Ameriški bančni sektor in finančne institucije so se v ponedeljek ostro odzvali na predlog predsednika Donalda Trumpa o uvedbi desetodstotne kapice na obrestne mere za kreditne kartice. Po navedbah finančnih ustanov bi takšen poseg povzročil izgubo dostopa do kreditov za milijone ameriških gospodinjstev in malih podjetij. Banke trdijo, da bi omejitev, ki naj bi začela veljati 20. januarja 2026, destabilizirala trg in omejila finančno prilagodljivost potrošnikov. Napoved predsednika na družbenem omrežju Truth Social je povzročila precejšen pretres na borznih trgih, kjer so delnice vodilnih izdajateljev kreditnih kartic in bank močno upadle. Med najbolj prizadetimi so se znašle družbe Capital One, Citigroup in American Express. Trump svojo odločitev utemeljuje s prizadevanji za večjo dostopnost in trditvami, da podjetja z obrestnimi merami med 20 in 30 odstotki izkoriščajo ameriške državljane. Finančni analitiki opozarjajo, da bi enoletna omejitev obrestnih mer lahko imela dolgoročne posledice na pripravljenost bank za prevzemanje tveganj. Medtem ko Trump poudarja izpolnjevanje svojih predvolilnih obljub o izboljšanju življenjskega standarda, strokovnjaki iz panoge svarijo pred krčenjem kreditnega trga, kar bi lahko upočasnilo gospodarsko aktivnost v Združenih državah Amerike.

Zvezni tožilci v Združenih državah Amerike so sprožili kazensko preiskavo proti predsedniku Zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu zaradi domnevnega zavajanja kongresa. Preiskava, ki jo vodi urad zvezne tožilke Jeanine Pirro v Washingtonu, se osredotoča na Powellovo lansko pričevanje glede 2,5 milijarde dolarjev vredne obnove sedeža centralne banke. Powell je v uradni izjavi potrdil, da je ministrstvo za pravosodje vročilo sodne pozive veliki poroti in zagrozilo s kazensko obtožnico, kar je opisal kot dogodek brez primere v zgodovini institucije. Powell je obtožbe zavrnil in poudaril, da so pravni pritiski zgolj pretveza za spodkopavanje neodvisnosti centralne banke. Po njegovih besedah so grožnje s kazenskim pregonom neposredna posledica odločitev Feda, ki obrestne mere postavlja na podlagi ekonomskih kazalnikov in javnega interesa, namesto da bi sledil političnim željam predsednika Donalda Trumpa. Predsednik Fed-a je zatrdil, da bo svoje dolžnosti še naprej opravljal brez političnega strahu ali naklonjenosti. Dogajanje je povzročilo pretrese na svetovnih finančnih trgih, saj so vlagatelji zaskrbljeni zaradi morebitne politične nadvlade nad denarno politiko. Vrednost ameriškega dolarja in delniški indeksi na Wall Streetu so zabeležili padec, medtem ko je cena zlata dosegla rekordne vrednosti. Analitiki opozarjajo, da bi lahko takšni pritiski na neodvisnost Feda dolgoročno ogrozili stabilnost ameriškega finančnega sistema in zaupanje v dolar kot svetovno rezervno valuto.

