Donald Trump označil ameriški nadzor nad Grenlandijo za nujnega

Nemški finančni minister in podpredsednik vlade Lars Klingbeil je izjavil, da se načela mednarodnega prava uporabljajo za vse države, vključno z Združenimi državami Amerike. Njegov odziv je sledil grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitni priključitvi oziroma prevzemu Grenlandije. Klingbeil je poudaril, da je odločitev o prihodnosti tega strateškega otoka izključno v pristojnosti Danske in Grenlandije same. Klingbeilove izjave so bile podane v luči priprav na srečanje skupine G7, kjer bo dostop do ključnih mineralnih surovin ena izmed osrednjih tem pogovorov. Nemčija s tem jasno sporoča, da ne podpira enostranskih teženj po spreminjanju meja ali političnega statusa ozemelj, ki so pod suverenostjo drugih evropskih držav. Takšna retorika Washingtona po mnenju Berlina spodkopava ustaljene mednarodnopravne norme. Nemški minister je s svojim nastopom utrdil stališče evropskih zaveznic, ki nasprotujejo Trumpovim zamislim o nakupu otoka. Vprašanje Grenlandije postaja vse bolj pomembno ne le zaradi ozemeljske suverenosti, temveč tudi zaradi naravnih virov in strateškega položaja v Arktiki, ki v zadnjem obdobju priteguje pozornost vseh svetovnih velesil.

Donald Trump je ponovno poudaril zanimanje ZDA za pridobitev Grenlandije, pri čemer je kot glavni razlog navedel nacionalno varnost in ne toliko naravne vire. To se je zgodilo po imenovanju posebnega odposlanca za Grenlandijo, Jeffa Landryja, ki naj ne bi imel veliko izkušenj z mednarodnimi odnosi in naj bi bil znan kot zanikovalec podnebnih sprememb.

Donald Trump je ponovil, da bi moral Nato pomagati ZDA pri prevzemu Grenlandije, saj bi to zavezništvo okrepilo. Poudaril je, da je karkoli manj kot to, da je Grenlandija v rokah ZDA, nesprejemljivo. Te izjave so bile podane nekaj ur pred srečanjem podpredsednika JD Vancea z danskim in grenlandskim zunanjim ministrom.