APDEJT.si

Črnogorski premier Milojko Spajić je poudaril, da je čas, da Zahodni Balkan izkoristi priložnost za evropsko prihodnost. Izpostavil je, da dostop do enotnega trga Evropske unije spreminja življenje državljanov regije ter krepi stabilnost in perspektivo celotne Evrope. Na vrhu v Tirani je Črna gora ponosno vodila proces širitve Unije. Spajić je dodal, da hitrejše meje, roaming kot doma, enostavnejša in cenejša plačila ter večja digitalna dostopnost prinašajo koristi integracije. S partnerji iz regije in EU se vzpostavljajo novi instrumenti povezanosti, kot so AI fabrike in avtocesta enotnega trga, ki bodo podjetjem odprli evropske vrednostne verige in pritegnili investicije.

Evropska komisija je sprožila postopek proti Slovaški zaradi nedavne spremembe ustave, ki med drugim uvaja določbe o suverenosti države, zlasti vprašanjih nacionalne identitete. Komisija meni, da novela ustave ogroža načela prednosti, avtonomije, učinkovitosti in enotne uporabe prava Evropske unije. Premier Robert Fico je zavrnil možnost spremembe ustave.

Minister Kumer je ponovil kritike glede osnutkov zaključnih dokumentov COP30, ki jih je posredovalo brazilsko predsedstvo. Poudaril je, da so osnutki premalo ambiciozni in da od držav EU zahtevajo preveč finančnih sredstev, zaradi česar jih EU ne more podpreti.

Po poročanju naj bi bil objavljen ameriško-ruski mirovni načrt, ki predvideva končanje vojne v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Zelenski naj bi se strinjal s pogajanji na podlagi tega načrta. Strokovnjak Martin Kragh ocenjuje, da bi bil ta načrt za Ukrajino velik poraz in da ignorira vprašanje odgovornosti Vladimirja Putina glede ugrabitev ukrajinskih otrok.

Ameriški minister vojske Dan Driscoll je ukrajinskemu predsedniku Zelenskemu predstavil mirovni načrt v 28 točkah, ki Ukrajini obljublja zanesljiva varnostna jamstva, podobna Natovi klavzuli 5. člena. Ugledni britanski vojaški strokovnjak Michael Clarke je načrt označil za amaterskega in nečučnega. Ruski predsednik Putin je dejal, da mora Ukrajina vedeti, kaj jo čaka, če predlog zavrne, medtem ko je Zelenski zatrdil, da svoje države ne bo izdal.

Voditelji držav članic Evropske unije so se sestali, da bi razpravljali o možnostih za vzpostavitev miru v Ukrajini. Predsednica Evropske komisije je po srečanju podala izjavo, v kateri je izpostavila ključne točke pogovorov in stališča EU glede nadaljnjih korakov.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da ne bo izdal Ukrajine, medtem ko ZDA pritiskajo na Kijev, da sprejme mirovni sporazum. Strokovnjaki ocenjujejo, da je Trumpov mirovni načrt nesprejemljiv za Ukrajino in se zdi kot predaja, saj naj bi Washington vsiljeval Kijevu mirovni načrt, ki je naklonjen Kremlju, o katerem naj bi se pogajali brez Ukrajine in Evrope.

Evropska komisija je sprožila postopek proti Slovaški zaradi spremembe ustave, ki daje slovaški ustavi prednost pred pravom Evropske unije v kulturnih in etičnih vprašanjih. Bruselj je Slovaški poslal uradni opomin.

Ukrajinski pogajalec Rustem Umerov je izjavil, da Kijev ne bo sprejel dogovorov, ki bi presegli njene rdeče črte, v povezavi z ameriškim mirovnim predlogom, ki nakazuje koncesije Moskvi. Kremelj trdi, da uradnega mirovnega načrta iz Washingtona ni prejel, a poziva Ukrajino k takojšnjim pogajanjem. Nemčija, Francija in Velika Britanija podpirajo prizadevanja za mir, vendar poudarjajo, da mora vsaka rešitev vključevati Kijev in evropske partnerje. Ameriški mediji pa poročajo o načrtu v 28 točkah, ki predvideva ukrajinsko odpoved članstvu v Natu, izgubo ozemlja in zmanjšanje vojske, v zameno pa bi Rusija bila ponovno sprejeta v G8, sankcije pa bi bile odpravljene.