Ameriški pravosodni organi so napovedali uvedbo uradne preiskave proti predsedniku Zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu, ki mu grozi celo kazenski pregon. Preiskava prihaja po dolgotrajnem obdobju napetosti med Powellom in predsednikom Donaldom Trumpom, ki je šefa centralne banke večkrat javno kritiziral zaradi njegove nepripravljenosti na hitro zniževanje obrestnih mer. Čeprav Donald Trump zanika neposredno vpletenost v postopek, kritiki opozarjajo, da gre za politični pritisk, katerega namen je podreditev neodvisne finančne institucije izvršni oblasti. Analitiki ocenjujejo, da so očitki o domnevnih nepravilnostih le pretveza za odstranitev Powella s položaja, kar bi predsedniku omogočilo imenovanje bolj popustljivega vodstva centralne banke. Powell je doslej vztrajno zagovarjal avtonomijo institucije in poudarjal, da morajo monetarne odločitve temeljiti na ekonomskih podatkih, ne pa na političnih željah Bele hiše. Morebiten kazenski pregon bi pomenil nevaren precedens v ameriški ustavni ureditvi in bi lahko povzročil resne pretrese na svetovnih finančnih trgih. Dogajanje predstavlja vrhunec večmesečnih sporov, ki so se začeli zaostrovati že v juliju, ko je Fed kljub neposrednim pozivom predsednika k znižanju stroškov zadolževanja ohranil ključne obrestne mere na takratnih ravneh. Razkol med Belo hišo in centralno banko sproža vprašanja o prihodnji stabilnosti ameriškega dolarja in verodostojnosti Feda kot varuha stabilnih cen in polne zaposlenosti, kar vpliva na celotno svetovno gospodarstvo.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je uvedlo preiskavo proti predsedniku Zveznih rezerv Jeromu Powellu, kar predstavlja neprecedenčen pritisk izvršilne oblasti na neodvisno centralno banko. Čeprav podrobnosti preiskave uradno niso povsem razjasnjene, analitiki in pravni strokovnjaki opozarjajo, da gre za nadaljevanje osebnih in političnih sporov med predsednikom Donaldom Trumpom ter vodstvom Feda. Pravnica Mary McCord z Univerze Georgetown je v analizi izpostavila, da tovrstni postopki vzbujajo resne ustavne pomisleke glede zlorabe pravosodnega sistema za preganjanje političnih nasprotnikov oziroma uradnikov, ki ne sledijo volji predsednika. Napetosti med Trumpom in Powellom so se v zadnjih mesecih stopnjevale predvsem zaradi nestrinjanja glede denarne politike in obrestnih mer. Trump je Powlla že v preteklosti javno kritiziral, tokratna preiskava pa naj bi bila povezana s širšimi prizadevanji administracije, da vzpostavi večji nadzor nad finančnimi institucijami države. Powell je na napade odgovoril odločno in nakazal, da se ne namerava podrediti političnim pritiskom, kar dodatno zaostruje odnose med Belo hišo in centralno banko. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko ti dogodki resno zamajali zaupanje v neodvisnost ameriških finančnih institucij in povzročili nestanovitnost na svetovnih trgih. Ameriški predsednik je v preteklosti že večkrat izrazil prepričanje, da bi moral imeti neposreden vpliv na odločitve o obrestnih merah, kar pa je v nasprotju z dosedanjo ustavno in zakonodajno prakso, ki ščiti avtonomijo centralne banke. Nadaljnji razvoj dogodkov bo odvisen od pravnih ugotovitev ministrstva in odziva ameriškega kongresa.

Predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Jerome Powell je po mesecih zadržanosti zavzel trdno držo proti pritiskom ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Spor med Belo hišo in neodvisno finančno institucijo bi lahko sprožil nepričakovane gospodarske posledice, saj Powell vztraja pri avtonomiji denarne politike Združenih držav Amerike. Njegov odziv prihaja v času, ko se v javnosti stopnjujejo razprave o njegovi morebitni razrešitvi ali odstopu. Kljub političnim napadom in pravnim izzivom Powell ohranja ugled preudarnega voditelja, ki se ne namerava umakniti pred politično retoriko. Trumpovi kritiki opozarjajo, da bi neposredno vmešavanje v delo centralne banke lahko destabiliziralo finančne trge in spodkopalo zaupanje v dolar. Powellovo ravnanje v tem trenutku velja za ključno pri ohranjanju institucionalne integritete Feda. Analitiki poudarjajo, da bi lahko Trumpov boj s Powellom povzročil nepredvidene inflacijske pritiske ali spremembe v investicijskih strategijah na svetovnih trgih. Powellova neomajnost odraža širši konflikt med izvršno oblastjo in neodvisnimi regulatornimi organi, kar bo v prihodnjih mesecih močno zaznamovalo ameriško in svetovno gospodarstvo.

Donald Trump je bil seznanjen z različnimi vojaškimi možnostmi proti Iranu, medtem ko se protesti v državi nadaljujejo. Iranski parlamentarni govornik je opozoril, da bodo ameriška vojska in Izrael postali legitimni cilji, če ZDA izvedejo napade na Iran. Po navedbah aktivistov naj bi število smrtnih žrtev protestov doseglo 203. Trump je dejal, da Iranci "morda kot še nikoli prej gledajo na svobodo" in da je Washington pripravljen ponuditi podporo.

