Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo, 14. januarja, ponovno sprožil vprašanje priključitve Grenlandije k Združenim državam Amerike, pri čemer je poudaril, da je otok ključnega pomena za vzpostavitev obrambnega sistema »Zlata kupola« (Golden Dome). Preko družbenega omrežja Truth Social je sporočil, da bi moralo zavezništvo Nato prevzeti vodilno vlogo pri postopku priključitve, saj naj bi bil otok nujen za zagotavljanje ameriške nacionalne varnosti. Po Trumpovih besedah je vsaka druga možnost razen ameriškega nadzora nad otokom nesprejemljiva, hkrati pa je Dansko pozval k takojšnjemu umiku z ozemlja.
Kronologija dogodkov
-
29. jul. 2025 :
Stopnjevanje napetosti z Rusijo in Natovo izvidovanje.
Po ostrih izjavah Donalda Trumpa proti Rusiji se je znatno povečala aktivnost Natovih izvidniških letal ob ruskih mejah. Kremelj je zavrnil Trumpove pozive h končanju invazije v Ukrajini in napovedal nadaljevanje vojaških operacij.
Predsednik je v svojih objavah opozoril na domnevno nevarnost, da bi Grenlandijo, v primeru neodločnosti Washingtona, zasedli Rusija ali Kitajska. Čeprav so grenlandske oblasti pod vodstvom premierja Jensa-Frederika Nielsena in uradni København predloge o prodaji ali spremembi statusa otoka že večkrat odločno zavrnili, Trump vztraja, da je nasprotovanje Grenlandcev »njihov problem«. Po poročanju ameriških medijev je državni sekretar Marco Rubio že prejel navodila, naj v nekaj tednih pripravi konkreten predlog za nakup oziroma prevzem otoka.
Napetosti med ZDA in evropskimi zaveznicami se zaradi teh zahtev stopnjujejo. Medtem ko Bela hiša pripravlja načrte za strateško širitev v Arktiko, države kot so Nemčija, Francija in Združeno kraljestvo, razpravljajo o okrepitvi lastne vojaške prisotnosti v regiji. Analitiki poudarjajo, da Trumpovo pogojevanje učinkovitosti zveze Nato z ameriškim nadzorom nad Grenlandijo vnaša nov razkol v zavezništvo, saj Danska ostaja zvesta zahodnim povezavam, a ne pristaja na odtujitev svojega avtonomnega ozemlja.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Zakaj je novica relevantna za Slovenijo
Dogajanje neposredno vpliva na stabilnost zveze Nato, katere članica je tudi Slovenija. Morebitni pritiski na Dansko, ki je zavezniška država znotraj EU in Nata, lahko povzročijo diplomatski razkol, ki bi od Slovenije zahteval opredelitev v okviru skupne zunanje in varnostne politike EU.
Arktična regija postaja vse pomembnejša zaradi geopolitičnih interesov in podnebnih sprememb, zato bi vsakršna destabilizacija ali enostranska sprememba meja v tem delu sveta vplivala na širšo evropsko varnostno arhitekturo.