Ukrajina se sooča z močnim pritiskom Združenih držav Amerike, da do četrtka sprejme mirovni načrt, ki ga je administracija predsednika Donalda Trumpa pripravila v dogovoru z Moskvo. Večina Evrope naj bi bila ob možnosti hitre mirovne rešitve zajeta v paniko.

Evropska unija izraža zaskrbljenost, da se bo podnebna konferenca COP30 v Braziliji morda končala brez doseženega dogovora. Evropski komisar za podnebje, Wopke Hoekstra, je v izjavi poudaril, da obstaja resna možnost, da na konferenci ne bo dosežen napredek.

Indijsko podjetje Reliance Industries, največji kupec ruske nafte v Indiji, je prenehalo uvažati rusko nafto v svojo rafinerijo v Džamnagarju. Po poročanju Washington Posta naj bi se podjetje, ki je v lasti Mukesh Ambani, zaveznik premierja Modija, preusmerilo k alternativnim dobaviteljem zaradi zaostrenih sankcij ZDA in Evropske unije proti Rusiji. Omejitve naj bi začele veljati 20. novembra 2025, od 1. decembra pa naj bi rafinerija prejemala samo nafto neruskega izvora.

Kremlj je pozval Ukrajino, naj nemudoma sprejme »odgovorno« odločitev o mirni rešitvi vojne, pri čemer svari, da je odlašanje s pogajanji »nevarno«. Nekdanji ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je izrazil mnenje, da Ukrajina ne bi smela pristati na prekinitev ognja vzdolž trenutne frontne črte. V Nemčiji je ameriško-ruski mirovni načrt povzročil presenečenje in zaskrbljenost zaradi možne kapitulacije Ukrajine, zaradi česar je kancler Friedrich Merz odpovedal vse sestanke. Ukrajinski poslanec Oleksij Gončarenko je razkril 28-točkovni načrt ZDA za končanje vojne.

Bruselj se sooča s političnimi omejitvami zaradi pritiska ZDA in Katarja, medtem ko nekdanja nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock na konferenci COP30 poziva k boju proti podnebni apokalipsi. Pojavlja se možnost, da se bliža konec obsežnih podnebnih prizadevanj Evropske unije.

Evropska unija kaže zanimanje za uvedbo prepovedi uporabe družbenih medijev za mlade, po zgledu Avstralije. Avstralski zakon, označen kot 'vodilni na svetu', že povzroča prve ukrepe, kot je brisanje računov, in spodbuja razpravo o tej temi v Evropi.

Glavni pogajalec Zenović je na sestanku ministrov Zahodnega Balkana poudaril, da Črna gora aktivno oblikuje svoje mesto v združeni Evropi. Poudaril je, da z okrepitvijo pravosodja in vladavine prava izboljšujejo poslovno okolje, dostop do financiranja za mala in srednja podjetja ter gradijo temelje odpornejšega gospodarstva. Na pododboru med Evropsko unijo in Črno goro je bilo sporočeno, da Črna gora prehaja iz obdobja okrevanja na pot trajnostnega razvoja in evropske konvergence, zahvaljujoč obsežnim reformam.

Eskalirajoča podnebna kriza in pomanjkanje načrta za opustitev nafte, plina in premoga po mnenju nemške vlade ogrožata uspeh podnebnega vrha Združenih narodov. Nemčija in Evropska unija si prizadevata za dosego kompromisa.

Evropski voditelji so izrazili nasprotovanje ameriškemu mirovnemu načrtu za Ukrajino, ocenjujoč ga kot nepravičnega in slabega za Kijev, saj bi Ukrajina izgubila ozemlje, se morala odpovedati članstvu v Natu in omejiti svojo vojsko. Pripravljajo protipredlog. Zelenski je dejal, da je Ukrajina pod močnim pritiskom in se sooča z izgubo ključnega partnerja ali dostojanstva, ter napovedal alternative ameriškemu načrtu, poudarjajoč, da ne bo izdal nacionalnih interesov. Plenković je ocenil, da je ameriški načrt izrazito slab in nepravičen.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izjavila, da bo Evropska unija še naprej podpirala Ukrajino, saj je žrtev agresije. Poudarila je, da sankcije proti Rusiji škodujejo njenemu gospodarstvu. Von der Leyen je v govoru v Johannesburgu, kjer se udeležuje vrha G20, dejala, da lahko Ukrajina računa na EU, saj ne gre le za agresijo na Ukrajino, temveč tudi na načela Ustanovne listine ZN. EU je uvedla 19 svežnjev sankcij, ki imajo učinek, kar se vidi v naraščajočih težavah ruske ekonomije, kot so inflacija, rastoče obrestne mere in pregreto vojno gospodarstvo.

