premik srečanja v zgradbo Eisenhower, ki stoji neposredno ob predsedniški rezidenci, nakazuje na določena logistična ali diplomatska nesoglasja v zadnjem trenutku. Podrobnosti o vsebini pogovorov ostajajo skope, vendar prisotnost najvišjih diplomatov vseh treh strani potrjuje pomen strateških vprašanj, povezanih z Arktiko in varnostnim sodelovanjem. Grenlandija in Danska ostajata ključni partnerici ZDA v regiji, vendar so zadnji dogodki v Washingtonu vnesli dodatno negotovost v sicer ustaljene diplomatske protokole.

Ameriški minister za zdravje Robert F. Kennedy mlajši je javno izrazil zaskrbljenost nad prehranjevalnimi navadami predsednika Donalda Trumpa, vendar je hkrati poudaril njegovo izjemno fizično odpornost. V podkastu konservativne vplivnice Katie Miller je Kennedy opisal Trumpovo prehrano, zlasti med potovanji, kot izjemno nezdravo. Predsednik naj bi se po njegovih besedah hranil skoraj izključno s hitro hrano iz verig, kot je McDonald's, sladkarijami in večjimi količinami dietne kokakole, medtem ko navadno vodo pije le redko. Kljub kritikam na račun junk fooda je Kennedy izpostavil, da je 79-letni predsednik presenetljivo zdrav in poln energije. Njegovo telesno konstitucijo je opisal kot »božansko«, saj kljub uživanju hrane, ki jo je Kennedy označil za »strup«, ne kaže znakov upada telesnih funkcij. Kennedy je pojasnil, da Trump na potovanjih zaupa le velikim korporacijam, saj se boji morebitnih zastrupitev ali bolezni, medtem ko se v Beli hiši in v svojem letovišču Mar-a-Lago prehranjuje bistveno bolje. Izjave ministra za zdravje so v ameriški javnosti sprožile mešane odzive, saj Kennedy velja za zagovornika naravne hrane in nasprotnika procesiranih živil, zdaj pa neposredno sodeluje s predsednikom, katerega življenjski slog je v popolnem nasprotju z njegovimi načeli. Kennedy je kljub temu zaključil, da je Trumpova vitalnost glede na njegove navade medicinski fenomen, ki ga je težko razumeti, a ostaja neizpodbitno dejstvo.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je uradno sporočila, da je po dvanajstdnevnem konfliktu z Izraelom in Združenimi državami Amerike, ki se je odvil junija 2025, znatno povečala svoje raketne zaloge. Poveljnik letalsko-vesoljskih sil IRGC Madžid Musavi je poudaril, da so iranske sile v stanju polne bojne pripravljenosti. Po njegovih besedah je Iranu uspelo sanirati vso škodo, ki jo je utrpel med lanskoletnimi spopadi, hkrati pa so proizvodne zmogljivosti na področju obrambne tehnologije zdaj višje kot pred začetkom konflikta. Objava o krepitvi vojaškega arzenala prihaja v času zaostrenih odnosov in groženj z vojaškim posredovanjem s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Iran se hkrati sooča z notranjimi pritiski v obliki protivladnih protestov, vendar vojaški vrh poudarja neomajnost pri varovanju nacionalne suverenosti. Musavi je izpostavil, da je povečanje proizvodnje raket neposreden odgovor na zunanje varnostne izzive in potrebo po zagotavljanju odvračalne moči države. Napetosti v regiji ostajajo visoke, saj Iran nadaljuje s krepitvijo svojih zmogljivosti kljub mednarodnim sankcijam in diplomatskim pritiskom. Povečanje raketnih rezerv IRGC se časovno ujema z informacijami o izčrpanosti zahodnih obrambnih sistemov, kar dodatno spreminja strateško ravnovesje na Bližnjem vzhodu. Napovedi o polni pripravljenosti sil nakazujejo, da Teheran ne namerava popustiti pri svojih strateških ciljih.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je v sredo s sedmimi glasovi proti dvema razsodilo, da ima republikanski kongresnik iz Illinoisa Mike Bost pravno podlago za izpodbijanje državne zakonodaje, ki dovoljuje štetje poštnih glasovnic še 14 dni po dnevu volitev. Odločitev sodišča oživlja tožbo, ki so jo nižja sodišča pred tem zavrnila z utemeljitvijo, da tožnik nima aktivne legitimacije. S tem so vrhovni sodniki odprli pot političnim kandidatom po vsej državi, da lažje izpodbijajo volilna pravila v svojih zveznih državah. Bost v tožbi zatrjuje, da Illinois s podaljšanim rokom za prejem glasovnic, ki so oddane pravočasno, a prispejo z zamudo, neustavno podaljšuje volilno obdobje prek zakonsko določenega dneva volitev. Čeprav se sodišče še ni opredelilo do same vsebine zakona, je njihova procesna odločitev pomembna zmaga za konservativne kroge, ki so tesno povezani z Donaldom Trumpom in si prizadevajo za strožje omejitve glasovanja po pošti. Ta precedens bi lahko sprožil val novih sodnih postopkov v prihajajočih volilnih ciklih, saj kandidatom zdaj ni več treba dokazovati neposrednega vpliva na izid volitev, da bi lahko vložili tožbo. Kritiki opozarjajo, da bi to lahko povzročilo nestabilnost volilnega procesa in povečalo število pravnih sporov, ki bi dodatno obremenili volilno upravo v zveznih državah.

