Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je ostro kritiziral program zaračunavanja takse za vstop v središče Manhattna in ga označil za katastrofo za New York. Trump je v svojih izjavah zahteval takojšnjo odpravo 9-dolarske pristojbine, ki je bila uvedena z namenom zmanjšanja prometnih zamaškov in izboljšanja zraka v mestu. Po njegovem prepričanju takšna politika uničuje mesto in nikoli ne bo dosegla želenih učinkov, zato jo je treba končati brez odlašanja. Na drugi strani mestne oblasti v New Yorku zagovarjajo program in poudarjajo njegove pozitivne učinke. Po njihovih podatkih se je promet v mestu od začetka izvajanja programa v januarju zmanjšal za do 13 odstotkov. Sredstva, zbrana s takso, so namenjena posodobitvi mestnega podzemnega omrežja in javnega prevoza, kar naj bi dolgoročno koristilo vsem prebivalcem in obiskovalcem velemesta. Nasprotovanje Donalda Trumpa temu ukrepu odraža širši politični razkorak med zvezno ravnjo pod njegovim prihodnjim vodstvom in lokalno upravo New Yorka. Medtem ko Trump poudarja gospodarsko breme za voznike in podjetja, zagovorniki okoljskih politik opozarjajo, da bi ukinitev programa pomenila korak nazaj pri prizadevanjih za trajnostno urbano mobilnost v enem najgosteje naseljenih območij na svetu.

Zvezni sodnik Royce C. Lamberth je v ponedeljek zavrnil utemeljitev administracije predsednika Donalda Trumpa za zaustavitev gradnje morske vetrne elektrarne Revolution Wind, ki jo razvija dansko podjetje Orsted A/S. Sodišče je razsodilo, da bi prekinitev del pri projektu, ki je že 90-odstotno dokončan, povzročila nepopravljivo škodo podjetju in oskrbi z energijo v zveznih državah Rhode Island in Connecticut. Administracija je pred tem poskušala ustaviti projekt z navajanjem tajnih poročil o tveganjih za nacionalno varnost, vendar je sodnik takšne argumente zavrnil in omogočil nadaljevanje gradnje. Istočasno se Trumpova administracija sooča s pravnim odporom zaradi izvršnega ukaza 14168, ki biološki spol opredeljuje kot nespremenljiv in binaren. Generalni tožilci iz 12 zveznih držav, v katerih prevladujejo demokrati, so vložili tožbo proti ministrstvu za zdravje in socialne zadeve (HHS), da bi preprečili ukinitev financiranja pobud, povezanih s teorijo spola. Ukrep predsednika Trumpa namreč zahteva, da vsi prejemniki zveznih sredstev upoštevajo politiko dveh bioloških spolov, kar bi lahko v zvezni državi New York ogrozilo več kot 80 milijard dolarjev financiranja. Ti dogodki odražajo širši trend pravnih bitk med Trumpovo administracijo in pravosodnim sistemom ter posameznimi zveznimi državami. Medtem ko predsednik uporablja izvršne ukaze za hitro uveljavljanje ideoloških in gospodarskih sprememb, sodišča delujejo kot nadzorni mehanizem, ki v nekaterih primerih, kot je primer vetrne elektrarne, ustavlja nepojasnjene odločitve izvršilne veje oblasti. Nadaljnji razplet teh tožb bo ključen za določitev meja predsedniških pooblastil pri vprašanjih energetike in socialnih politik.

Mesto Minneapolis, zvezna država Minnesota in številna druga mesta, vključno s Chicagom, so sprožila pravne postopke proti administraciji predsednika Donalda Trumpa zaradi agresivnih imigracijskih operacij in groženj z ukinitvijo zveznega financiranja. Spor se je zaostril po incidentu v Minneapolisu, kjer je agent zvezne službe za priseljevanje (ICE) med operacijo ubil 37-letno ameriško državljanko Renee Good, kar je sprožilo val protestov po vsej državi. Župan Minneapolisa Jacob Frey je dejanja zveznih organov označil za protiustavna in nezakonita, saj naj bi agenti brez izbirčnosti pridrževali državljane ZDA. Hkrati je predsednik Trump napovedal popolno ustavitev vseh zveznih izplačil tako imenovanim »mestom zatočiščem« (sanctuary cities), ki po njegovem mnenju ščitijo kriminalce in ne sodelujejo z zveznimi organi pri deportacijah. Illinois in Chicago sta v ločeni tožbi obtožila administracijo izvajanja »organiziranega bombardiranja« in vzpostavljanja ozračja strahu z uporabo vojaško usposobljenega osebja in kemičnega orožja na njihovih ulicah. Pravni spori se širijo tudi na področje pravic transspolnih oseb, kjer Illinois vodi tožbo proti pogojevanju milijardnih sredstev z diskriminatornimi ukrepi. Ameriško zunanje ministrstvo je ob tem potrdilo, da je od začetka Trumpovega mandata preklicalo več kot 100.000 vizumov v okviru strožje priseljenske politike. Kot razloge za preklic navajajo prekoračitve bivanja, vožnjo pod vplivom alkohola in nasilna dejanja. Medtem ko administracija vztraja pri varnostnem vidiku teh ukrepov, župani demokratskih mest obljubljajo nepopustljiv pravni boj za povrnitev vseh zadržanih sredstev, ki so ključna za javno varnost, šolstvo in infrastrukturo.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je pred sredinim srečanjem z danskimi in grenlandskimi predstavniki v Washingtonu zaostril retoriko glede nakupa Grenlandije in poudaril, da je popoln ameriški nadzor nad otokom »nepogrešljiv«. Ameriška administracija, ki jo bosta na pogovorih zastopala podpredsednik JD Vance in državni sekretar Marco Rubio, otok vidi kot ključno strateško točko za vzpostavitev novega protiraketnega ščita »Zlata kupola«. Trumpova vztrajnost je povzročila diplomatske napetosti s Københavnom in Nuukom, kjer prevzemu ostro nasprotujejo. Analitiki opozarjajo, da bi se ZDA in Danska morebitnemu neposrednemu konfliktu lahko izognile s kompromisno rešitvijo po zgledu britanskih vojaških oporišč na Cipru. David Blair iz časnika The Telegraph predlaga preoblikovanje obstoječih ameriških oporišč na Grenlandiji v »suverena območja baz«, kar bi Trumpu omogočilo razglasitev politične zmage brez formalne priključitve celotnega otoka. Takšna rešitev bi pravno gledano dele ozemlja prenesla pod ameriško jurisdikcijo, hkrati pa ohranila dansko suverenost nad preostalim otokom. Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen in grenlandska zunanja ministrica Vivian Motzfeldt bosta v Beli hiši zagovarjala avtonomijo otoka, medtem ko Trump na družbenih omrežjih stopnjuje pritiske. Kljub temu da je danska premierka Mette Frederiksen zamisel o prodaji že v prvem Trumpovem mandatu označila za absurdno, tokratni dogodki kažejo, da ameriški predsednik svoje namere jemlje dobesedno in je nanje pripravljen vezati vprašanja nacionalne varnosti znotraj zavezništva NATO.