Donald Trump je uvedel 25-odstotne carine za vse države, ki poslujejo z Iranom. Hkrati je razmišljal o vojaških udarih na Teheran, vendar je tudi pretehtal ponudbo Irana za pogovore o denuklearizaciji.

Argentinski finančni trgi so teden začeli z večjo stopnjo stabilnosti, potem ko je država izvedla obsežno poplačilo dolga v višini 4,2 milijarde dolarjev. Uradni tečaj in vzporedni tečaj »blue dollar« sta ostala tesno povezana, kar kaže na umiritev kratkoročnih pričakovanj vlagateljev. Ta poteza je podprla državne obveznice in znižala premije za tveganje, kar je v začetku ponedeljka prineslo stabilizacijo domačega pesa na ravni približno 1.464,5 za ameriški dolar. V nasprotju z dogajanjem v Argentini pa so na svetovnih trgih nastopili nemiri zaradi dogajanja v Združenih državah Amerike. Ameriške terminske pogodbe in dolar so izgubili na vrednosti po novici, da je Ministrstvo za pravosodje ZDA izdalo sodni poziv Federal Reserve (Fed) in sprožilo kazensko preiskavo glede neodvisnosti te institucije. Ta preiskava je skupaj z naraščajočimi nemiri v Iranu sprožila val prodaj ameriškega premoženja, kar je vlagatelje preusmerilo k zlatu, ki je doseglo nove rekordne vrednosti. Spremembe na Wall Streetu so hitro vplivale na globalno razpoloženje in zasenčile prvotno pozitivne novice iz Latinske Amerike. Medtem ko so evropski in azijski trgi beležili rast, so ameriška sredstva pod pritiskom, saj se vlagatelji spopadajo z negotovostjo glede prihodnje denarne politike in geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu.

Vrednost južnokorejskega vona je v primerjavi z ameriškim dolarjem močno upadla, pri čemer je menjalni tečaj med trgovanjem dosegel raven 1470 vonov za dolar. Ta oster padec vrednosti domače valute je posledica zmanjšanih pričakovanj glede skorajšnjega znižanja obrestnih mer v Združenih državah Amerike, k čemur so pripomogli ugodni podatki z ameriškega trga dela. Stopnja brezposelnosti v ZDA se je decembra lani znižala na 4,4 odstotka, kar je okrepilo prepričanje vlagateljev, da bo ameriška zvezna banka Federal Reserve na prihajajočem zasedanju ohranila obrestne mere nespremenjene. Dodaten pritisk na von povzročajo stopnjevana geopolitična tveganja, ki so povezana z zunanjo politiko ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Napovedi o vojaškem posredovanju v Venezueli in Iranu ter ponovne ozemeljske težnje glede Grenlandije so spodbudile vlagatelje k nakupu dolarja kot varnega zatočišča. Zaradi tega so se ukrepi južnokorejskih finančnih oblasti za stabilizacijo trga, ki so bili uvedeni konec lanskega leta, izkazali za nezadostne, saj tuji vlagatelji nadaljujejo z razprodajo južnokorejskih delnic. Kljub trenutnim nihanjem nekateri analitiki napovedujejo, da bi se gospodarske razmere lahko stabilizirale v drugi polovici leta, ko se pričakuje uskladitev monetarne in fiskalne politike v večjih svetovnih gospodarstvih. Če se bo trend slabljenja vona nadaljeval in bo tečaj presegel mejo 1480 vonov za dolar, tržni udeleženci pričakujejo vnovično neposredno posredovanje južnokorejske centralne banke in finančnega ministrstva na deviznem trgu.

Ameriško tožilstvo je izdalo poziv predsedniku Federal Reserve Jerome Powellu zaradi spora glede prenove sedeža Fed. Powell je to označil za politično maščevanje, ker ni sledil zahtevam predsednika Trumpa glede znižanja obrestnih mer. Poleg tega je vladajoča stranka v Južni Koreji enostransko obravnavala "drugi zakon o posebnem tožilstvu", kar je opozicija označila za "hujskanje k notranjemu konfliktu za lokalne volitve". Policija je preiskovala tudi Kim Kyunga zaradi suma "donacije za nominacijo v višini 100 milijonov vonov" in mu prepovedala izstop iz države, medtem ko je bil Kang Seon-woo že prej izdan prepoved izstopa iz države.