Ameriški minister za zdravje Robert F. Kennedy Jr. je v nedavnem pogovoru izpostavil nenavadne in po njegovem mnenju nezdrave prehranjevalne navade predsednika Donalda Trumpa. Kennedy Jr., ki vodi ministrstvo za zdravje in socialne zadeve (HHS), je Trumpovo prehrano opisal kot neuravnovešeno, saj naj bi predsednik redno užival hitro prehrano, sladkarije in večje količine gazirane pijače Diet Coke. Minister je ob tem hudomušno pripomnil, da ne razume, kako je predsednik ob takšnem režimu sploh še živ. Kljub kritikam na račun vsebine obrokov pa je Kennedy Jr. poudaril, da ima Donald Trump izjemno močno telesno konstitucijo, ki jo je opisal celo kot božansko. Pojasnil je, da Trump ohranja neverjetno raven energije in vitalnosti, kar potrjujejo tudi uradna zdravniška poročila Bele hiše. Ta poročila navajajo, da so predsednikovi laboratorijski izvidi in kardiovaskularno zdravje na visoki ravni, kar sproža številne razprave v ameriški javnosti o vplivu prehrane na zdravje posameznika. Kennedyjeve izjave prihajajo v času, ko se v Združenih državah Amerike ponovno razplamteva debata o pomenu zdrave prehrane v javni politiki. Čeprav minister opozarja na nevarnosti uživanja procesirane hrane, hkrati priznava, da se zdi, da Trumpovo telo kljubuje običajnim medicinskim pričakovanjem. Vprašanje predsednikovega zdravja ostaja ena izmed osrednjih tem, ki zanimajo tako strokovno kot splošno javnost, predvsem zaradi njegovega aktivnega političnega sloga.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno izrazil močno namero, da bi Združene države Amerike prevzele nadzor nad Grenlandijo, ki je trenutno avtonomno ozemlje Danske. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social poudaril, da je otok ključnega pomena za nacionalno varnost, predvsem zaradi vzpostavitve zračnega in raketnega obrambnega sistema, poimenovanega Zlata kupola (Golden Dome). Po njegovih navedbah bi moralo pri priključitvi vodilno vlogo prevzeti zavezništvo Nato, saj bi s tem preprečili, da bi strateško pomembno ozemlje zasedli Kitajska ali Rusija. Kljub predsednikovemu navdušenju nad projektom pa najnovejša javnomnenjska raziskava agencije Reuters/Ipsos kaže, da ameriška javnost takšni potezi ni naklonjena. Le 17 odstotkov vprašanih Američanov podpira nakup Grenlandije, medtem ko jih 47 odstotkov nakupu izrecno nasprotuje. Večina podpornikov obeh ključnih političnih strank, demokratov in republikancev, prav tako zavrača možnost uporabe vojaške sile za morebitno priključitev otoka, kar kaže na velik razkorak med predsednikovimi strateškimi ambicijami in voljo ljudstva. Trump je v svojih objavah kritiziral Dansko, češ da otoka ni sposobna učinkovito braniti. Trdi, da bi ameriški nadzor nad tem arktičnim območjem zagotovil stabilnost v regiji, kjer se interesi velesil vedno bolj krešejo. Danska vlada in grenlandske oblasti so že v preteklosti podobne predloge odločno zavrnile s pojasnilom, da Grenlandija ni naprodaj, vendar Trump vztraja, da je nadzor nad otokom nujen za zaščito zahodnega sveta pred naraščajočimi grožnjami iz Moskve in Pekinga.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je na seji vlade ostro obsodil prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem nadzora nad Grenlandijo. Macron je poudaril, da bi kakršen koli poseg v suverenost evropske zaveznice sprožil dogodke brez primera in povzročil nepredvidljive posledice za mednarodne odnose. Francoski voditelj je s tem izrazil neposredno podporo Danski, pod katero sodi omenjeno arktično ozemlje. Izjave francoskega predsednika odražajo naraščajočo zaskrbljenost znotraj Evropske unije glede ameriške zunanje politike in njenih ambicij na Arktiki. Macron je izpostavil, da evropska suverenost ni predmet pogajanj in da so takšni poskusi destabilizirajoči za celotno zavezništvo Nato. Francoska vlada pozorno spremlja situacijo in ne podcenjuje resnosti ameriških namer, ki so v zadnjem tednu povzročile diplomatske napetosti. Diplomatski spor se je stopnjeval po odpovedi Trumpovega obiska v Kopenhagnu, saj je danska stran predloge o prodaji Grenlandije označila za absurdne. Macronova podpora Danski utrjuje francosko vlogo kot zagovornice evropske enotnosti in strateške avtonomije, hkrati pa opozarja na krhkost čezatlantskih vezi v obdobju trenutne ameriške administracije. Dogodek se odvija v luči širših geopolitičnih premikov, kjer se Francija vse pogosteje postavlja po robu enostranskim potezam ZDA.