Članek izpostavlja, da ni nujno, da so eksotične počitnice zapletene zaradi potnih listov in vizumov. Predstavlja namreč oddaljene destinacije, ki so del Evropske unije, s čimer je potovanje tja olajšano.

Črnogorska policija je v nadaljevanju akcije za preprečevanje ilegalnih migracij aretirala še enega državljana Pakistana, T.A.B. (26), zaradi suma, da je kot soizvajalec z mladoletnim Pakistancem, ki je že bil aretiran, storil kaznivo dejanje nedovoljenega prehoda državne meje in tihotapljenja ljudi. Osumljena sta, da sta za dogovorjeno denarno vsoto tihotapila državljane Sierra Leone preko gozdnih poti v Črno goro, z namenom omogočiti jim nadaljnji tranzit v države Evropske unije.

Ukrajina se je znašla v občutljivem diplomatskem položaju zaradi ameriškega predloga za končanje vojne, saj mora pomiriti svojega najpomembnejšega zaveznika, Združene države Amerike, hkrati pa ne sme popustiti Rusiji. Medtem pa se Nemčija pripravlja na možnost spopada z Rusijo skupaj z Ukrajino, čeprav bi bil morebiten spopad med Natom in Rusijo drugačen od trenutnega konflikta v Ukrajini.

Evropska komisija je sprožila postopek proti Slovaški zaradi nedavne novele ustave, ki med drugim uvaja določbo o suverenosti države, zlasti v vprašanjih nacionalne identitete. Premier Fico pričakuje konflikt.

Evropska komisija je sprožila postopek proti Italiji zaradi motenja radijskih in televizijskih programov v sosednjih državah, vključno s Hrvaško, Francijo, Malto in Slovenijo. Postopek je bil sprožen, ker naj bi italijanski radijski oddajniki motili sprejem hrvaških radijskih in televizijskih programov ob obali.

Predsednik črnogorske vlade Milojko Spajić se je udeležil srečanja voditeljev Zahodnega Balkana v Tirani, posvečenega načrtu rasti. Srbskega premierja Đura Macuta je ob prihodu na srečanje pričakal albanski premier Edi Rama. Cilj vrha je krepitev sodelovanja med Zahodnim Balkanom in EU z gospodarsko integracijo.

Kremlj je ponovil, da ni uradno prejel ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino. Dokument naj bi Ukrajini predlagal prepustitev regij Doneck in Lugansk Rusiji. Ukrajinski predsednik Zelenski načrt zavrača in se pripravlja na predstavitev alternativ. Analiza razkriva, da ameriški načrt, ki ga spodbuja Donald Trump in naj bi bil usklajen z Rusijo, daje prednost ruskim zahtevam.

Na Češkem bo s 1. januarjem 2026 začel veljati zakon, ki kriminalizira ustanavljanje, podpiranje in promoviranje komunističnih gibanj. Ta stroga zakonodaja, ki jo uvaja Češka, komunistično ideologijo pravno izenačuje z nacizmom. Predvidene so zaporne kazni od enega do pet let, v hujših primerih pa celo do deset let.

Predsednik HDZ BiH, Dragan Čović, je ocenil, da je bil s sporazumom z ameriško administracijo o sodelovanju pri izgradnji plinske povezave med BiH in Hrvaško zaščiten interes Hrvatov v BiH. Čović je dejal, da bo hrvaški narod naslednje leto izvolil legitimnega člana predsedstva BiH.

Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je pozvala k politični odločnosti za okrepitev notranjega trga, namesto sklepanja novih pogodb, z namenom blaženja gospodarskih izgub zaradi ameriških carin. Poudarila je, da je večja integracija znotraj Evropske unije ključna za soočanje z zunanjimi gospodarskimi pritiski.

