Donald Trump uvedel nove carine za trgovinske partnerice Irana

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal uvedbo novih, 25-odstotnih carin na uvoz iz vseh držav, ki vzdržujejo trgovinske odnose z Iranom. Ukrep, ki so ga v Washingtonu poimenovali 'povratne carine', predstavlja drastično zaostritev ameriške zunanje politike in gospodarskega pritiska na teheranški režim. Odločitev je že sprožila ostre odzive v Pekingu, kjer so kitajske oblasti napovedale odločno zaščito svojih legitimnih pravic in interesov. Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning je poudarila, da v trgovinskih vojnah ni zmagovalcev, ter obsodila enostransko uveljavljanje sankcij. Indija, ki je sicer ena večjih trgovinskih partneric Irana, po prvih ocenah ne pričakuje uničujočih posledic, saj njena menjava z Iranom znaša približno 1,6 milijarde dolarjev, kar predstavlja le slaba dva promila celotne indijske zunanje trgovine. Kljub temu se indijski uradniki spopadajo z izzivom, saj so ZDA pred tem že uvedle visoke, 50-odstotne carine na nekatere druge indijske izdelke. Analitiki opozarjajo, da bi novi ukrepi lahko povzročili resne motnje v svetovnih dobavnih verigah in prisilili številne države v izbiro med dostopom do ameriškega trga in ohranjanjem energetskih ali gospodarskih vezi z Iranom. Ameriško veleposlaništvo v Washingtonu je v izjavi na družbenih omrežjih izpostavilo, da nasprotujejo vsakršnemu izvajanju 'dolge roke' ameriške jurisdikcije nad tretjimi državami. Medtem ko se napetosti stopnjujejo, so v Pekingu potrdili, da pozorno spremljajo razvoj dogodkov, zlasti v zvezi z varnostjo svojih državljanov v Iranu. Ta poteza administracije Donalda Trumpa neposredno sledi njegovim predhodnim grožnjam s strogimi ukrepi zoper iransko vlado zaradi notranjepolitičnega dogajanja v tej državi.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je napovedala uvedbo 25-odstotnih carin na ves uvoz iz držav, ki nadaljujejo trgovanje z Iranom. Ukrep, ki neposredno zadeva velike gospodarske sile, kot je Kitajska, je del širše strategije pritiska na teheranški režim sredi stopnjevanja protestov v Iranu. Strokovnjaki ob tem ocenjujejo, da svetovno gospodarstvo po letih trgovinskih nihanj kaže odpornost, saj so se dobavne verige razpršile, številne države, kot sta Indija in Brazilija, pa kljub visokim carinskim stopnjam izkoriščajo strateške izjeme za ključne dobrine. Vzporedno s tem se Združene države Amerike s Tajvanom dogovarjajo o sklenitvi obsežnega trgovinskega pakta, ki predvideva znižanje carin na tajvanske izdelke z 20 na 15 odstotkov. V zameno bo podjetje Taiwan Semiconductor Manufacturing Co (TSMC) znatno povečalo svojo prisotnost v Arizoni, kjer načrtuje gradnjo petih novih tovarn za proizvodnjo polprevodnikov. Skupna vrednost dodatnih naložb naj bi presegla 100 milijard ameriških dolarjev, kar bi podvojilo proizvodne zmogljivosti podjetja v ZDA do leta 2030. Kljub optimizmu administracije nekatera podjetja že čutijo negativne posledice protekcionistične politike. Nemški avtomobilski proizvajalec Volkswagen je poročal o upadu prodaje na ameriškem trgu v preteklem letu, kar pripisujejo prav Trumpovim carinskim ukrepom in zahtevnim tržnim razmeram. Medtem ko se cene nafte dvigujejo na dvomesečni vrh, ostaja vprašanje, kako bo na ameriško gospodarsko stabilnost vplival morebiten pravni izziv carin pred vrhovnim sodiščem.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki nadaljujejo trgovinsko sodelovanje z Iranom. Odločitev je bila sprejeta v času, ko se v Iranu stopnjuje nasilje nad civilisti, število smrtnih žrtev med protestniki pa po zadnjih podatkih strmo narašča. Washington s to potezo stopnjuje gospodarski pritisk na teheranški režim in poskuša osamiti državo na mednarodnem trgu. Novi ukrepi so neposreden odziv na poročila o brutalnem zatiranju protivladnih demonstracij, ki so zajele Iran. Bela hiša trdi, da bo vsaka država, ki finančno podpira iransko gospodarstvo, posredno soodgovorna za financiranje represivnega aparata. Carine bodo najbolj prizadele ključne energetske in industrijske partnerice, ki kljub predhodnim opozorilom niso zmanjšale obsega menjave. Diplomatski odnosi med Washingtonom in Teheranom so se s tem dejanjem dodatno zaostrili, kar sproža zaskrbljenost glede stabilnosti na Bližnjem vzhodu in nihanj na svetovnih naftnih trgih. Ameriška administracija vztraja, da so sankcije nujne za zaščito človekovih pravic in preprečevanje širjenja iranskega vpliva v regiji, medtem ko mednarodni opazovalci svarijo pred morebitnimi povračilnimi ukrepi prizadetih trgovinskih partneric.