Ameriški predsednik Donald Trump in župan mesta New York Zohran Mamdani sta kljub preteklim ostrim političnim razhajanjem vzpostavila presenetljivo srčen odnos prek zasebnih tekstovnih sporočil. Redna komunikacija med voditeljema se je začela po njunem srečanju v Beli hiši lanskega novembra, kar nakazuje na oblikovanje neformalnega komunikacijskega kanala med zvezno oblastjo in največjim ameriškim mestom. Poročila o njunem dopisovanju so presenetila politično javnost, saj sta si v preteklosti izmenjala številne žaljivke in se spopadala glede ključnih ideoloških vprašanj. Nova dinamika njunega odnosa sovpada z najnovejšimi javnomnenjskimi raziskavami, ki kažejo na nepričakovano podporo demokratov nekaterim Trumpovim zadnjim političnim predlogom. Čeprav podrobnosti vsebine sporočil niso javno razkrite, analitiki ocenjujejo, da gre za poskus pragmatičnega sodelovanja, ki bi lahko ublažilo napetosti med republikansko administracijo in demokratsko vodeno metropolo. Ta premik v komunikaciji odraža Trumpovo strategijo neposrednega navezovanja stikov z vplivnimi lokalnimi politiki, kar presega tradicionalne strankarske okvire. Kljub zasebni naklonjenosti ostajata politiki na nasprotnih bregovih glede številnih vprašanj, vendar pa njuna trenutna pripravljenost na dialog predstavlja pomemben odklon od preteklega sovražnega tona. Javnost pozorno spremlja, ali bo ta osebna vez privedla do konkretnih zakonodajnih ali proračunskih dogovorov, ki bi koristili mestu New York, hkrati pa bi Trumpu omogočili večji vpliv v tradicionalno liberalnem okolju. Takšno sodelovanje bi lahko služilo kot model za prihodnje interakcije med Belo hišo in drugimi demokratskimi župani po državi.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je v prvem letu mandata administracije predsednika Donalda Trumpa preklicalo več kot 100.000 vizumov tujim državljanom, kar predstavlja rekordno število v primerjavi s preteklimi leti. Ukrep je del širše in poostrene priseljenske politike, ki se osredotoča na izgon posameznikov, ki bi lahko predstavljali tveganje za javno varnost ali nacionalno varnost ZDA. Med preklicanimi dokumenti je bilo približno 8.000 študentskih vizumov in 2.500 vizumov za strokovne delavce, večina preostalih preklicov pa se je nanašala na poslovne in turistične potnike, ki so prekoračili dovoljeni čas bivanja. Zunanje ministrstvo je pod vodstvom Marca Rubia poudarilo, da so bili tarča ukrepov predvsem tuji državljani, ki so imeli opravka z organi pregona zaradi kriminalnih dejavnosti. Število preklicov v letu 2025 je več kot podvojilo številko iz leta 2024, ko je bilo pod vodstvom nekdanjega predsednika Joeja Bidna preklicanih približno 40.000 vizumov. Zaradi teh ukrepov so nekateri študenti in specializirani delavci izgubili svoj zakoniti status v državi, kar je povzročilo precejšnje negotovosti na področju delovne sile. Ekonomisti v najnovejših poročilih opozarjajo, da so Združene države Amerike zaradi dramatičnih sprememb v priseljenski politiki prvič po več desetletjih zabeležile neto negativno migracijo. To pomeni, da je državo zapustilo več ljudi, kot se jih je vanjo priselilo, kar bi lahko dolgoročno vplivalo na ameriško gospodarstvo in demografsko podobo. Administracija napoveduje nadaljevanje strogega preverjanja vseh imetnikov vizumov in takojšnjo deportacijo tistih, ki ne izpolnjujejo pogojev za bivanje.

Britanska javna radiotelevizija BBC je na ameriškem sodišču vložila predlog za zavrnitev odškodninske tožbe v višini 10 milijard dolarjev, ki jo je proti njej sprožil predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump. Pravni zastopniki medijske hiše so v dokumentih, vloženih na zvezno sodišče na južnem Floridi, poudarili, da sodišče nima osebne pristojnosti nad britanskim javnim servisom. Tožba se nanaša na vsebino dokumentarne oddaje Panorama, v kateri naj bi po Trumpovih trditvah s spornim montiranjem njegovih izjav namerno škodovali njegovemu ugledu. BBC v svojem zagovoru odločno zavrača očitke o zlonamernem delovanju in trdi, da so bile njihove novinarske odločitve skladne s profesionalnimi standardi. Poleg vprašanja pristojnosti so odvetniki izpostavili, da Trumpove navedbe ne izpolnjujejo pravnih pogojev za kleveto, saj vsebina ni bila objavljena z namenom zavajanja javnosti. Tožbeni zahtevek, ki se v različnih poročilih giblje med 5 in 10 milijardami dolarjev, predstavlja enega največjih pravnih pritiskov na tuji medij s strani ameriškega predsednika. Primer je vzbudil precejšnjo pozornost zaradi vprašanja svobode tiska in vpliva politike na medijsko poročanje. Medtem ko Trump trdi, da je bil žrtev manipulacije, BBC vztraja, da gre za poskus ustrahovanja novinarjev. Sodišče bo v naslednji fazi odločalo o utemeljenosti predloga za zavrnitev, kar bo določilo, ali se bo postopek sploh nadaljeval v fazo sojenja.

Ameriški predsednik Donald Trump se sooča z valom kritik zaradi izjav o mejah svoje moči in načrtovanih infrastrukturnih projektov. V intervjuju za New York Times je Trump izjavil, da je njegova lastna "moralnost" edina omejitev njegove oblasti na svetovnem prizorišču, ob tem pa je zavrnil pomen mednarodnega prava. Kritiki opozarjajo, da takšna retorika kaže na težnje po nekontrolirani avtoriteti, zlasti ob upoštevanju njegove pretekle evidence kršenja norm. Hkrati je Trumpova nečakinja Mary Trump ostro obsodila načrtovano gradnjo dvorane v Beli hiši, katere proračun se je podvojil na 400 milijonov dolarjev. Po njenih besedah gre za poskus gradnje spomenika samemu sebi, ker predsednik čuti, da ga javnost ne ceni dovolj. Poleg tega je Trump na platformi Truth Social napovedal, da bodo morala velika tehnološka podjetja, kot je Microsoft, sama financirati energetsko infrastrukturo za svoje podatkovne centre, da stroški ne bi bremenili navadnih potrošnikov. Na zakonodajnem področju je senatorka Elizabeth Warren sprožila pobudo proti Trumpovemu izvršnemu ukazu, ki olajšuje vključevanje kriptovalut v pokojninske načrte 401(k). Warrenova v pismu predsedniku Komisije za vrednostne papirje in borzo (SEC) opozarja, da so digitalna sredstva preveč tvegana in volatilna za dolgoročno varnost ameriških upokojencev. Razprava o Trumpovi verodostojnosti se nadaljuje tudi v luči analiz, ki mu očitajo desettisoče neresničnih izjav v času njegovega delovanja.

V Detroitu se je v torek zbralo več sto protestnikov, ki so izrazili nasprotovanje obisku predsednika Donalda Trumpa in njegovi gospodarski politiki. Demonstracije so potekale pred igralnico MotorCity Casino, kjer je Trump nagovoril člane detroitskega gospodarskega kluba, ter v okolici Fordove tovarne avtomobilov. Protestniki so z vzkliki in transparenti zahtevali odstavitev predsednika ter razpustitev zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE). Lokalna policija je med shodom, ki so ga nekateri udeleženci opisali kot napetega, pridržala dve osebi. Po navedbah organov pregona sta bila posameznika pridržana zaradi neupoštevanja navodil policistov, vendar sta bila po izdaji plačilnih nalogov kmalu izpuščena na prostost. Shod je vključeval tako mirne govore kot tudi pohode skozi mestne ulice, kjer so se protestniki spopadali z močno prisotnostjo policije in nekaterimi podporniki predsednika. Dogodek je poudaril globoko politično razdeljenost v Michiganu, ključni zvezni državi za ameriško gospodarstvo. Medtem ko je Trump v svojih govorih izpostavljal gospodarske dosežke in pomen avtomobilske industrije, so nasprotniki opozarjali na po njihovem mnenju sporno ravnanje z migranti in negativne družbene posledice njegove politike. Protesti so se končali brez večjih incidentov ali trajnejšega nasilja.

Iranske oblasti so napovedale začetek izvajanja smrtnih kazni nad udeleženci obsežnih protivladnih protestov, ki so v zadnjem obdobju zajeli državo. Kot prvi naj bi bil usmrčen 26-letni trgovec Erfan Soltani, ki so ga varnostne sile pridržale prejšnji teden. Iransko pravosodje je v hitrih sodnih postopkih obsodilo več tisoč ljudi, pri čemer vodstvo države napoveduje pospešeno izvajanje kazni kljub opozorilom mednarodne skupnosti. Po podatkih nevladnih organizacij, vključno z Iran Human Rights (IHR), je bilo v brutalnem zatiranju protestov ubitih že več kot 2.500 ljudi, medtem ko število pridržanih presega 18.000. Družina Soltanija je v zadnjem trenutku poskušala doseči njegovo izpustitev, vendar so uradni teheranski viri potrdili namero o izvršitvi prve usmrtitve, ki bi služila kot svarilo ostalim protestnikom. Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Trumpa izrazile ostre grožnje zoper iranski režim, vendar Teheran te diplomatske pritiske ignorira. Aktivisti na terenu opozarjajo, da so sodni procesi netransparentni in ne upoštevajo osnovnih standardov človekovih pravic, medtem ko se število izrečenih smrtnih kazni povečuje.

Zvezni agenti so v Minneapolisu in drugih delih zvezne države Minnesota uporabili solzivec, bliskovne granate in poprovo pršilo, da bi razgnali protestnike, ki se spopadajo z močno povečano prisotnostjo zveznih organov za priseljevanje. Demonstracije so se razširile po celotni regiji, vključno z usklajenimi odhodi učencev iz šol v predmestjih, kar odraža naraščajoč odpor proti agresivnim ukrepom agencije za priseljevanje in carine (ICE). Oblasti so v torek aretirale osem ljudi, medtem ko se spopadi med protestniki in policijo stopnjujejo že več dni. Napetosti so dosegle vrhunec po prejšnjem tednu, ko je agent ICE med obsežno zvezno operacijo ubil domačinko Renee Nicole Good. Incident je sprožil val ogorčenja in pravnih postopkov, saj so lokalni in državni voditelji vložili tožbo proti zvezni vladi, s katero želijo omejiti delovanje zveznih agentov na svojih tleh. Protestniki zveznim organom očitajo pretirano uporabo sile in nasilne taktike, ki vključujejo uporabo dražilnih sredstev proti aktivistom. Administracija takratnega predsednika Trumpa je na dogajanje odgovorila z grožnjami o nadaljnjih ukrepih proti demonstrantom, kar je le še podžgalo nezadovoljstvo prebivalcev. Dogajanje v Minnesoti predstavlja enega najbolj intenzivnih primerov odpora proti zvezni migracijski politiki v zadnjem obdobju, pri čemer se lokalne oblasti neposredno spopadajo z zvezno izvršilno vejo oblasti glede vprašanj nadzora in varnosti državljanov.