Predstavniki Danske, Grenlandije in Združenih držav Amerike so se v Washingtonu sestali na izrednem srečanju v stavbi Eisenhower, kjer so obravnavali ameriške težnje po prevzemu nadzora nad tem strateškim arktičnim otokom. Ameriški predsednik Donald Trump je pred srečanjem ponovno poudaril, da je Grenlandija ključnega pomena za vzpostavitev ameriškega protiraketnega ščita, ki ga imenuje 'zlata kupola'. Delegacije pod vodstvom danskega zunanjega ministra Larsa Løkkeja Rasmussena in grenlandske predstavnice Vivian Motzfeldt so se v prostorih podpredsednika JD Vancea pogovarjale o prihodnjem sodelovanju in varnostnih vprašanjih v regiji. Ameriška stran vztrajno pritiska na Dansko glede možnosti prevzema otoka, kar utemeljuje z nacionalno varnostjo in širitvijo Natove prisotnosti na Arktiki. Danska in Grenlandija sta do sedaj uradno zavračali možnost prodaje ozemlja, vendar so se nekatere države članice zveze Nato že odločile za povečanje svoje vojaške prisotnosti na tem območju zaradi naraščajočih geopolitičnih napetosti. Srečanje predstavlja nadaljevanje Trumpove dolgoletne zunanjepolitične ambicije, ki Grenlandijo vidi kot ključno strateško točko v severnem Atlantiku. Kljub diplomaciji ostajajo stališča vpletenih strani precej narazen, saj Danska poudarja suverenost Grenlandije, medtem ko ZDA stopnjujejo retoriko o nujnosti ozemeljskih sprememb za zagotavljanje globalne varnosti.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je ostro posvaril pred nepredvidljivimi posledicami, v kolikor bi Združene države Amerike poskušale prevzeti nadzor nad Grenlandijo. Otok, ki je pod suverenostjo Danske, je postal središče diplomatskih napetosti, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump ponovil interes za njegov nakup oziroma priključitev, kar utemeljuje z zagotavljanjem nacionalne varnosti ZDA. Macron je poudaril, da bi kakršen koli poseg v suverenost evropske države in zaveznice sprožil niz dogodkov brez primere v sodobni diplomaciji. Francija je v znak podpore Danski in zaščite evropskih interesov na Arktiki že napovedala okrepitev svoje prisotnosti na otoku z odprtjem konzulata. Pariz vztraja pri stališču, da Grenlandija ni naprodaj in da gre pri ameriških ambicijah za nedopusten pritisk na suverenost članice Evropske unije. Medtem ko Washington ne izključuje niti uporabe sile za dosego svojih strateških ciljev, se ameriški predstavniki o vprašanju že pogovarjajo z danskimi in grenlandskimi oblastmi. Napetosti med Parizom in Washingtonom se stopnjujejo v času, ko Macron zavzema vse bolj neodvisno držo do ameriške zunanje politike. Francoski predsednik s tem utrjuje svojo vlogo zagovornika evropske strateške avtonomije in nasprotuje enostranskim potezam ZDA, ki bi lahko ogrozile stabilnost severnoatlantskega prostora. Geopolitični pomen Grenlandije se zaradi taljenja ledu in dostopa do naravnih virov povečuje, kar otok postavlja v središče nove hladne vojne med velesilami.

Robert F. Kennedy mlajši, ki ga je Donald Trump predvideno imenoval za ministra za zdravje, je javno izrazil kritiko nad prehranjevalnimi navadami novoizvoljenega predsednika Združenih držav Amerike. Po Kennedyjevih besedah se 79-letni Trump, predvsem med potovanji, prehranjuje skoraj izključno s hrano iz verig s hitro prehrano, kot sta McDonald's in Burger King, ter uživa velike količine sladkih gaziranih pijač. Kennedy je ob tem sarkastično pripomnil, da mu ni jasno, kako predsednik ob takšnem režimu sploh še ohranja življenjsko moč. Kljub opazkam o nezdravem načinu življenja je Kennedy pohvalil Trumpovo vzdržljivost in kondicijo, ki jo kaže pri opravljanju dolžnosti. Trumpova nagnjenost k hitri hrani sicer ni nova, saj je v preteklosti večkrat poudaril svojo naklonjenost tovrstnim obrokom, ker naj bi bila njihova priprava standardizirana in s tem domnevno bolj varna z vidika higiene. Kennedy, ki je znan po svojem zagovorništvu za korenite spremembe v ameriški živilski industriji in zdravstvu, je opozoril, da je prehrana na letalu Air Force One pogosto omejena na nezdrave izbire. Njegove izjave prihajajo v času, ko se v Združenih državah Amerike ponovno odpira javna razprava o vplivu ultra-procesirane hrane na zdravje prebivalstva, kar bo ena izmed ključnih nalog njegovega prihodnjega mandata.

Kitajska je v letu 2025 zabeležila zgodovinski trgovinski presežek v višini 1,2 bilijona ameriških dolarjev, kar predstavlja 20-odstotno povečanje glede na predhodno leto. Kljub stopnjevanju trgovinske vojne in uvedbi visokih carin s strani administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa je država uspela okrepiti svoj izvozni položaj. Podatki carinske uprave kažejo, da so se kitajski globalni izvozi povzpeli na 3,8 bilijona dolarjev, medtem ko je uvoz znašal 2,58 bilijona dolarjev. Čeprav se je izvoz v Združene države Amerike po vrnitvi Trumpa na oblast in uvedbi novih trgovinskih omejitev močno zmanjšal, je Kitajska ta primanjkljaj uspešno nadomestila s povečanim obsegom pošiljk na druge svetovne trge. Ta premik v trgovinski dinamiki kaže na večjo odpornost kitajskega gospodarstva in njegovo sposobnost hitrega prilagajanja spremenjenim geopolitičnim razmeram, s čimer se zmanjšuje neposredna odvisnost od ameriškega trga. Analitiki poudarjajo, da rekordni presežek prihaja v času, ko se globalno gospodarsko okolje sooča s številnimi izzivi. Kitajska je s svojo strategijo preusmerjanja izvoznih tokov in krepitvijo vezi z drugimi regijami, vključno z Afriko in Azijo, učinkovito nevtralizirala pritiske Washingtona. Kljub temu napetosti ostajajo visoke, saj Peking napoveduje povračilne ukrepe proti ameriškim carinam, ki vplivajo na širše mednarodne trgovinske odnose.

Združene države Amerike so v okviru prizadevanj predsednika Donalda Trumpa za priključitev največjega otoka na svetu pripravile oceno vrednosti Grenlandije, ki znaša približno 700 milijard dolarjev. Po navedbah virov, na katere se sklicuje ameriška mreža NBC News, je Trumpova administracija to številko določila kot del procesa načrtovanja morebitnega nakupa te polavtonomne danske ozemlje. Predsednik Trump je državnemu sekretarju Marcu Rubiu že naročil, naj pripravi uraden predlog za nakup otoka. Čeprav Danska doslej ni pokazala namere za prodajo, ameriška stran pripravlja finančne okvirje, ki bi vključevali prevzem letnih subvencij, ki jih otoku zagotavlja København, ter dolgoročne investicije v strateško infrastrukturo. Strateški pomen Grenlandije se je v zadnjih letih povečal predvsem zaradi bogatih naravnih virov in pomembne lege v Arktičnem oceanu, kjer se za vpliv potegujeta tudi Rusija in Kitajska. Ameriška ocena vrednosti vključuje ne le ozemlje, temveč tudi pravice do izkoriščanja rudnin in strateško vojaško prednost, ki bi jo ZDA pridobile s popolnim nadzorom nad otokom.