Ameriško pravosodno ministrstvo je sprožilo kazensko preiskavo proti predsedniku ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Jeromu Powllu zaradi domnevnih nepravilnosti pri 2,5 milijarde dolarjev vredni obnovi sedeža institucije v Washingtonu. Powell je preiskavo in prejete sodne pozive velike porote označil za politično ustrahovanje ter maščevanje Bele hiše, ker centralna banka ni ugodila zahtevam predsednika Donalda Trumpa po znižanju obrestnih mer. Predsednik Trump je v javnih izjavah stopnjeval pritisk na Powlla in dejal, da slednji ni primeren za opravljanje svoje funkcije. Dogajanje predstavlja neposreden spopad med izvršilno oblastjo in neodvisno finančno institucijo. Donald Trump je že dlje časa kritičen do Powllove denarne politike, ki po njegovem mnenju zavira gospodarsko rast, medtem ko Powell vztraja pri avtonomiji centralne banke. Analitiki opozarjajo, da bi lahko takšne preiskave zamajale zaupanje v stabilnost ameriškega finančnega sistema in neodvisnost ključnih državnih organov. Preiskava se je začela v času, ko Trump aktivno išče Powllovega naslednika, čeprav se sedanjemu predsedniku mandat še ni iztekel. Napetosti med Belo hišo in Fedom so povzročile negotovost na mednarodnih finančnih trgih, saj vlagatelji z zaskrbljenostjo spremljajo morebitne institucionalne spremembe v najmočnejšem svetovnem gospodarstvu. Powell je napovedal, da se bo pravno zoperstavil poskusom političnega vmešavanja v delo centralne banke.