Ameriški zvezni organi za priseljevanje in carino (ICE) so v okviru poostrenega nadzora priseljencev pod upravo predsednika Trumpa pridržali Rafaela Andresa Rubia Bohorqueza, uslužbenca mestnega sveta New Yorka. Pridržanje se je zgodilo v ponedeljek na Long Islandu med rutinskim priseljenskim sestankom, kar je sprožilo val ogorčenja med mestnimi oblastmi in proteste pred pridržalnim centrom na Manhattnu. Po navedbah Ministrstva za domovinsko varnost (DHS) Rubio Bohorquez v Združenih državah Amerike prebiva nezakonito, saj je leta 2017 prekoračil turistični vizum, obenem pa mu očitajo preteklo aretacijo zaradi napada. Župan New Yorka Zohran Mamdani je dejanje označil za napad na demokracijo, mestne vrednote in nesprejemljiv vladni poseg v lokalno avtonomijo. Mestne oblasti trdijo, da gre za politični pritisk na New York, medtem ko DHS vztraja pri uveljavljanju zvezne zakonodaje. V vlogi za izpustitev, ki so jo vložili odvetniki pridržanega, je navedeno, da je Rubio Bohorquez prosilec za azil iz Venezuele, kar dodatno zaostruje pravni spor med mestom in zvezno vlado. Incident predstavlja nov vrhunec v dolgotrajnih napetostih med zvezno administracijo in New Yorkom, ki ohranja status mesta zatočišča. Medtem ko zvezna vlada trdi, da takšne politike ovirajo delo varnostnih organov in ščitijo osebe s kriminalno preteklostjo, mestne oblasti poudarjajo pomen zaščite vseh prebivalcev ne glede na njihov status. Stopnjevanje ukrepov proti uslužbencem mestnih institucij kaže na agresivnejšo strategijo zveznih organov pri izvajanju deportacij v mestih, ki nasprotujejo Trumpovi priseljenski politiki.

Vodja iranskega pravosodja je napovedal pospešitev sodnih postopkov in izrekanje smrtnih kazni za udeležence vsesplošnih protivladnih protestov, ki so pretresli državo. Odločitev o stopnjevanju represije prihaja kljub neposrednim opozorilom ameriškega predsednika Donalda Trumpa o povračilnih ukrepih v primeru nadaljnjega prelivanja krvi. Po dostopnih podatkih je v nasilnem zatiranju demonstracij življenje izgubilo že več kot 2500 ljudi, številni pridržani pa se zdaj soočajo z najstrožjimi kaznimi. Med prvimi obsojenimi na smrt je bil identificiran 26-letni Erfan Soltani, vendar uradni viri še niso potrdili, ali so kazen že izvršili. Iranski režim z napovedjo hitrih usmrtitev poskuša zadušiti upor, ki se je iz gospodarskih nezadovoljstev razširil v odkrit upor proti teokratski ureditvi države. Zaradi omejitev poročanja in blokad komunikacijskih poti so informacije iz notranjosti države skope, a pričevanja potrjujejo izjemno brutalnost varnostnih sil. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov, saj Iran vztraja pri nasilnem reševanju notranje krize. Napovedane usmrtitve predstavljajo kritično točko v spopadu med oblastjo in civilno družbo, hkrati pa dodatno zaostrujejo že tako napete odnose med Teheranom in Washingtonom. Zaradi vztrajanja pri smrtnih kaznih se pričakuje nadaljnja osamitev Irana v mednarodnem prostoru in morebitna uvedba novih gospodarskih sankcij s strani zahodnih zaveznic.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike sprejele zelo stroge ukrepe proti Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale z izvajanjem smrtnih kazni nad udeleženci nedavnih protestov. Po podatkih organizacij za človekove pravice je bilo v nasilnem zatiranju nemirov ubitih že več kot 2.400 ljudi. Mednarodno javnost so dodatno pretresla poročila o usmrtitvah mladih protestnikov, med njimi 26-letnega Erfana Soltanija, čigar usodo so medijem razkrili njegovi sorodniki. Napetosti v regiji se stopnjujejo tudi na vojaškem področju, saj je Iran ameriškim vojaškim bazam poslal opozorilna sporočila, v katerih poudarja svojo pripravljenost na morebitne spopade. Iranski predstavniki trdijo, da je država v vojaškem smislu pripravljena bolje kot kdajkoli prej, kar povečuje tveganje za neposreden konflikt med Teheranom in Washingtonom. Predsednik Trump ob tem zavrača podrobnejša pojasnila svojih izjav, ki namigujejo na neposredno pomoč iranskim demonstrantom. Istočasno se razmere zaostrujejo v sosednji Siriji, kjer je vlada območja zahodno od reke Evfrat razglasila za zaprto vojaško cono. Do te odločitve je prišlo zaradi stopnjevanja spopadov s terorističnimi skupinami, kar še dodatno destabilizira že tako krhko varnostno situacijo na Bližnjem vzhodu. Regionalni akterji z zaskrbljenostjo spremljajo premike sil in retoriko vpletenih strani, ki bi lahko vodila v širšo regionalno krizo.

Ameriški predsednik Donald Trump se je danes v Beli hiši sestal s premierjema Danske in Grenlandije na pogovorih, ki bi lahko vključevali razpravo o ameriškem nakupu tega strateško pomembnega otoka. Čeprav so uradni predstavniki Danske in avtonomne grenlandske vlade pred srečanjem izrazili zadržanost do prodaje ozemlja, ameriška stran pripravlja finančne ocene vrednosti otoka. Gre za srečanje, ki bi po mnenju analitikov lahko postreglo z neobičajno ponudbo, ki bi jo Danska težko zavrnila, vendar so pričakovanja glede takojšnjega dogovora nizka. Strateška vrednost Grenlandije za Združene države Amerike se v zadnjih letih povečuje, predvsem zaradi naravnih virov in pomembne lege v Arktičnem oceanu. Gospodarske ocene vrednosti otoka so izjemno visoke, saj vključujejo ne le nepremičnine in infrastrukturo, temveč tudi pravice do izkoriščanja surovin in geopolitični vpliv. Trumpova administracija naj bi Grenlandijo videla kot ključno točko za zagotavljanje nacionalne varnosti in energetske neodvisnosti. Danska premierka Mette Frederiksen je v preteklosti že poudarila, da Grenlandija ni naprodaj, vendar se bo pod pritiskom ameriške diplomacije morala opredeliti do konkretnih predlogov Washingtona. Pogovori potekajo v času povečanega zanimanja Rusije in Kitajske za arktično regijo, kar še dodatno spodbuja ameriške ambicije po utrditvi prisotnosti na severu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo znova poudaril svojo namero, da bi Združene države Amerike prevzele nadzor nad Grenlandijo. Po njegovih besedah bi s tem strateškim premikom Severnoatlantsko zavezništvo postalo bistveno bolj učinkovito in močno, hkrati pa je dodal, da je vsaka druga možnost, ki ne bi vključevala ameriškega nadzora nad otokom, za Washington nesprejemljiva. Trumpova retorika odraža geopolitične ambicije po zavarovanju Arktike, ki je bogata z naravnimi viri, vključno z nafto in redkimi zemljami. Kljub temu da so prebivalci otoka, lokalne oblasti in številni evropski voditelji načrte o priključitvi že večkrat zavrnili, Trump vztraja pri svojem stališču. Grenlandija, ki je avtonomno ozemlje pod dansko krono, po mnenju ameriške administracije predstavlja ključno obrambno točko pred vplivom Rusije in Kitajske v regiji. Trumpove izjave so povzročile nove napetosti v diplomatskih odnosih z Dansko in sprožile vprašanja o prihodnosti zavezniških odnosov znotraj Nata. Nadaljevanje tovrstnih pritiskov kaže na zaostritev ameriške zunanje politike glede ozemeljske suverenosti v arktičnem krogu. Medtem ko Danska poudarja, da otok ni naprodaj, Trumpov kabinet strateški nadzor povezuje z dolgoročno nacionalno varnostjo Združenih držav Amerike in gospodarskimi koristmi, ki jih prinašajo obsežne energetske rezerve na tem območju.