Nova javnomnenjska raziskava centra AP-NORC je razkrila, da večina prebivalcev Združenih držav Amerike meni, da je predsednik Donald Trump pri uporabi ameriške vojske v tujini prekoračil svoja pooblastila. Rezultati kažejo, da 56 odstotkov odraslih Američanov ocenjuje njegovo zunanjo politiko in vojaško posredovanje v drugih državah kot pretirano. Raziskava je bila izvedena v času zaostrenih razmer v Venezueli, kjer so ZDA močno podprle opozicijo proti predsedniku Nicolásu Maduru. Kritika javnosti prihaja v času, ko se predsednik Trump spopada s številnimi tveganji na domačem in mednarodnem prizorišču pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Poleg vprašanja Venezuele so anketiranci izrazili nezadovoljstvo s splošnim slogom njegove zunanje politike, ki ga mnogi vidijo kot preveč agresivnega. Anketa odraža naraščajoč skepticizem volivcev glede neposrednih vojaških posegov in njihove učinkovitosti pri reševanju globalnih kriz. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ti rezultati vplivali na prihodnje strateške odločitve Bele hiše, saj Trumpov pristop nima večinske podpore niti med domačim prebivalstvom. Raziskava AP-NORC tako poudarja razkorak med predsednikovo retoriko o moči ZDA in pričakovanji javnosti, ki si želi bolj premišljene uporabe vojaške sile. Podatki so še posebej relevantni zaradi naraščajočih napetosti na območjih, kjer bi ameriška vojska lahko igrala ključno vlogo.

Skupina ameriških kongresnikov iz obeh strank je vložila predlog zakona, ki bi onemogočil uporabo zveznih sredstev in vojaškega osebja za morebitne napade na članice ali ozemlja zveze Nato. Pobuda je odgovor na naraščajočo zaskrbljenost zaradi retorike predsednika Donalda Trumpa, ki je v preteklosti izrazil interes za priključitev Grenlandije in podal več zahtev glede lastništva tega strateškega otoka. Zakonodajni paket je bil sočasno predstavljen v predstavniškem domu in senatu. Predlog zakona izrecno prepoveduje uporabo vojaške sile proti Grenlandiji, ki je avtonomno ozemlje pod suverenostjo Danske, ene od ustanovnih članic severnoatlantskega zavezništva. Zakonodajalci želijo s tem korakom utrditi varnostna zagotovila znotraj Nata in preprečiti enostranske vojaške akcije, ki bi lahko destabilizirale mednarodne odnose. Gre za redek primer dvostrankarskega sodelovanja v ameriškem kongresu, usmerjenega v omejevanje predsedniških pooblastil nad oboroženimi silami v kontekstu zavezniških odnosov. Diplomatski odnosi med Washingtonom in Københavnom so se že v preteklosti ohladili zaradi Trumpovih izjav o nakupu otoka, ki jih je danska stran označila za nesmiselne. Trenutna zakonodajna pobuda služi kot preventivni mehanizem, ki naj bi zagotovil, da ameriška zunanja politika ostane v okvirih dogovorjenih mednarodnih pogodb, ne glede na retoriko izvršne oblasti.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je po poročanju tujih medijev in vojaških analitikov v sklepni fazi priprav na morebitno vojaško posredovanje proti Iranu. Ameriški predsednik je prek družbenih omrežij neposredno nagovoril iranske protestnike z obljubo, da je "pomoč na poti", medtem ko so Združene države Amerike od evropskih zaveznic že zahtevale obveščevalne podatke o morebitnih tarčah znotraj iranskega ozemlja. Vojaški strokovnjaki ocenjujejo, da so operativni načrti za napad, ki bi lahko vključeval tako vojaške kot civilne cilje, že pripravljeni, kar stopnjuje napetosti v celotni regiji. Teheran se je na stopnjevanje groženj odzval z ostrim opozorilom sosednjim državam, da bodo ameriška vojaška oporišča na njihovih ozemljih postala legitimne tarče iranskega povračilnega ukrepa, če bodo ZDA izvedle napad. Iranski uradniki so regionalne akterje pozvali, naj pritisnejo na Washington in preprečijo vojaško eskalacijo, hkrati pa so napovedali odločno odmaščevanje v primeru kakršnih koli atentatov ali agresivnih dejanj s strani ameriških sil. Iranska stran poudarja, da njihovo potrpljenje glede trenutnih napetosti pojenja. Znotraj mednarodne skupnosti in ameriške politike se medtem krepi skepsa glede tveganj, ki bi jih prinesla nova obsežna vojna na Bližnjem vzhodu. Medtem ko Trumpova ekipa raziskuje možnosti za uničenje iranskega jedrskega programa in podporo notranjim nemirom v državi, evropski zavezniki opozarjajo na nepredvidljive posledice takšne operacije. Stopnjevanje sovražne retorike in vojaških priprav kaže na kritično točko v odnosih med državama, ki bi lahko vodila v neposreden oborožen spopad z globalnimi posledicami.