Cene zlata in srebra so v ponedeljek, 12. januarja 2026, na borzi Comex v New Yorku dosegle nove zgodovinske mejnike. Vrednost terminskih pogodb za zlato z dobavo v februarju 2026 se je povzpela nad 4.600 ameriških dolarjev za trojsko unčo, medtem ko je srebro doseglo rekordno vrednost 83,88 dolarja za unčo. Do občutne rasti prihaja v času splošne nestabilnosti na svetovnih valutnih trgih in slabljenja ameriškega dolarja, kar vlagatelje spodbuja k iskanju varnih naložb. Analitiki poudarjajo, da na dinamiko trga močno vplivajo negotovosti glede prihodnjih potez ameriške centralne banke (Federal Reserve) in njenega predsednika Jeroma Powella. Dodaten pritisk na dolar ustvarjajo špekulacije o morebitnih kazenskih postopkih proti vodstvu centralne banke, kar neposredno krepi privlačnost plemenitih kovin. Vrednost zlata se je v enem trgovalnem dnevu zvišala za 1,79 odstotka, medtem ko je srebro zabeležilo še izrazitejšo rast v višini 5,27 odstotka. Napovedi za prihodnje obdobje ostajajo bikovske, saj strokovnjaki pri družbi BMI (podružnica Fitch Solutions) ocenjujejo, da se bo primanjkljaj v ponudbi srebra nadaljeval tudi v letu 2026. Naraščajoče investicijsko zanimanje in omejena ponudba bi lahko v kombinaciji s politično in ekonomsko nestabilnostjo v Združenih državah Amerike še naprej ohranjala cene plemenitih kovin na zgodovinsko visokih ravneh.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je dejala, da predsednik Donald Trump ni ukazal preiskave predsednika Feda Jeroma Powella s strani Ministrstva za pravosodje. Senatorka Elizabeth Warren je obtožila Trumpa, da poskuša politizirati Federal Reserve z imenovanjem novega predsednika, in pozvala senat, naj blokira vse njegove kandidate. Odpustili so tudi Roberta McBridea, tožilca, ki je bil dodeljen nezakonito imenovani ameriški odvetnici Lindsey Halligan, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Proti predsedniku ameriške centralne banke (Fed) Jeromeu Powellu je bila uvedena kazenska preiskava, ki se osredotoča na prenovo sedeža Fed v Washingtonu in domnevno napačne izjave o stroških pred kongresom. Powell je javno kritiziral Trumpovo administracijo zaradi spodkopavanja neodvisnosti centralne banke, ker je Fed zavrnil znižanje obrestnih mer v začetku leta.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Svetovni gospodarski trendi za leti 2025 in 2026 kažejo na izrazite razlike med glavnimi akterji, saj se Rusija sooča z resnim upadom rasti, medtem ko azijski gospodarstvi ohranjata zagon. Po poročanju ukrajinske obveščevalne službe, ki se sklicuje na priznanja Kremlja, je rusko gospodarstvo prvič od začetka agresije na Ukrajino uradno vstopilo v obdobje stagnacije. Rast ruskega bruto domačega proizvoda (BDP) se je strmo upočasnila s 4,5 odstotka v zadnjem četrtletju leta 2024 na zgolj 0,6 odstotka v tretjem četrtletju leta 2025, kar po mnenju analitikov nakazuje na globoko sistemsko krizo in dolgotrajne proračunske primanjkljaje. Nasprotno pa Združeni narodi Indiji za leto 2025 napovedujejo pospešeno 7,4-odstotno gospodarsko rast, s čimer država utrjuje svoj položaj najhitreje rastočega velikega gospodarstva na svetu. Globalne napovedi za leto 2026 predvidevajo postopno umirjanje inflacije na 3,6 odstotka in rahlo povišanje svetovne gospodarske rasti na 3,1 odstotka. Ključna gonila bodo predvsem naložbe v umetno inteligenco, ki naj bi do leta 2028 presegle 1.000 milijard dolarjev, ter državne investicije v energetsko infrastrukturo. Medtem ko se razvita gospodarstva, kot sta ZDA in evroobmočje, držijo zmerne rasti okoli 2 oziroma 1 odstotka, se Rusiji obeta dolgotrajno obdobje varčevanja. Napovedi kažejo, da se bodo prihodki od nafte in plina do leta 2042 zmanjšali za skoraj polovico v primerjavi z ravnmi iz leta 2019. To nakazuje na trajno gospodarsko degradacijo države, ki se kljub retoriki o nadzorovanem hlajenju bori s pomanjkanjem sredstev v zveznem proračunu.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Analiza je pokazala, da Trumpove obljube o ustvarjanju delovnih mest za modre ovratnike niso bile izpolnjene. Kljub temu se je zaupanje potrošnikov v januarju dvignilo z rekordno nizkih vrednosti, potem ko so se zmanjšali strahovi glede carin. Federal Reserve Bank of Atlanta je skoraj podvojila svojo oceno rasti za četrto četrtletje na 5,4 % na podlagi novih podatkov.

Največji britanski hipotekarni posojilodajalci so v začetku leta 2026 znatno znižali obrestne mere, kar je sprožilo intenzivno konkurenco za nove kreditojemalce. Val znižanj se je začel po decembrskem ukrepu centralne banke Bank of England, ki je ključno obrestno mero znižala s 4 na 3,75 odstotka. To je bilo že šesto znižanje od avgusta 2024, kar je potisnilo stroške zadolževanja na najnižjo raven v zadnjih štirih letih. Banka HSBC je prva znižala stroške v začetku tedna, sledile pa so ji Barclays, Halifax in Santander, pri čemer slednja ponuja najugodnejšo fiksno obrestno mero pri 3,55 odstotka. Medtem ko v Veliki Britaniji prevladuje optimizem, se v Združenih državah Amerike razmere stabilizirajo na nekoliko višjih ravneh. Povprečna obrestna mera za 30-letna hipotekarna posojila v ZDA se je ta teden rahlo zvišala na 6,16 odstotka, kar je še vedno blizu najnižjih vrednosti iz leta 2025. Ameriški trg ostaja pod močnim vplivom politike Federal Reserve in donosnosti državnih obveznic, ki služijo kot vodilo za določanje cen stanovanjskih posojil. Razlika med britanskim in ameriškim trgom kaže na specifične odzive nacionalnih gospodarstev na globalne denarne tokove. Strokovnjaki za nepremičnine v začetku leta 2026 napovedujejo povečano število prodaj zaradi sprostitve odloženega povpraševanja, ki so ga povzročila pretekla ugibanja o proračunskih ukrepih. Na najemnem trgu se pričakuje umiritev rasti najemnin zaradi ohlajanja trga dela in povečanega tveganja za zamude pri plačilih. Kljub negotovostim trenutno okolje z najnižjimi obrestnimi merami v zadnjem obdobju ponuja ugodno priložnost za kupce nepremičnin in tiste, ki iščejo refinanciranje obstoječih dolgov.