Vodja iranskega sodstva Gholamhossein Mohseni-Ejei je odredil pospešitev sodnih postopkov in izvajanje usmrtitev za posameznike, ki so bili pridržani med valom protivladnih demonstracij. Po podatkih aktivistov je število smrtnih žrtev v državnem zatiranju protestov naraslo na 2.571, kar je sprožilo ostre mednarodne odzive. Iranske oblasti s temi ukrepi skušajo zadušiti vsesplošen upor, ki se je iz gospodarskega nezadovoljstva prevesil v zahtevo po koncu teokratske ureditve. Ameriški predsednik Donald Trump je v odziv na stopnjevanje nasilja nad mirnimi protestniki prekinil vsa pogajanja z iransko vlado. Trump je večkrat opozoril, da bi Združene države Amerike lahko uporabile vojaško silo, če se poboji ne bodo končali. Napetosti med Teheranom in Washingtonom so se s tem močno zaostrile, saj Iran kljub mednarodnim grožnjam nadaljuje s politiko trde roke. Razmere v Iranu ostajajo kritične, saj režim demonstracije označuje za tuje zarote. Poleg napovedanih usmrtitev oblasti še naprej omejujejo komunikacijske poti in svobodo zbiranja. Mednarodna skupnost izraža globoko zaskrbljenost nad kršitvami človekovih pravic in hitrostjo sodnih procesov, ki po mnenju pravnih strokovnjakov ne zagotavljajo pravičnega sojenja.

Najnovejša javnomnenjska raziskava agencije Reuters in inštituta Ipsos je pokazala, da le 17 odstotkov odraslih prebivalcev Združenih držav Amerike podpira prizadevanja predsednika Donalda Trumpa za nakup Grenlandije. Večina vprašanih je izrazila nasprotovanje tej diplomatski in gospodarski pobudi, ki je v zadnjem obdobju sprožila precejšnjo pozornost v mednarodni javnosti. Anketiranci so se posebej opredelili tudi do možnosti uporabe vojaške sile za priključitev tega arktičnega otoka. Manj kot pet odstotkov sodelujočih meni, da bi bila uporaba sile za dosego tega cilja primerna oziroma dobra ideja. Izsledki kažejo na močno razkorak med namerami Bele hiše in stališči ameriške javnosti glede ozemeljske širitve na severu. Analitiki opozarjajo, da gre za eno izmed manj priljubljenih zunanjepolitičnih zamisli trenutne administracije. Odklonilno stališče večine Američanov do morebitne priključitve Grenlandije, bodisi s finančnim odkupom bodisi z drugimi sredstvi, dodatno otežuje politično izvedljivost takšnega načrta v prihodnje.

Predsednik črnogorske skupščine Andrija Mandić je podprl pobudo za podelitev Nobelove nagrade za mir ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Člani Mandićevega kabineta so pismo s podporo in uradno pobudo v Jeruzalemu osebno predali predsedniku izraelskega parlamenta (Kneset) Amirju Ohani. Ta poteza Črne gore sledi podobnim pobudam, ki so se v regiji Zahodnega Balkana pojavile v zadnjih mesecih. Mandićeva podpora poudarja Trumpovo vlogo pri prizadevanjih za mir na mednarodnem prizorišču, kar je skladno z argumenti drugih regionalnih voditeljev, ki Trumpa vidijo kot mirovnika. Pobuda je bila formalno izročena v Izraelu, kar dodatno simbolizira pomen Trumpovih preteklih diplomatskih prizadevanj na Bližnjem vzhodu, vključno z Abrahamovimi sporazumi. V širšem kontekstu ta dejanja odražajo poskuse določenih političnih struj na Balkanu, da bi okrepile vezi z ameriško administracijo in poudarile Trumpovo zunanjepolitično zapuščino. Kritiki takšnih nominacij sicer pogosto izpostavljajo kontroverznost Trumpovih metod, vendar zagovorniki vztrajajo, da so njegovi uspehi pri preprečevanju novih spopadov zadosten razlog za priznanje.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo njegova administracija s 1. februarjem ustavila vsa zvezna sredstva za zvezne države in mesta, ki izvajajo politiko t. i. mest zatočišča (sanctuary cities). Ta ukrep, ki ga je Trump poudarjal že med svojo predvolilno kampanjo, cilja na lokalne oblasti, ki omejujejo sodelovanje z zveznimi organi pri nadzoru in deportacijah nezakonitih priseljencev. Predsednik je te jurisdikcije na družbenih omrežjih označil za "skorumpirane centre za zaščito kriminalcev" in s tem stopnjeval pritisk na demokratske voditelje. Napoved je nemudoma sprožila ostre odzive pravnih strokovnjakov in lokalnih politikov, ki opozarjajo na morebitno neustavnost takšne poteze. Generalni tožilec Kalifornije Rob Bonta in oblasti v San Franciscu so poudarili, da so se zvezna sodišča v preteklosti že postavila na stran lokalnih oblasti, saj predsednik nima enostranskih pooblastil za pogojevanje sredstev, ki jih je odobril kongres. V primeru uveljavitve bi lahko samo območje zaliva San Francisco izgubilo več milijard dolarjev zvezne pomoči, kar bi resno ogrozilo lokalne proračune in javne storitve. Ta poteza predstavlja najnovejši korak v Trumpovem širšem prizadevanju za poostritev priseljenske politike in neposreden obračun z opozicijskimi zveznimi državami. Medtem ko administracija trdi, da lokalne politike zatočišč ogrožajo javno varnost in kršijo zvezno zakonodajo, kritiki opozarjajo, da gre za politično motivirano kaznovanje ideoloških nasprotnikov. Pričakovati je, da se bo spor preselil na sodišča, kjer so mesta v podobnih primerih že dosegla pravne zmage proti prejšnjim poskusom zamrznitve sredstev.

Zvezna agencija za priseljevanje in carine (ICE) v mestih Minneapolis in Saint Paul izvaja obsežno operacijo, ki so jo v Department of Homeland Security označili za največjo doslej. Razmere v zvezni državi Minnesota so se močno zaostrile po tem, ko je pred tednom dni agent ICE ustrelil ameriško državljanko in mater treh otrok Renee Good. Zaradi dogodka so v mestu izbruhnili protesti, lokalne oblasti pa so ostro obsodile nasilno ravnanje zveznih agentov in vložile tožbo proti administraciji predsednika Trumpa. Trenutno število zveznih agentov na terenu presega skupno število policistov desetih največjih policijskih uprav v metropolitanskem območju Twin Cities. Napetosti med lokalnim prebivalstvom in zveznimi oblastmi dodatno podžiga prisotnost zamaskiranih agentov v soseskah, kar mestni uradniki opisujejo kot ustvarjanje kaosa in teroriziranje priseljenskih skupnosti. Podpredsednica mestnega sveta Saint Paula Hwa Jeong Kim je poudarila, da agencija ne zagotavlja varnosti, temveč vnaša strah, zlasti med somalske priseljence, ki so izgubili status začasne zaščite. V odziv na dogodke lokalni aktivisti načrtujejo splošno stavko, medtem ko se na spletu širijo posnetki neuspešnih posredovanj agentov, ki so v zimskih razmerah naleteli na težave zaradi poledice. Politični kontekst dogajanja sega v december, ko je predsednik Trump na podlagi poročil o domnevnih goljufijah v socialnem sistemu, ki naj bi jih zagrešili posamezniki znotraj somalske skupnosti, začel stopnjevati retoriko proti Minneapolisu. To je vodilo v povečan nadzor in agresivnejše izvajanje imigracijske politike. Lokalno prebivalstvo in progresivni politiki dogajanje vidijo kot neupravičen zvezni vdor, ki ogroža državljanske pravice in varnost vseh prebivalcev, ne glede na njihov status priseljevanja.

Ameriški State Department je potrdil, da bo začasno ustavil obdelavo prošenj za priseljenske vizume za državljane 75 držav, med njimi tudi Rusije. Ta ukrep je del širšega pregleda postopkov preverjanja prosilcev, ki bi lahko predstavljali finančno breme za ZDA. Omejitve veljajo izključno za priseljenske vizume.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z ostrejšim ukrepanjem proti iranskemu režimu, če bodo oblasti začele z usmrtitvami priprtih protestnikov. Napetosti so se stopnjevale, ko so nevladne organizacije poročale o več kot 2.500 smrtnih žrtvah v zadnjih 17 dneh zatiranja protivladnih demonstracij. Trump je prek družbenih omrežij neposredno podprl demonstrante in odpovedal vsa srečanja z iranskimi uradniki, dokler se nasilje ne konča, hkrati pa je Teheran opozoril, da bo za zlorabe treba plačati visoko ceno. Iranski pravosodni organi so kljub mednarodnim opozorilom napovedali pospešena sojenja in morebitne usmrtitve za tiste, ki so bili aretirani med protesti. Med najbolj izpostavljenimi primeri je 26-letni Erfan Soltani, ki se po navedbah aktivistov spopada z neposredno grožnjo smrtne kazni. Iranski uradniki so se na ameriške grožnje odzvali z opozorilom, da bodo v primeru napada Washingtona ciljali na ameriška oporišča v sosednjih državah na Bližnjem vzhodu. Zaradi stopnjevanja krize v Washingtonu potekajo intenzivni pogovori o morebitnih povračilnih ukrepih, saj Trumpova administracija meni, da je predsednik po javnih opozorilih zdaj zavezan k ukrepanju. Razmere v državi ostajajo kritične, saj so potrdili tudi smrtne žrtve med mladoletniki in pripadniki varnostnih sil, medtem ko je bilo aretiranih več kot 18.000 ljudi. Režim v Teheranu je medtem izvedel vojaške vaje in vzpostavil t. i. virtualni zid za omejitev informacij.