Napetosti med Združenimi državami Amerike in Iranom so dosegle kritično točko po napovedih ameriškega predsednika Donalda Trumpa o možnosti vojaškega posredovanja v naslednjih 24 urah. Washington je že začel z evakuacijo dela vojaškega osebja iz letalskega oporišča Al Udeid v Katarju, ki velja za največje ameriško vojaško bazo na Bližnjem vzhodu. Odločitev za premik sil v druge dele regije je bila sprejeta zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi Teherana, potem ko je Trump zagrozil s silovito uporabo moči, če iranski režim ne prekine nasilja nad demonstranti. Teheran se je na grožnje odzval z ostrim opozorilom ameriškim zaveznikom v regiji. Visoki iranski uradniki so sporočili, da bodo v primeru ameriškega napada tarča iranskih raket ameriška oporišča v Turčiji in Združenih arabskih emiratih. Iranske oblasti so hkrati stopnjevale pritisk na domače nasprotnike režima in napovedale hitra sodišča za protestnike, pri čemer so enemu izmed njih že izrekle smrtno kazen. Po dostopnih podatkih je bilo v zadnjih protivladnih protestih v Iranu ubitih več kot 2.000 ljudi. Kljub zaostrovanju retorike so se v diplomatsko reševanje krize vključile Izrael in nekatere arabske države, ki Trumpu svetujejo previdnost. Te države predlagajo odlog zračnih napadov, saj ocenjujejo, da iranski režim še ni dovolj oslabljen, da bi bila vojaška intervencija v tem trenutku dokončno učinkovita. Analitiki kljub temu opozarjajo, da je verjetnost neposrednega oboroženega spopada izjemno visoka, kar povzroča nemir na svetovnih trgih in v mednarodni diplomaciji.

V Iranu so se po poročanju dopisnikov množični protesti proti oblastem v Teheranu znatno umirili, vendar razmere v državi ostajajo napete. Trenutno se v nekaterih mestih odvijajo le še manjši shodi, saj se je intenzivnost uličnih nemirov po obsežni državni represiji zmanjšala. Kljub navidezni umiritvi pa iranske pravosodne oblasti napovedujejo uporabo hitrih postopkov za obsodbo pridržanih udeležencev, kar dodatno zaostruje notranjepolitično situacijo. Zmanjšanje števila protestnikov na ulicah gre pripisati predvsem napovedim o prvih usmrtitvah, ki so jih oblasti uporabile kot sredstvo zastraševanja. Režim v Teheranu je s povečano prisotnostjo varnostnih sil in napovedjo strogih kazni uspel vzpostaviti stanje, ki ga opazovalci opisujejo kot negotovo in napeto zatišje. Vprašanje dolgoročne stabilnosti ostaja odprto, saj osnovni vzroki za nezadovoljstvo prebivalstva niso bili odpravljeni. Upad protestne dejavnosti ne pomeni konca nasprotovanja režimu, temveč verjetno le začasno fazo reorganizacije civilne družbe pod pritiskom pravosodnih groženj. Mednarodna javnost pozorno spremlja napovedane sodne procese, ki bi lahko sprožili nov val ogorčenja, če bodo izrečene napovedane smrtne kazni.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te in podpredsednica Hsiao Bi-khim sta med srečanjem z delegacijo iz mesta Phoenix v Arizoni izpostavila pomen poglobitve gospodarskega sodelovanja z Združenimi državami Amerike. Ključna točka pogovorov je bila čimprejšnja sklenitev sporazuma o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, ki bi podjetju TSMC in drugim tajvanskim investitorjem olajšal dolgoročno delovanje na ameriškem trgu. TSMC-jeva investicija v Arizoni velja za eno največjih neposrednih tujih naložb v zgodovini ZDA in simbolizira krepitev strateškega partnerstva v dobavnih verigah polprevodnikov. Po poročanju tujih medijev, vključno z New York Timesom, sta državi tik pred sklenitvijo trgovinskega sporazuma, ki bi uvozno carino za tajvanske izdelke znižal na 15 odstotkov. Nekdanji predstavnik pri Evropski uniji Lee Chun ocenjuje, da bo sklepno srečanje o carinskih tarifah potekalo v prihodnjih štirih tednih. Napovedana 15-odstotna stopnja sledi vzorcem preteklih ameriških dogovorov z Japonsko in Južno Korejo, kar bi Tajvanu zagotovilo predvidljivo poslovno okolje v obdobju spreminjajočih se trgovinskih politik pod vodstvom Donalda Trumpa. Analitiki poudarjajo, da je selitev proizvodnih zmogljivosti TSMC-ja v ZDA, ki jo nekateri imenujejo »Trumpovo premikanje gore«, ključna za ohranitev tajvanske varnosti in ekonomske pomembnosti. Kljub izzivom, ki jih prinašajo visoke carine in geopolitični pritiski, tajvanski vrh poudarja, da inovacijska energija države ostaja temelj globalnega tehnološkega napredka. Dogovor bi poleg nižjih stroškov prinesel tudi večjo stabilnost za tajvanske dobavitelje, ki se vključujejo v ameriški industrijski ekosistem.