Ameriške delnice so dosegle rekordne vrednosti po mešanem poročilu o ameriškem trgu dela. Poročilo kaže na možnost zamika prihodnjega znižanja obrestnih mer s strani Federal Reserve. Kljub temu so delniški indeksi narasli, dolar pa je pridobil vrednost, ker so podatki pokazali, da je ameriško gospodarstvo ustvarilo manj delovnih mest od pričakovanj.

Ameriški dolar se je okrepil v primerjavi z večino večjih valut, medtem ko poročilo Združenih narodov ocenjuje, da bo rast BDP Indije v letih 2026 in 2027 znašala 6,6 oziroma 6,7 odstotka, kar podpira odporna potrošnja in močne javne naložbe. Trgovci v Indiji so pogosto ujeti med močnimi grafikoni in nenadnimi premiki ob objavi pomembnih podatkov, zlasti glede inflacije in zaposlovanja.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Tečaji delnic na newyorških borzah so se v sredo gibali neenotno, saj so vlagatelji po zaporednih dneh rasti in doseganju rekordnih vrednosti zavzeli previdnejši položaj. Trgovanje je zaznamoval premor po torkovih rekordnih rezultatih, ko sta borzna indeksa Dow Jones in S&P 500 zaključila pri najvišjih vrednostih v zgodovini. Analitiki ocenjujejo, da so se udeleženci na trgu odločili za unovčevanje dobičkov, medtem ko čakajo na nove gospodarske podatke. Indeks Dow Jones in širši indeks S&P 500 sta v začetku tedna kazala močno rast, vendar se je v sredo optimizem nekoliko umiril. Kljub manjšim nihanjem trg ostaja stabilen, saj vlagatelji še vedno ocenjujejo prihodnjo pot denarne politike ameriške centralne banke. Tehnološki sektor je prav tako beležil mešane rezultate, kar je vplivalo na indeks Nasdaq. Splošno razpoloženje na Wall Streetu ostaja previdno optimistično, vendar brez izrazitega novega zagona, ki bi indekse potisnil še višje. Vlagatelji so se v sredo izogibali tveganim potezam, kar je povzročilo stagnacijo oziroma le manjše premike v obe smeri pri večini pomembnih delnic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Številna tajvanska podjetja so v decembru 2025 zabeležila rekordne prihodke. Med njimi so Synnex, ki je dosegel skoraj štiri leta visoko rast prihodkov, ter Jian Ding, katerega prihodki so bili najvišji doslej za mesec december, četrtletje in celo leto. Svetovno napredno podjetje je imelo drugo najvišjo rast prihodkov doslej. Advantech je prav tako presegel prejšnje rezultate z 18,5-odstotno rastjo prihodkov na letni ravni. Guanglong je zabeležil 45-odstotno letno rast v decembru, kar je rekordno visoko za ta mesec. Kljub temu je treba upoštevati, da so na prihodke Guanglonga vplivali prihodki od gradbenih projektov.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek izdal navodilo svojim predstavnikom za nakup hipotekarnih obveznic v skupni vrednosti 200 milijard dolarjev. Namen tega ukrepa, ki ga finančni analitiki že primerjajo s Trumpovo lastno različico kvantitativnega sproščanja (QE), je znižanje stroškov bivanja oziroma stanovanj za ameriške državljane. Kljub odmevni napovedi predsednik v javnosti še ni razkril podrobnejših tehničnih specifikacij ali natančnega časovnega načrta za izvedbo teh nakupov. Ukrep neposredno vpliva na vladne agencije za stanovanjska posojila (GSE), ki jim je Trump naložil to obsežno finančno intervencijo. S tem korakom je predsednik de facto obšel običajne postopke Federalnih rezerv (Fed) glede določanja obrestnih mer in monetarne politike, kar kaže na agresivnejši pristop izvršne oblasti pri neposrednem poseganju v finančne trge. Napoved je bila objavljena na njegovem družbenem omrežju Truth Social in pomeni stopnjevanje pritiska na centralno banko. Ta poteza prihaja v času, ko se Trumpova administracija trudi utrditi svojo gospodarsko agendo po prvih šestih mesecih mandata. Finančni minister Scott Bessent je v tem kontekstu že pred časom pozval k temeljitemu pregledu delovanja Feda, kar nakazuje na širšo strategijo prevzema nadzora nad monetarnimi orodji, ki so bila tradicionalno v domeni neodvisne centralne banke. Odzivi finančnih trgov na to nenadno odločitev so še predmet analiz.