Evropska unija si prizadeva zmanjšati odvisnost od Kitajske pri dobavi surovin in si želi zagotoviti stabilno oskrbo z litijem in redkimi zemljami. V ta namen EU načrtuje neposredno vlaganje v avstralske rudarske projekte, s čimer želi zmanjšati svojo odvisnost od Kitajske.

V Tirani je potekal vrh "Načrt rasti, naša pot v EU", kjer so voditelji Zahodnega Balkana razpravljali o gospodarski integraciji in približevanju trgu Evropske unije. Albanski premier Edi Rama je poudaril, da Albanija ne prosi za vstop v EU, temveč želi prispevati k njej, in da je Balkan varuh Evrope. Rama je gostil evropsko komisarko za širitev, Marto Kos in druge voditelje regije.

Odsotnost ameriškega predsednika Donalda Trumpa na vrhu G20 v Južni Afriki odpira priložnost za prevzem vodstva Kitajski. Obenem pa odsotnost Trumpa in nekaterih drugih voditeljev ogroža verodostojnost vrha G20, ki se prvič odvija v Afriki.

Črna gora bo zaostrila vizumske predpise za ruske državljane, da bi se uskladila s politiko Evropske unije, je izjavil premier Milojko Spajić. Sprememba bo vplivala na ruske turiste, ki po pravilih EU ne bodo mogli obiskati države brez vizuma, za vsak obisk pa bodo morali pridobiti novo dovoljenje.

Vietnamski premier Pham Minh Chinh se je v Johannesburgu srečal z južnoafriškimi organizacijami in podjetji s ciljem spodbujanja gospodarskega sodelovanja. Pozval je k okrepitvi poslovnih vezi med državama za skupne uspehe. Vietnam in Južna Afrika sta dvignila dvostranske odnose na raven strateškega partnerstva. Premier Chinh se je srečal tudi z južnoafriškim podpredsednikom Paulom Mashatilejem.

Evropska unija je uvedla sankcije proti Abdelrahimu Hamdanu Dagalu, bratu voditelja sudanskih Sil za hitro podporo (RSF), zaradi grozodejstev v Sudanu. Sudanski ambasador pri EU, Abdelbagi Kabeir, je pozval evropske države, naj prenehajo dobavljati orožje, ki podžiga državljansko vojno v državi. EU preiskuje tudi možnost, da evropsko orožje preko Združenih arabskih emiratov konča v Sudanu, in napoveduje diplomatske ukrepe proti tistim, ki podpirajo vojno.

Ukrajina izraža zaskrbljenost glede novega mirovnega okvira, ki ga preizkuša Trumpova administracija, saj se zdi, da se usklajuje z zahtevami Moskve. Posebni odposlanec ZDA Steve Witkoff naj bi v neposrednem stiku z Rusijo pripravljal predlog, ki predvideva občutljive ukrajinske koncesije. Evropa poziva k pravičnemu miru in ne kapitulaciji, medtem ko ruski napadi poslabšujejo položaj Ukrajine.

Madžarski premier Viktor Orbán je ponovno opozoril, da bo predlog Evropske komisije za dodatnih 135 milijard evrov pomoči Ukrajini bremenil prihodnje generacije Evropejcev z dolgom. Po njegovem mnenju bi takšen načrt lahko povzročil tožbe, propad evra in dolgove za vnuke, medtem ko v Kijevu poteka velika korupcijska afera.

Volodimir Zelenski je opozoril Ukrajince, da se morajo odločiti med ameriško podporo in hitrim zaključkom vojne z Rusijo, pri tem pa opozarja na izgubo dostojanstva. Kremelj poziva Kijev k takojšnji in odgovorni odločitvi glede mirovnega sporazuma in opozarja, da je odlašanje nevarno. Prihodnji teden naj bi potekal telefonski pogovor med Zelenskim in Trumpom o ameriškem mirovnem načrtu.