Ameriška senatorka iz Michigana Elissa Slotkin je sporočila, da je zvezno tožilstvo pod upravo predsednika Donalda Trumpa sprožilo preiskavo proti njej zaradi sodelovanja v videoposnetku, ki je pozival pripadnike vojske k zavračanju nezakonitih ukazov. Slotkinova, nekdanja analitičarka agencije CIA in veteranka z večletnimi izkušnjami v Iraku, je lani skupaj s petimi drugimi demokrati z vojaškim in obveščevalnim ozadjem organizirala objavo sporočila, namenjenega ameriškim vojakom. Donald Trump je vsebino videoposnetka označil za izdajalsko vedenje, ki bi bilo lahko kaznovano s smrtjo, čeprav je Bela hiša kasneje izjavo omilila in poudarila, da si predsednik želi predvsem odgovornosti udeleženih. Preiskava se osredotoča na domnevno spodbujanje upora v oboroženih silah, kar v ameriškem političnem prostoru sproža burne razprave o mejah svobode govora izvoljenih predstavnikov. Senatorka vztraja, da je bil namen posnetka zgolj opominjanje vojakov na njihovo ustavno dolžnost, da ne izvajajo ukazov, ki so v nasprotju z zakonodajo. Dogodek predstavlja novo stopnjo v napetih odnosih med Trumpovo administracijo in demokratskimi člani kongresa z vojaškimi izkušnjami, ki so kritični do predsednikove uporabe oboroženih sil za politične namene.

Ameriško zunanje ministrstvo je pod vodstvom Marca Rubia v sredo napovedalo nedoločeno zaustavitev obdelave priseljenskih vizumov za državljane 75 držav. Odločitev temelji na oceni administracije predsednika Donalda Trumpa, da bi prosilci iz teh držav po prihodu v Združene države Amerike z večjo verjetnostjo potrebovali javno pomoč oziroma socialno podporo. Ukrep predstavlja novo zaostritev migracijske politike pod trenutno oblastjo in cilja na preprečevanje domnevnih zlorab ameriškega priseljenskega sistema. Seznam držav, ki jih je ukrep prizadel, vključuje države iz različnih delov sveta, med njimi so Brazilija, Kolumbija, Egipt, Haiti, Somalija, Rusija, Iran, Nikaragva in Kuba. Zamrznitev se nanaša izključno na priseljenske vizume, ki omogočajo stalno prebivanje v državi, in ne vpliva na nepriseljenske vizume za začasna bivanja. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva je poudaril, da želi administracija s tem korakom zaščititi bogastvo ameriškega ljudstva in končati prakse, ki po njihovem mnenju izčrpavajo državne vire. Odzivi na ukrep so mešani, saj države, kot sta Jamajka in Pakistan, opozarjajo na velik vpliv na svoje državljane, ki so v postopkih za združitev družin ali zaposlitev v ZDA. Čeprav so med prizadetimi tudi nekatere evropske države, seznam vključuje predvsem narode iz Karibov, Afrike in Južne Amerike. Gre za eno izmed najbolj obsežnih omejitev izdajanja vizumov v zadnjih letih, ki bo močno upočasnila ali popolnoma onemogočila legalne poti priseljevanja za milijone ljudi.

Zvezni preiskovalni urad (FBI) je v sredo v Virginiji izvedel hišno preiskavo na domu novinarke časnika Washington Post Hannah Natanson. Preiskava je del širšega pregona zaradi suma nepooblaščenega razkritja tajnih vladnih dokumentov. Po navedbah ameriške pravosodne ministrice Pam Bondi je bila preiskava izvedena na zahtevo Pentagona, osredotoča pa se na pogodbenika ministrstva za obrambo, Aurelia Pereza-Lugonesa, ki je obtožen nezakonite hrambe in posredovanja strogo zaupnih podatkov. Agenti so med preiskavo novinarki zasegli osebne elektronske naprave, vključno s telefonom in pametno uro. Natansonova je v zadnjem obdobju poročala o prizadevanjih administracije predsednika Trumpa za preoblikovanje zvezne javne uprave in zmanjšanje števila zaposlenih, pri čemer se je opirala na vire znotraj vladnih struktur. Časnik Washington Post je postopek označil za izjemno redek in agresiven korak organov pregona proti predstavnikom medijev. Čeprav so preiskovalci novinarki zagotovili, da sama ni osrednja tarča preiskave, dogodek sproža razprave o svobodi tiska in zaščiti novinarskih virov v Združenih državah Amerike. Obtoženi pogodbenik Perez-Lugones naj bi tajne dokumente odnašal domov v škatli za malico, FBI pa zdaj preučuje pot teh informacij do javnosti.

Zvezno sodišče v Združenih državah Amerike je izdalo začasno odredbo, s katero je podjetju Orsted dovolilo nadaljevanje gradnje 5 milijard dolarjev vrednega projekta vetrnih elektrarn na morju Revolution Wind pri Rhode Islandu. Odločitev sodnika Roycea C. Lambertha je sledila po tem, ko je administracija predsednika Donalda Trumpa tik pred božičem odredila ustavitev del na petih velikih projektih vetrnih elektrarn ob vzhodni obali, vključno s projektoma Sunrise Wind in Vineyard Wind. Sodišče je presodilo, da bi ustavitev del pri projektu, ki je že 90-odstotno dokončan, povzročila nepopravljivo škodo podjetju. Medtem ko se energetski razvijalci spopadajo z ustavnimi izzivi in novimi politikami v Washingtonu, je delnica danskega giganta Orsted po objavi sodne odločitve močno zrasla. Guvernerka Massachusettsa Maura Healey je potrdila, da so zvezne države, ki so partnerice pri projektih vetrne energije, že v stikih glede usklajenega odziva na Trumpove ukrepe. Administracija namreč utemeljuje ustavitve projektov z domnevnimi tveganji za nacionalno varnost, čeprav kritiki te poteze označujejo za politično motivirane napade na sektor obnovljivih virov energije. V središču dogajanja se je znašel tudi novi minister za energijo Chris Wright, ki ga energetski strokovnjaki in okoljevarstveniki označujejo za enega največjih nasprotnikov razogljičenja. Wright, ki je bil nekoč cenjen kot izobražen direktor s področja energetike, je v zadnjem času sprožil val kritik zaradi širjenja spornih trditev o sončni in vetrni energiji. Po anketi med poznavalci podnebne politike je prav Wright prepoznan kot ključna figura pri ukinjanju milijardnih spodbud za zeleni prehod, kar dodatno zaostruje odnose med Belo hišo in sektorjem obnovljivih virov.

V švicarskem Davosu se prihodnji teden začenja letno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), kjer se bodo zbrali vodilni predstavniki svetovne politike in gospodarstva. Osrednja tema razprav bo preizkušnja vizije svetovnega gospodarskega reda, ki temelji na pravilih in je v zadnjem obdobju pod močnim pritiskom geopolitičnih sprememb. Dogodek se odvija v času, ko mednarodno skupnost zaznamuje negotovost glede prihodnje vloge Združenih držav Amerike v globalnih procesih. Na srečanju pričakujejo tudi ameriškega predsednika, katerega prisotnost poudarja pomen foruma kot platforme za reševanje ključnih svetovnih izzivov. Elita se bo ukvarjala z vprašanji stabilnosti svetovnega reda, ki so ga v preteklih letih zamajali različni politični in trgovinski pretresi. Organizatorji poudarjajo, da je sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem nujno za naslavljanje sodobnih kriz. Analitiki opozarjajo, da se forum sooča z vse večjimi kritikami glede svoje učinkovitosti in inkluzivnosti. Kljub temu Davos ostaja osrednje prizorišče za mreženje in neformalne diplomatske pogovore, ki pogosto začrtajo smernice gospodarskih politik za prihodnje leto. Letošnja udeležba visokih gostov kaže na to, da si svetovne velesile še vedno prizadevajo za dialog, kljub naraščajočim protekcionističnim težnjam.