Posebni ameriški odposlanec Steve Witkoff je v sredo v imenu predsednika Donalda Trumpa uradno napovedal začetek druge faze mirovnega načrta v 20 točkah za končanje konflikta v Gazi. Osrednji element te faze je vzpostavitev tehnokratske palestinske administracije v palestinski enklavi, ki bo služila kot prehodno upravno telo. Načrt predvideva razorožitev Hamasa in popoln nadzor nad območjem pod vodstvom nove administracije, ki jo nadzoruje Washington. Witkoff je poudaril, da Združene države Amerike od gibanja Hamas pričakujejo popolno izpolnitev vseh obveznosti, kar vključuje takojšnjo vrnitev zadnjega preminulega talca. V primeru neupoštevanja teh pogojev je ameriški odposlanec zagrozil s resnimi posledicami. Ta korak sledi prizadevanjem Trumpove administracije, da bi hitro stabilizirala razmere na Bližnjem vzhodu s pomočjo nepolitičnega upravnega organa. Nova faza načrta predstavlja pomemben premik od vojaških operacij k vzpostavljanju civilne oblasti, vendar hkrati zahteva popolno politično in vojaško nevtralizacijo Hamasa. Witkoff je ob objavi na družbenem omrežju X pojasnil, da je cilj vzpostaviti stabilno prehodno vlado, ki bo omogočila dolgoročni mir, medtem ko bo nadzor nad izvajanjem načrta neposredno pod nadzorom ameriškega predsednika.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno zaostril retoriko glede prevzema Grenlandije in izjavil, da je vse manj od popolnega ameriškega nadzora nad tem strateškim arktičnim otokom nesprejemljivo. Po njegovih besedah je ozemlje ključnega pomena za nacionalno varnost Združenih držav Amerike, zlasti v okviru vzpostavljanja obrambnega sistema, imenovanega "Zlata kupola". Trump je poudaril, da bi moralo zavezništvo NATO podpreti ameriška prizadevanja, saj bi se s tem znatno povečala učinkovitost in moč severnoatlantskega zavezništva. Predsednik je v objavi na družbenem omrežju Truth Social opozoril, da bi lahko v primeru ameriške neaktivnosti nadzor nad otokom prevzeli Rusija ali Kitajska, kar je označil za nedopustno. Njegove izjave so bile objavljene le nekaj ur pred načrtovanimi pogovori med podpredsednikom J. D. Vanceom, zunanjim ministrom Marcom Rubiom ter predstavniki Danske in Grenlandije v Beli hiši. Trumpova stališča so povzročila dodatne napetosti v diplomatskih odnosih z Dansko, ki je suverena nad otokom. Grenlandski premier je v odzivu na Trumpove pritiske ponovil, da otok ni naprodaj in da si prebivalci želijo ostati del danskega kraljestva. Poudaril je, da se otok sicer spopada z geopolitično krizo, vendar si ne želi postati del Združenih držav Amerike. Danska stran pa Trumpova prizadevanja ocenjuje kot nerealna, medtem ko ameriška administracija vztraja pri pomembnosti Arktike za globalno varnostno ravnovesje.

Ameriški predsednik Donald Trump je Grenlandijo postavil na vrh svojih zunanjepolitičnih prioritet, kar je sprožilo odziv Danske, ki je že okrepila svojo vojaško prisotnost na tem strateško pomembnem otoku. Napetosti so se stopnjevale po Trumpovih napovedih o morebitnih ukrepih proti državam, ki ne sledijo interesom Združenih držav Amerike, podobno kot se je to zgodilo ob nedavni aretaciji venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Za sredo je v Washingtonu sklicano srečanje, na katerem bodo razpravljali o prihodnosti otoka in varnostnih vprašanjih v Arktiki. Bela hiša je v okviru svoje komunikacijske strategije objavila simbolične podobe, ki nakazujejo na odločilne trenutke v ameriški zunanji politiki, medtem ko danska stran poudarja svojo suverenost nad ozemljem. Trumpov pristop do Grenlandije odraža njegovo širšo doktrino izvajanja pritiska na zaveznice in nasprotnice z namenom doseganja gospodarskih ter teritorialnih prednosti. Analitiki opozarjajo, da bi lahko zaostritev odnosov vplivala na stabilnost znotraj zavezništva NATO, saj Danska velja za ključno evropsko partnerico. Dogajanje spremlja tudi širša mednarodna javnost, saj Trumpova administracija v svojem novem mandatu nadaljuje z agresivno retoriko glede arktičnih surovin in strateških poti. Medtem ko Washington poudarja nujnost ameriškega nadzora nad regijo zaradi kitajskega in ruskega vpliva, København odgovarja z diplomatsko previdnostjo in krepitvijo obrambnih zmogljivosti na severu. Sreda bo tako ključen dan za razjasnitev namer obeh strani.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social pozval Dansko k takojšnjemu umiku z Grenlandije, saj meni, da država ni sposobna zagotoviti ustrezne obrambe otoka. Trump je v svojih izjavah poudaril, da so le Združene države Amerike zmožne učinkovito omejiti prisotnost Rusije in Kitajske v regiji. Pri tem je uporabil kritičen ton do danskih obrambnih zmogljivosti, češ da teh nalog ni mogoče opravljati zgolj z omejenimi sredstvi, kot sta dve pasji vpregi. Predsednik ZDA je v svojem zapisu neposredno nagovoril tudi zvezo Nato in zahteval, naj zavezništvo Danski odredi umik z otoka. Po njegovem prepričanju trenutna danska prisotnost ne zagotavlja zadostne varnosti pred naraščajočimi geopolitičnimi ambicijami Moskve in Pekinga na Arktiki. Trumpova zahteva pomeni stopnjevanje pritiska na strateško pomembno avtonomno ozemlje pod dansko krono, ki ga je Trump v preteklosti že neuspešno poskušal odkupiti. Ostro retoriko spremljajo opozorila o varnostni luknji na severu, ki bi jo po Trumpovem mnenju morale zapolniti izključno ameriške sile. Danska vlada se na zadnje pozive še ni uradno odzvala, vendar so podobne pobude v preteklosti v Københavnu zavrnili kot nesprejemljive. Dogajanje znova postavlja v ospredje vprašanje suverenosti Arktike in vlogo zveze Nato pri upravljanju napetosti med velesilami v tej regiji.