Brazilija je na podnebni konferenci COP30 predstavila osnutek sporazuma, ki ne vključuje nobene omembe opuščanja fosilnih goriv, zaradi močnega odpora držav proizvajalk. Posledično je COP30 opustila prejšnji osnutek načrta za prehod stran od fosilnih goriv, kar je povzročilo spor glede prihodnosti fosilnih goriv in sprožilo zadnji poskus dogovora o fosilnih gorivih in financah.

Donald Trump naj bi Ukrajini postavil rok do zahvalnega dne za sprejem mirovnega načrta v 20 točkah. Zelenski je izjavil, da ne bo izdal Ukrajine in bo predlagal alternative Trumpovemu mirovnemu načrtu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bo hitro in konstruktivno sodeloval z ZDA glede mirovnega načrta, vendar ne bo izdal nacionalnih interesov. Priznal je, da je Ukrajina pod »brezprimernim pritiskom«. Medtem je nemški kancler Friedrich Merz v telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom razpravljal o mirovnem načrtu ZDA za Ukrajino.

ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da do Dneva zahvalnosti sprejme mirovni načrt s 28 točkami, ki ga je odobril Donald Trump. Načrt vključuje varnostna jamstva po modelu 5. člena Nata in vprašanje Donbasa. Ukrajina je zavrnila kakršnokoli priznanje začasno zasedenih ozemelj kot ruskih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da bo predlagal alternative ameriškemu načrtu za končanje konflikta z Rusijo, ker meni, da ne ščiti interesov Ukrajine. Hkrati so nemški, francoski in britanski voditelji v telefonskem pogovoru z Zelenskim izrazili podporo dolgoročnemu ohranjanju vitalnih evropskih in ukrajinskih interesov.

Evropska unija je z novim, že 19. svežnjem sankcij proti Rusiji prepovedala organiziranje in promocijo turističnih potovanj v Rusijo. Prepoved velja za individualna in skupinska potovanja, njen namen pa je dodatno omejiti finančne vire, ki so na voljo Moskvi.

Donald Trump je potrdil, da je 27. november rok za Ukrajino, da sprejme mirovni načrt ZDA s 28 točkami, ki vključuje znatne ozemeljske koncesije. Poleg tega je Trump obljubil uvedbo dodatnih sankcij proti podjetju Lukoil.

Albanski premier Edi Rama naj bi na forumu o širitvi Evropske unije v Bruslju srbske predstavnike, ki jih je vodila Ana Brnabić, označil za "rusko delegacijo". Koordinatorka Nacionalnega konventa Bojana Selaković je potrdila govorice, ki so krožile po družbenih omrežjih. Evropska unija že leta opozarja Srbijo, da so tesni odnosi z Rusijo ovira na poti v EU, kritike iz Bruslja pa so v zadnjih mesecih vse glasnejše.

Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko, Kaja Kalas, je v Bruslju izjavila, da morata Evropska unija in Zahodni Balkan, z integracijo regije v blok 27 držav, okrepiti medsebojno sodelovanje in zaščititi svoje demokracije pred hibridnimi napadi in tujim vmešavanjem. Po srečanju Sveta EU za zunanje zadeve je Kalas novinarjem povedala, da so na neformalni večerji, namenjeni ministrom za zunanje zadeve držav članic EU in partnerjem z Zahodnega Balkana, razpravljali o skupnih izzivih in načinih za tesnejše sodelovanje na področju varnosti in zunanje politike.

Na gradbišču drugega tira Divača-Koper je bil s slovesnostjo obeležen zaključek odseka Črni Kal-Koper in prejem 156 milijonov evrov evropskih sredstev. Premier Golob je napovedal, da pričakuje dokončanje dodatnega tira do konca leta 2030.

Indijska družba Reliance Industries je prenehala uvažati rusko nafto v svojo rafinerijo, ki je namenjena izključno izvozu. Odločitev je bila sprejeta zaradi uskladitve z evropskimi sankcijami, ki prepovedujejo uvoz goriva ruskega porekla. Podjetje bo tako izvažalo le nafto, ki ni ruskega izvora.

Evropska unija je v Bruslju uvedla sankcije proti namestniku poveljnika paravojaške organizacije Sile za hitro podporo (RSF) v Sudanu zaradi "hudih in trajajočih zločinov". EU je pripravljena sprejeti dodatne omejevalne ukrepe, če bo potrebno, saj se nasilje v Sudanu stopnjuje.