Kitajski trgovinski presežek je leta 2025 dosegel rekordnih 1,2 bilijona ameriških dolarjev, kar predstavlja 20-odstotno povečanje glede na predhodno leto. Po podatkih kitajske carinske uprave je skupna vrednost blagovne menjave narasla na 45,47 bilijona juanov, s čimer je Kitajska kljub povišanim carinam, ki jih je uvedla administracija Donalda Trumpa, ohranila močno izvozno dinamiko. Izvoz se je v primerjavi z letom 2024 povečal za 6,1 odstotka, medtem ko je uvoz zabeležil skromno 0,5-odstotno rast. Na področju trgovinskih odnosov z Evropsko unijo prihaja do zbliževanja stališč glede spora o električnih vozilih. Bruselj je objavil nove smernice, ki bi kitajskim proizvajalcem omogočile zamenjavo kazenskih carin z dogovorjenimi cenovnimi zavezami. Ta okvir zahteva, da so ponujene cene zadostne za odpravo škodljivih učinkov subvencij, hkrati pa spodbuja kitajske naložbe znotraj EU in omejitve količin pošiljk, kar bi lahko dolgoročno stabiliziralo trgovinske odnose med velesilama. Medtem ko se Kitajska sooča z zunanjimi pritiski, podatki za december 2025 kažejo na nepričakovano močno gospodarsko aktivnost, saj sta tako izvoz kot uvoz presegla napovedi analitikov. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi nadaljnja krepitev juana lahko pomagala pri preoblikovanju kitajskega gospodarskega modela k večji domači potrošnji, saj bi cenejši uvoz povečal razpoložljivi dohodek prebivalstva. Kljub temu nekateri kritiki opozarjajo na nujnost strukturnih reform za dolgoročno vzdržno rast.

Kitajska je v letu 2025 zabeležila zgodovinski trgovinski presežek v višini skoraj 1,2 bilijona ameriških dolarjev, kar predstavlja 20-odstotno povečanje v primerjavi s predhodnim letom. Kljub zaostreni trgovinski vojni in visokim uvoznim dajatvam, ki jih je uvedla administracija Združenih držav Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, so kitajski izvozniki uspešno preusmerili svoje dejavnosti na nove trge. Rekorden rezultat je v veliki meri posledica močnega povečanja izvoza ob koncu leta, čeprav se je obseg pošiljk na ameriški trg zaradi carin opazno zmanjšal. Istočasno so Združene države Amerike decembra poročale o rekordnem proračunskem primanjkljaju v višini 145 milijard dolarjev. Poročilo ameriškega finančnega ministrstva nakazuje, da so prihodki iz naslova carin, ki jih je uvedel predsednik Trump, dosegli svojo zgornjo mejo in se ne povečujejo več po pričakovanjih. To kaže na morebitno stagnacijo fiskalnih učinkov trgovinske politike, medtem ko se ameriški proračunski primanjkljaj še naprej poglablja pod pritiskom zmanjšanih davčnih prilivov in visokih stroškov financiranja dolga. Svetovni gospodarski analitiki opozarjajo, da bi lahko ti premiki v svetovni trgovini povzročili nadaljnje napetosti med vodilnimi gospodarstvi. Kitajska se je na zunanje pritiske odzvala tudi z močnim povečanjem domače socialne porabe, s čimer želi spodbuditi notranje povpraševanje in zmanjšati odvisnost od izvoza v politično nestabilne regije. Medtem ko Kitajska cveti na račun diverzifikacije trgov, se ZDA srečujejo z izzivi uravnoteženja proračuna v okolju omejene mednarodne menjave s svojo največjo trgovinsko partnerico.

Zvezni sodnik v Washingtonu je v ponedeljek razveljavil odločitev ministrstva za notranje zadeve pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, ki je zahtevala ustavitev gradnje 6,2 milijarde dolarjev vrednega projekta vetrnih elektrarn na morju za Novo Anglijo. Razsodba predstavlja prvo večjo pravno oviro za prizadevanja nove administracije, da bi ustavila razvoj industrije obnovljivih virov energije v zveznih vodah, kar je bila ena od osrednjih predvolilnih obljub aktualnega predsednika. Hkrati je državna tožilka New Yorka Letitia James vložila dve zvezni tožbi proti Trumpovim odredbam o prekinitvi del, ki neposredno ogrožajo projekt Empire Wind. Ta projekt, ki je vreden 5,3 milijarde dolarjev in je že 60-odstotno dokončan, je ključen za oskrbo zvezne države New York z energijo. Razvijalci projekta in pravni zastopniki trdijo, da bi ustavitev del v tej fazi pomenila dokončen propad investicije in ogromno finančno škodo. Sodni postopki se nadaljujejo v sredo, ko bo sodnik odločal o zahtevi norveškega energetskega podjetja Equinor za nadaljevanje gradnje. Podjetje trdi, da so Trumpovi ukrepi samovoljni in v nasprotju z veljavno zakonodajo o upravljanju obalnih virov. Odločitev sodišča bo služila kot pomemben precedens za prihodnost vseh projektov vetrnih elektrarn na ameriški obali, ki so se znašli pod udarom nove zvezne politike.

Ameriški delniški trgi so v ponedeljek zabeležili rekordne vrednosti, čeprav je na trgovanje sprva negativno vplivala novica o kazenski preiskavi ministrstva za pravosodje proti predsedniku Federal Reserve (Fed) Jeromu Powellu. Indeksa Dow Jones in S&P 500 sta pridobila 0,2 odstotka vrednosti, kar je zadostovalo za nove zgodovinske mejnike. Powell je potrdil prejem sodnih pozivov, ki jih je označil za del pritiska predsednika Donalda Trumpa na centralno banko zaradi obrestnih mer. Powell je ob tem poudaril, da grožnje s kazenskimi ovadbami ne bodo vplivale na neodvisno presojo banke o denarni politiki. Na valutnih trgih se je povečalo povpraševanje po varnih naložbah, kar je okrepilo švicarski frank, medtem ko je srebro doseglo rekordno ceno nad 90 dolarjev za unčo. Vlagatelje poleg negotovosti glede prihodnosti Feda skrbijo tudi naraščajoče geopolitične napetosti v Iranu, kjer se oblasti spopadajo z nasilnimi protesti zaradi visoke inflacije in korupcije. Ameriški predsednik Trump je v odzivu na dogajanje v Iranu nakazal možnost vojaškega posredovanja, če se represija nad demonstranti ne bo končala. Gospodarski podatki kažejo, da je medletna inflacija v Združenih državah decembra ostala pri 2,7 odstotka, kar je še vedno nad ciljno ravnjo Feda. Čeprav so se cene nekaterih surovin, kot sta kava in govedina, znatno zvišale, osnovna inflacija kaže znake umirjanja. Trgi trenutno predvidevajo dva reza obrestnih mer v letu 2026, vendar preiskava proti vodstvu Feda vnaša precejšnjo mero tveganja v prihodnje napovedi glede neodvisnosti najpomembnejše finančne institucije na svetu.

V Minneapolisu je najmanj šest zveznih tožilcev odstopilo s svojih položajev zaradi nestrinjanja z ravnanjem ministrstva za pravosodje ZDA po uboju Renee Good. Ministrstvo naj bi namesto preiskave uslužbenca službe ICE, ki je prejšnji teden ustrelil omenjeno žensko, usmerilo svoje vire v preiskavo njene vdovca in iskanje domnevnih povezav s kriminalnimi skupinami. Župan Minneapolisa Jacob Frey je v televizijskem pogovoru za Fox News javno podvomil o legitimnosti zveznih preiskav v zvezni državi Minnesota. Frey je opozoril na nenadne odstopi vodilnih tožilcev in pravnikov, ki so pred tem obravnavali primere domnevnih goljufij v somalskih vrtcih. Ta preiskava je služila kot podlaga za napotitev skoraj 2.000 agentov službe ICE v mesto po navodilih Trumpove administracije. Politične napetosti v regiji so se stopnjevale po ostri retoriki predsednika Donalda Trumpa glede somalskih priseljencev, ki jih je označil z žaljivimi izrazi. Župan Frey poudarja, da množični odstopi strokovnega osebja na ministrstvu za pravosodje resno krnijo integriteto tekočih kazenskih postopkov in vzbujajo dvom o politični motiviranosti zveznih organov.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na novinarski konferenci v Bruslju poudarila, da Grenlandija pripada svojemu ljudstvu ter da o njeni usodi odločata izključno prebivalstvo tega ozemlja in Danska. Izjava je bila neposreden odziv na geopolitične napetosti, ki jih je sprožil interes ameriškega predsednika Donalda Trumpa za nakup tega strateškega otoka. Von der Leyenova je izpostavila, da Evropska unija in Grenlandija vzdržujeta močno sodelovanje, pri čemer je Bruselj v stalnem stiku z dansko vlado glede potreb regije. Predsednica je grenlandskemu narodu zagotovila, da lahko na podporo EU računa tako z besedami kot z dejanji, obenem pa je spomnila na strateški pomen otoka, ki je del zavezništva Nato. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je sicer izrazila željo po priključitvi Grenlandije, da bi s tem preprečila morebiten vpliv Rusije ali Kitajske na tem območju. Danska premierka Mette Frederiksen je v odgovor opozorila, da bi kakršen koli poskus ameriškega prevzema otoka pomenil konec severnoatlantskega zavezništva, kar dodatno zaostruje odnose med Washingtonom in Københavnom.