Združene države Amerike bi lahko v naslednjih 24 urah sprožile vojaško operacijo proti Iranu, so poročali tuji tiskovni agenciji Reuters in drugi viri, ki se sklicujejo na visoke evropske in izraelske uradnike. Administracija predsednika Donalda Trumpa je po navedbah medijev že prejela seznam strateško pomembnih objektov na iranskem ozemlju, ki bi lahko postali tarče napadov. Napetosti so se stopnjevale po Trumpovih opozorilih o strogih ukrepih zaradi notranjepolitičnega dogajanja v Iranu. Teheran se je na grožnje odzval z opozorilom sosednjim državam in partnerjem na Bližnjem vzhodu. Iranski predstavniki so napovedali, da bodo v primeru ameriške agresije napadli vojaška oporišča ZDA v regiji, specifično v Savdski Arabiji, Združenih arabskih emiratih in Turčiji. Zaradi neposredne nevarnosti naj bi Washington že začel z umikanjem dela osebja iz nekaterih izpostavljenih baz. Mednarodna skupnost na dogajanje gleda z veliko zaskrbljenostjo. Rusija je prek zunanjega ministrstva obsodila ameriške grožnje in obtožila Evropsko unijo podpore nemirom v Iranu. Medtem ko nekateri viri trdijo, da je odločitev o posredovanju v Washingtonu že sprejeta, razmere v celotni regiji ostajajo izjemno negotove in na robu odprtega vojaškega spopada.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno sprožil val diplomatskih napetosti z zahtevo po ameriškem prevzemu Grenlandije, kar je označil za vprašanje nacionalne varnosti. Trump je prek družbenih omrežij pozval zvezo NATO, naj pritisne na Dansko za umik ruskih in kitajskih interesov z otoka, ter dodal, da bi bila Grenlandija pod ameriškim nadzorom ključna za učinkovitost zavezništva. Po njegovih besedah so Združene države Amerike edina sila, ki lahko zaščiti to strateško območje v Arktiki, vsakršno drugačno rešitev pa je označil za nesprejemljivo. Evropski voditelji so se na Trumpove izjave odzvali z ostrimi kritikami in zagotovili podporo danski suverenosti. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Grenlandija pripada svojim prebivalcem, medtem ko je francoski predsednik Emmanuel Macron opozoril na nepredvidljive posledice kršitve ozemeljske celovitosti Danske. Evropski parlament je Trumpove navedbe označil za grobo kršitev mednarodnega prava in Ustanovne listine Združenih narodov, hkrati pa poudaril, da je varnost Arktike strateška prioriteta EU. Hkrati se razmere zaostrujejo na Bližnjem vzhodu, kjer se Združene države Amerike po navedbah diplomatskih virov pripravljajo na morebiten vojaški napad na Iran. ZDA so že začele z umikom osebja iz nekaterih ključnih oporišč v regiji, vključno z bazo Al Udeid v Katarju. Trump je protestnikom v Iranu sporočil, da je »pomoč na poti«, kar v kombinaciji z vojaškimi premiki nakazuje na možnost neposrednega posredovanja v naslednjih 24 urah.

Norveško energetsko podjetje Equinor je na zveznem sodišču v Washingtonu vložilo zahtevo za začasno odredbo, s katero želi doseči preklic odločitve administracije predsednika Donalda Trumpa o zaustavitvi gradnje vetrne elektrarne Empire Wind na morju pred New Yorkom. Gre za enega ključnih projektov obnovljivih virov energije v Združenih državah Amerike, ki je trenutno dokončan v 60 odstotkih, vendar je delo zastalo po predsednikovem ukazu o moratoriju na vetrne projekte v zveznih vodah. Investitorji opozarjajo, da bi podaljšanje zastoja lahko pomenilo dokončen propad projekta, ki je bil načrtovan za napajanje več kot milijona gospodinjstev. Podjetje Equinor v tožbi proti vladi trdi, da je Trumpov ukaz neutemeljen in povzroča nepopravljivo gospodarsko škodo. Zvezni sodnik bo v sredo preučil pravne argumente in odločil, ali se gradnja v zveznih vodah lahko nadaljuje kljub nasprotovanju Bele hiše. Ta pravni spor predstavlja prvi večji preizkus Trumpove energetske politike, ki daje prednost fosilnim gorivom in odkrito nasprotuje vetrni energiji. Odločitev sodišča bo verjetno postavila precedens za druge podobne projekte na vzhodni obali ZDA, ki so se prav tako znašli pod udarom novega regulatornega okvira. Analitiki ocenjujejo, da bo izid vplival na dolgoročne cilje zveznih držav glede prehoda na čisto energijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z izključitvijo naftnega giganta Exxon Mobil iz prihodnjih poslov v Venezueli, potem ko je izvršni direktor družbe Darren Woods državo označil za neprimerno za naložbe. Woods je med srečanjem z energetskimi voditelji v Beli hiši poudaril, da venezuelanski sistem brez obsežnih zakonskih in regulativnih sprememb ne more podpreti tujega kapitala. Trump, ki je po januarski vojaški odstavitvi Nicolása Madura od industrije zahteval do 100 milijard dolarjev za obnovo tamkajšnjega energetskega sektorja, je Woodsove pripombe označil za nesprejemljive in napovedal, da bo Exxonu verjetno onemogočil dostop do tamkajšnjih virov. Medtem začasna predsednica Venezuele Delcy Rodríguez krmari med zahtevami Washingtona in interesi domačih elit, ki še vedno obvladujejo vojsko in varnostne sile. Čeprav Rodríguezova Trumpa javno kritizira kot imperialističnega ugrabitelja, se hkrati pogaja o obnovi diplomatskih odnosov in ponuja izvoz več deset milijonov sodčkov nafte. Pod pritiskom Združenih držav Amerike so oblasti v Caracasu že začele s postopnim izpuščanjem političnih zapornikov in ameriških državljanov, ki so bili zaprti med Madurovim mandatom. Do ponedeljka naj bi bilo na prostosti več kot sto oseb, čeprav opozicijske skupine navajajo nižje številke. Operacija zajetja Madura, ki so jo 3. januarja 2026 izvedle ameriške specialne enote, še naprej sproža pravne in diplomatske polemike. Razkriti tajni pravni memorandumi ameriškega pravosodnega ministrstva trdijo, da Trump pri odobritvi akcije ni bil omejen z domačo ali mednarodno zakonodajo zaradi svojih ustavnih pooblastil kot vrhovni poveljnik. Trump se je na družbenih omrežjih celo označil za vršilca dolžnosti predsednika Venezuele, kar je povzročilo mešane odzive v mednarodni skupnosti in med prebivalci Venezuele, ki so razdeljeni med olajšanjem zaradi konca gospodarskega kolapsa in ogorčenjem nad tujo vojaško intervencijo.