Visoki predstavniki Združenih držav Amerike, Danske in Grenlandije so srečanje na visoki ravni, ki bi se prvotno moralo odviti v Beli hiši, prestavili v sosednjo upravno zgradbo Eisenhower. Na pogovorih so sodelovali ameriški podpredsednik J. D. Vance, državni sekretar Marco Rubio ter zunanja ministra Danske in Grenlandije, Lars Løkke Rasmussen in Vivian Motzfeldt. Kljub spremembi lokacije so pogovori stekli hitro, saj so ključni del srečanja zaključili v manj kot uri. Spremembo lokacije in potek dogodka so spremljale napetosti in ostra retorika. Novoizvoljeni predsednik Donald Trump se je na dogajanje odzval z zahtevo po odstranitvi določenih oseb, medtem ko so iz Bele hiše prihajala opozorila o morebitnih posledicah. Premik srečanja v zgradbo Eisenhower, ki stoji neposredno ob predsedniški rezidenci, nakazuje na določena logistična ali diplomatska nesoglasja v zadnjem trenutku. Podrobnosti o vsebini pogovorov ostajajo skope, vendar prisotnost najvišjih diplomatov vseh treh strani potrjuje pomen strateških vprašanj, povezanih z Arktiko in varnostnim sodelovanjem. Grenlandija in Danska ostajata ključni partnerici ZDA v regiji, vendar so zadnji dogodki v Washingtonu vnesli dodatno negotovost v sicer ustaljene diplomatske protokole.

Vrhovno sodišče ZDA je s 7 proti 2 glasov podprlo republikanskega kongresnika iz Illinoisa, Mika Bosta, pri njegovem izpodbijanju državnega zakona, ki dovoljuje sprejemanje glasovnic po pošti po dnevu volitev. Sodišče je odločilo, da ima Bost pravico izpodbijati zakon, kljub temu, da glasovnice verjetno niso imele velikega vpliva na tekmo, ki jo je gladko dobil. S tem je odprlo pot političnim kandidatom po vsej državi za lažje izpodbijanje volilnih zakonov.

Kitajska je v letu 2025 zabeležila zgodovinski trgovinski presežek v višini 1,2 bilijona ameriških dolarjev, kar predstavlja 20-odstotno povečanje glede na predhodno leto. Kljub stopnjevanju trgovinske vojne in uvedbi visokih carin s strani administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa je država uspela okrepiti svoj izvozni položaj. Podatki carinske uprave kažejo, da so se kitajski globalni izvozi povzpeli na 3,8 bilijona dolarjev, medtem ko je uvoz znašal 2,58 bilijona dolarjev. Čeprav se je izvoz v Združene države Amerike po vrnitvi Trumpa na oblast in uvedbi novih trgovinskih omejitev močno zmanjšal, je Kitajska ta primanjkljaj uspešno nadomestila s povečanim obsegom pošiljk na druge svetovne trge. Ta premik v trgovinski dinamiki kaže na večjo odpornost kitajskega gospodarstva in njegovo sposobnost hitrega prilagajanja spremenjenim geopolitičnim razmeram, s čimer se zmanjšuje neposredna odvisnost od ameriškega trga. Analitiki poudarjajo, da rekordni presežek prihaja v času, ko se globalno gospodarsko okolje sooča s številnimi izzivi. Kitajska je s svojo strategijo preusmerjanja izvoznih tokov in krepitvijo vezi z drugimi regijami, vključno z Afriko in Azijo, učinkovito nevtralizirala pritiske Washingtona. Kljub temu napetosti ostajajo visoke, saj Peking napoveduje povračilne ukrepe proti ameriškim carinam, ki vplivajo na širše mednarodne trgovinske odnose.

ZDA so sporočile, da začenjajo drugo fazo mirovnega načrta za Gazo, čeprav niso bili izpolnjeni vsi pogoji prve faze. Cilj druge faze je razorožitev Hamasa.

Norveško energetsko podjetje Equinor je na zveznem sodišču v Washingtonu vložilo zahtevo za začasno odredbo, s katero želi doseči preklic odločitve administracije predsednika Donalda Trumpa o zaustavitvi gradnje vetrne elektrarne Empire Wind na morju pred New Yorkom. Gre za enega ključnih projektov obnovljivih virov energije v Združenih državah Amerike, ki je trenutno dokončan v 60 odstotkih, vendar je delo zastalo po predsednikovem ukazu o moratoriju na vetrne projekte v zveznih vodah. Investitorji opozarjajo, da bi podaljšanje zastoja lahko pomenilo dokončen propad projekta, ki je bil načrtovan za napajanje več kot milijona gospodinjstev. Podjetje Equinor v tožbi proti vladi trdi, da je Trumpov ukaz neutemeljen in povzroča nepopravljivo gospodarsko škodo. Zvezni sodnik bo v sredo preučil pravne argumente in odločil, ali se gradnja v zveznih vodah lahko nadaljuje kljub nasprotovanju Bele hiše. Ta pravni spor predstavlja prvi večji preizkus Trumpove energetske politike, ki daje prednost fosilnim gorivom in odkrito nasprotuje vetrni energiji. Odločitev sodišča bo verjetno postavila precedens za druge podobne projekte na vzhodni obali ZDA, ki so se prav tako znašli pod udarom novega regulatornega okvira. Analitiki ocenjujejo, da bo izid vplival na dolgoročne cilje zveznih držav glede prehoda na čisto energijo.

Kritike Trumpove administracije so se okrepile zaradi preiskave ministra za pravosodje proti predsedniku Federal Reserve Jeromeu Powellu, ki je sprožila zaskrbljenost glede neodvisnosti centralne banke in povzročila nezadovoljstvo v kabinetu. Minister za finance Scott Bessent naj bi opozoril predsednika Trumpa, da lahko preiskava zmoti finančne trge. Poleg tega sta Illinois in Minnesota vložili tožbe proti Trumpovi administraciji zaradi smrtonosnih imigracijskih operacij.

Agenti zveznega preiskovalnega urada FBI so v sredo izvedli nenavadno hišno preiskavo na domu Hannah Natanson, novinarke uglednega časnika Washington Post, ki poroča o delovanju zvezne vlade in administracije predsednika Donalda Trumpa. Preiskava na njenem domu v Virginiji je bila del širše operacije v zvezi z Aureliem Perez-Lugonesom, pogodbenim sodelavcem vlade z Marylanda, ki ga obtožujejo nezakonitega prilaščanja strogo zaupnih državnih dokumentov. Po navedbah FBI so nekatere izmed teh dokumentov našli v njegovi kleti in celo v škatli za malico, medtem ko je preiskava pri novinarki vključevala zaseg njenega mobilnega telefona in pametne ure. Dogodek je sprožil burne odzive v ameriški javnosti, saj so preiskave domov novinarjev v ZDA izjemno redke in zahtevajo odobritev najvišjih predstavnikov pravosodnega ministrstva. Po navedbah virov je bil nalog za preiskavo potrjen na najvišjih ravneh ministrstva za pravosodje, kar kaže na resnost preiskave uhajanja zaupnih podatkov. Tiskovni predstavnik časnika Washington Post je sporočil, da situacijo pozorno spremljajo in preverjajo vse okoliščine primera. Aurelio Perez-Lugones, ki je predmet preiskave, ima dostop do najvišjih stopenj tajnosti že od leta 2002 in dela kot sistemski administrator. Čeprav novinarka Natanson neposredno ni bila obtožena kaznivega dejanja, preiskovalce zanima njena povezava s pogodbenikom oziroma način, kako so zaupni podatki prišli v javnost ali do nepooblaščenih oseb. Dogodek se odvija v času povečanih napetosti med aktualno ameriško administracijo in mediji, ki preiskujejo delovanje zveznih institucij.

Ameriški minister za zdravje Robert Kennedy mlajši je javno izrazil zaskrbljenost nad prehranjevalnimi navadami predsednika Donalda Trumpa. Kennedy mlajši je v nedavnih izjavah ocenil, da predsednik uživa izjemno nezdravo hrano, kar je posebej opazno med njegovimi potovanji. Minister je ob tem hudomušno pripomnil, da glede na izbor živil ne razume povsem, kako je predsednik še vedno pri dobrem zdravju. Kritika se osredotoča predvsem na visoko predelano hrano in hitre prigrizke, ki so po navedbah ministra stalnica v predsednikovem jedilniku. Kennedy mlajši, ki je sicer znan kot zagovornik reform v prehrambni industriji in boja proti debelosti, je s temi izjavami razkril določene vidike zdravstvenega stanja in življenjskega sloga prvega moža Združenih držav Amerike. Čeprav so Trumpove preference do hitre hrane, vključno z verigami kot je McDonald's, splošno znane že iz njegovega prvega mandata, so tokratne pripombe ministra za zdravje pritegnile pozornost javnosti zaradi njegove neposrednosti. Izjave odpirajo širšo razpravo o vplivu prehrane na zdravje vodilnih politikov in vlogi ministra pri spodbujanju bolj zdravih alternativ v državi.

Danska je na Grenlandijo napotila predhodnico vojaških sil in dodatno opremo, da bi okrepila svojo prisotnost na otoku in ga pripravila na morebiten prihod večjih glavnih sil v prihodnje. Po poročanju danske radiotelevizije DR je letalo danskih oboroženih sil na otoku pristalo v ponedeljek zvečer, s čimer se je uradno začela operacija utrjevanja obrambnih zmogljivosti na tem strateško pomembnem območju. Operacija vključuje namestitev vojaškega osebja, ki bo skrbelo za logistično pripravljenost otoka na sprejem tako danskih kot tujih zavezniških enot. Ta poteza odraža naraščajoč pomen Arktike v sodobnem varnostnem okolju, kjer se krepijo geopolitični interesi različnih svetovnih sil. Cilj napotitve je zagotoviti nemoteno delovanje vojaške infrastrukture v primeru potrebe po hitrem posredovanju. K projektu povečanja vojaške prisotnosti se pridružuje tudi Švedska, ki bo v okviru danskega prizadevanja na otok napotila svoje častnike. Gre za usklajeno nordijsko obrambno sodelovanje, ki poudarja pomen stabilnosti v arktični regiji. Prisotnost švedskih častnikov bo po navedbah virov prispevala k boljši integraciji vojaškega načrtovanja in operativnega sodelovanja med sosednjima državama v tem delu sveta.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen in grenlandska ministrica za neodvisnost in zunanje zadeve Vivian Motzfeldt sta v Beli hiši opravila ključne pogovore z ameriškim podpredsednikom J. D. Vanceom in državnim sekretarjem Marcom Rubiom. Glavni namen obiska v Washingtonu je bil prepričati ameriško administracijo, naj opusti zamisli o aneksiji oziroma priključitvi tega največjega otoka na svetu k Združenim državam Amerike. Sestanek, ki je bil vključen v uradni delovni urnik ameriškega državnega sekretarja, je potekal v času povečanih geopolitičnih apetitov po Arktiki. Grenlandska delegacija je skupaj z dansko poudarila pomen ohranitve trenutnega statusa in suverenosti, medtem ko ameriška stran pod novo administracijo kaže povečan strateški interes za otok. Pogovori so se osredotočili na prihodnost otoka in stabilnost v arktični regiji. Čeprav so bili pogovori diplomatsko vljudni, vprašanje statusa Grenlandije ostaja točka napetosti med Washingtonom in Kopenhagnom. Grenlandija, ki je samoupravno ozemlje pod dansko krono, vztrajno zavrača kakršne koli možnosti prodaje ali priključitve, hkrati pa si prizadeva za večjo stopnjo neodvisnosti pri lastnih zunanjepolitičnih odločitvah, zlasti ko gre za naravne vire in varnostna vprašanja.

Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je pred pogovori v Beli hiši poudaril, da Grenlandija ostaja zvesta zavezništvu z Dansko, zvezo NATO in Evropsko unijo. Odločitev je odziv na večkratne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o nameri Združenih držav Amerike, da prevzamejo nadzor nad to avtonomno regijo Kraljevine Danske. Nielsen je poudaril, da si otok želi mirnega sodelovanja in spoštovanja mednarodnega prava, Trumpove težnje pa označil za vprašanje pravice do lastne države. Ameriški predsednik Donald Trump se je na izjave grenlandskega premierja odzval kritično in podcenjevalno. Dejal je, da Nielsena ne pozna in da bo takšno stališče za premierja predstavljalo »veliko težavo«. Trumpova administracija Arktiko vidi kot strateško ključno območje, kar povzroča napetosti v odnosih z evropskimi zavezniki, ki zagovarjajo ohranitev trenutnega statusa quo pod dansko krono. Istočasno je poljski predsednik Karol Nawrocki v pogovoru za britanski BBC izrazil močno podporo Donaldu Trumpu kot edinemu voditelju, ki je sposoben ustaviti Vladimirja Putina. Nawrocki je ob kritikah na račun Evropske unije poudaril, da so ZDA ključni garant varnosti v Evropi, ter pozval k podpori Trumpovim prizadevanjem za končanje vojne v Ukrajini. Njegove izjave so na Poljskem sprožile razprave o mejah predsedniških pooblastil v odnosu do vladne politike.

Kitajski carinski organi so po poročanju tujih tiskovnih agencij ta teden uradno obvestili carinske agente, da uvoz naprednih procesorjev za umetno inteligenco Nvidia H200 v državo ni dovoljen. Po navedbah neimenovanih virov so kitajski vladni uradniki v torek na sestanku z domačimi tehnološkimi podjetji podali izrecna navodila, naj teh čipov ne kupujejo, razen če je to nujno potrebno. Ukrep dejansko pomeni popolno prepoved uvoza te specifične strojne opreme. Napetosti med Združenimi državami Amerike in Kitajsko na področju polprevodniške tehnologije so se s tem dodatno zaostrile, čeprav je ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa pred tem nekoliko omilila izvozne predpise za omenjene čipe. Kitajski uradniki so na srečanjih uporabili zelo oster ton, kar nakazuje na strateško odločitev Pekinga, da zmanjša odvisnost od ameriške tehnologije in zaščiti domače proizvajalce. Omejitve prihajajo v času, ko se globalna podjetja trudijo prilagoditi hitro spreminjajočim se trgovinskim politikam med vodilnima svetovnima gospodarstvoma. Čip H200 velja za enega najzmogljivejših izdelkov podjetja Nvidia, namenjenih aplikacijam umetne inteligence, zato bo ta prepoved znatno vplivala na kitajski razvojni sektor na tem področju.

Novi posnetki iz Fordove tovarne v Dearbornu so pokazali, da je predsednik Donald Trump med obiskom pokazal sredinec in kletvico delavcu, ki ga je zmerjal. Izkazalo se je, da je delavec, ki je vzkliknil »zaščitnik pedofilov«, 40-letni TJ Sabula, član sindikata United Auto Workers Local 600. Delavec je bil po incidentu suspendiran, dogodek pa je sprožil mešane odzive.

Odvetniki nekdanje uradnice v okrožju Mesa Tine Peters so v sredo pred pritožbenim sodiščem v Koloradu začeli postopek za razveljavitev njene obsodbe, povezane z vdorom v volilni sistem po predsedniških volitvah leta 2020. Peters je bila obsojena zaradi zlorabe položaja in omogočanja nepooblaščenega dostopa do volilne opreme, kar je postalo osrednja točka razprav o integriteti volitev v Združenih državah Amerike. Njeni zagovorniki trdijo, da so bili postopki nepravilni, medtem ko tožilstvo vztraja pri utemeljenosti izrečene zaporne kazni. Primer je pridobil širšo politično dimenzijo, saj je nekdanja uradnica postala simbol za podpornike Donalda Trumpa, ki še vedno oporekajo rezultatom volitev iz leta 2020. Sam predsednik Trump in njegovi zavezniki so javno pozvali k njeni izpustitvi, kar je povečalo pritisk na pravosodne organe v zvezni državi Kolorado. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi odločitev pritožbenega sodišča lahko postavila pomemben precedens za prihodnje primere poseganja v volilno infrastrukturo. Medtem ko se pravna bitka nadaljuje, je demokratski guverner Kolorada nakazal morebitno pripravljenost za obravnavo prošnje za pomilostitev, kar predstavlja nepričakovan preobrat v sicer ostri politični delitvi. Kljub temu guvernerjeva odprtost ostaja previdna, usoda Tine Peters pa je trenutno v rokah pritožbenih sodnikov. Javnost v ZDA pozorno spremlja razplet, saj dogajanje neposredno vpliva na zaupanje v demokratične procese in varnost volilnih sistemov pred prihajajočimi volilnimi cikli.

Iranski obrambni minister Aziz Nafizardeh je ponovil grožnjo, da bo Iran napadel ameriške baze v regiji, če bo Donald Trump sprožil vojaško ofenzivo proti Iranu. To je odgovor na Trumpove izjave o podpori protestnikom v Iranu in opozorilo pred zunanjim vmešavanjem.

Kljub odobritvi ZDA za izvoz Nvidiinih čipov H200 na Kitajsko, so kitajski uradniki carinskim agentom sporočili, da so ti čipi prepovedani, in lokalnim tehnološkim podjetjem naročili, naj jih kupujejo le, če je to nujno potrebno. Analitiki menijo, da bo Kitajska sprva sprejela Nvidiine čipe zaradi povpraševanja, a jih bo kasneje nadomestila.