Po streljanju Renee Good s strani agenta ICE Jonathana Rossa v Minneapolisu so se pojavili odzivi, ki so razkrili nezadovoljstvo zveznih agentov zaradi povratnih informacij. Prav tako so se pojavili očitki o uporabi prepovedanih smrtonosnih taktik s strani agentov ICE, vključno z uporabo davljenja, ki je bilo prepovedano po smrti Georgea Floyda. Republikanska kongresnica Mary Miller je zavrnila ankete, ki kažejo na ogorčenje javnosti nad delovanjem ICE. Donald Trump je ponudil sporno opravičilo za streljanje in trdil, da je bila žrtev nevarna.

Agenti zveznega preiskovalnega urada FBI so v sredo izvedli nenavadno hišno preiskavo na domu Hannah Natanson, novinarke uglednega časnika Washington Post, ki poroča o delovanju zvezne vlade in administracije predsednika Donalda Trumpa. Preiskava na njenem domu v Virginiji je bila del širše operacije v zvezi z Aureliem Perez-Lugonesom, pogodbenim sodelavcem vlade z Marylanda, ki ga obtožujejo nezakonitega prilaščanja strogo zaupnih državnih dokumentov. Po navedbah FBI so nekatere izmed teh dokumentov našli v njegovi kleti in celo v škatli za malico, medtem ko je preiskava pri novinarki vključevala zaseg njenega mobilnega telefona in pametne ure. Dogodek je sprožil burne odzive v ameriški javnosti, saj so preiskave domov novinarjev v ZDA izjemno redke in zahtevajo odobritev najvišjih predstavnikov pravosodnega ministrstva. Po navedbah virov je bil nalog za preiskavo potrjen na najvišjih ravneh ministrstva za pravosodje, kar kaže na resnost preiskave uhajanja zaupnih podatkov. Tiskovni predstavnik časnika Washington Post je sporočil, da situacijo pozorno spremljajo in preverjajo vse okoliščine primera. Aurelio Perez-Lugones, ki je predmet preiskave, ima dostop do najvišjih stopenj tajnosti že od leta 2002 in dela kot sistemski administrator. Čeprav novinarka Natanson neposredno ni bila obtožena kaznivega dejanja, preiskovalce zanima njena povezava s pogodbenikom oziroma način, kako so zaupni podatki prišli v javnost ali do nepooblaščenih oseb. Dogodek se odvija v času povečanih napetosti med aktualno ameriško administracijo in mediji, ki preiskujejo delovanje zveznih institucij.

Ameriški minister za zdravje Robert Kennedy mlajši je javno izrazil zaskrbljenost nad prehranjevalnimi navadami predsednika Donalda Trumpa. Kennedy mlajši je v nedavnih izjavah ocenil, da predsednik uživa izjemno nezdravo hrano, kar je posebej opazno med njegovimi potovanji. Minister je ob tem hudomušno pripomnil, da glede na izbor živil ne razume povsem, kako je predsednik še vedno pri dobrem zdravju. Kritika se osredotoča predvsem na visoko predelano hrano in hitre prigrizke, ki so po navedbah ministra stalnica v predsednikovem jedilniku. Kennedy mlajši, ki je sicer znan kot zagovornik reform v prehrambni industriji in boja proti debelosti, je s temi izjavami razkril določene vidike zdravstvenega stanja in življenjskega sloga prvega moža Združenih držav Amerike. Čeprav so Trumpove preference do hitre hrane, vključno z verigami kot je McDonald's, splošno znane že iz njegovega prvega mandata, so tokratne pripombe ministra za zdravje pritegnile pozornost javnosti zaradi njegove neposrednosti. Izjave odpirajo širšo razpravo o vplivu prehrane na zdravje vodilnih politikov in vlogi ministra pri spodbujanju bolj zdravih alternativ v državi.

Ameriški State Department je pojasnil, da prekinitev izdajanja vizumov za državljane 75 držav velja izključno za priseljenske vizume. Ukrep je bil uveden z namenom poostritve nadzora nad prosilci, za katere ameriške oblasti ocenjujejo, da bi lahko postali breme za ameriški socialni sistem.

Danska je na Grenlandijo napotila predhodnico vojaških sil in dodatno opremo, da bi okrepila svojo prisotnost na otoku in ga pripravila na morebiten prihod večjih glavnih sil v prihodnje. Po poročanju danske radiotelevizije DR je letalo danskih oboroženih sil na otoku pristalo v ponedeljek zvečer, s čimer se je uradno začela operacija utrjevanja obrambnih zmogljivosti na tem strateško pomembnem območju. Operacija vključuje namestitev vojaškega osebja, ki bo skrbelo za logistično pripravljenost otoka na sprejem tako danskih kot tujih zavezniških enot. Ta poteza odraža naraščajoč pomen Arktike v sodobnem varnostnem okolju, kjer se krepijo geopolitični interesi različnih svetovnih sil. Cilj napotitve je zagotoviti nemoteno delovanje vojaške infrastrukture v primeru potrebe po hitrem posredovanju. K projektu povečanja vojaške prisotnosti se pridružuje tudi Švedska, ki bo v okviru danskega prizadevanja na otok napotila svoje častnike. Gre za usklajeno nordijsko obrambno sodelovanje, ki poudarja pomen stabilnosti v arktični regiji. Prisotnost švedskih častnikov bo po navedbah virov prispevala k boljši integraciji vojaškega načrtovanja in operativnega sodelovanja med sosednjima državama v tem delu sveta.