Mehiški peso se je okrepil v primerjavi z ameriškim dolarjem po prejšnjih dneh izgub. Kljub temu je objava ekonomskih podatkov iz ZDA okrepila dolar, kar je pozitivno vplivalo na njegove tečaje v primerjavi z valutami držav v razvoju, vključno z mehiškim pesom. Vzporedni tečaj ('dólar blue') v Argentini je ostal stabilen, brez večjih sprememb.

Vrednost novozelandskega dolarja se je v četrtkovi trgovalni seji v primerjavi z ameriškim dolarjem znižala na približno 0,5750, kar predstavlja padec že tretji zaporedni dan. Glavni razlog za šibkost novozelandske valute je previdnost vlagateljev, ki jo spodbujajo zaostrene geopolitične razmere v Aziji, zlasti naraščajoče napetosti med Japonsko in Kitajsko. Slednja je namreč prepovedala izvoz nekaterih redkih zemelj in materialov z vojaškim potencialom na Japonsko, kar neposredno vpliva na Novo Zelandijo kot pomembno trgovinsko partnerico obeh držav. Na trgih prevladuje negotovost tudi zaradi dogajanja v Južni Ameriki, potem ko so ameriške sile v posebni operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem napovedal, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljen varen prehod oblasti, kar vnaša dodatno geopolitično tveganje. Takšne razmere tradicionalno krepijo ameriški dolar kot varno zatočišče, hkrati pa negativno vplivajo na bolj tvegane valute, kot je novozelandski dolar. Dodaten pritisk na valutni par NZD/USD povzroča pričakovanje ključnih podatkov s trga dela v Združenih državah Amerike, ki bodo objavljeni v petek. Čeprav zadnji ekonomski kazalniki kažejo na krhko stanje ameriškega gospodarstva, ameriški dolar ohranja stabilnost, medtem ko se vlagatelji umikajo iz bolj tveganih naložb. Tržni udeleženci zdaj pozorno spremljajo morebitne nove podatke o tedenskih zahtevkih za brezposelnost, ki bi lahko dodatno vplivali na gibanje tečajev pred koncem tedna.

Hongkonški delniški trg je po močnem začetku leta 2026 oslabel zaradi naraščajočih kitajsko-japonskih napetosti. Indeks Hang Seng se je umaknil s sedemtedenskega vrha, medtem ko so celinske delnice padle zaradi pobiranja dobička v finančnem sektorju. Tehnološke delnice so bile v Hongkongu pod pritiskom zaradi slabega rezultata na Wall Streetu. UBS bo v Šanghaju gostil konferenco Greater China 2026, ki bo obravnavala teme, kot so ekonomija, naložbe in tehnologija. Kitajska podjetja so prevladovala na lestvici investicijskega bančništva v azijsko-pacifiški regiji v letu 2025.

V ZDA se je število prostih delovnih mest zmanjšalo na skoraj petletno najnižjo raven, kar nakazuje na ohlajanje trga dela kljub gospodarski rasti. Romunski indeks PMI v predelovalnih dejavnostih se je decembra sicer izboljšal, vendar ostaja v območju krčenja. Ukrajinska obveščevalna služba je poročala, da je rusko gospodarstvo vstopilo v obdobje stagnacije. Za Bližnji vzhod je bilo določenih šest globalnih energetskih smernic, ki bodo vplivale na regijo do leta 2026, pri čemer so naftne družbe ohranile ključno vlogo v globalni energetski oskrbi.

Podpredsednik JD Vance je bil kritiziran zaradi odziva na smrt ameriške državljanke, ki jo je povzročil agent ICE. Priča je zanikala uradno različico dogodkov o streljanju agenta ICE v Minneapolisu. Senatorji zahtevajo preiskavo streljanja, v katerem je umrla mati iz Minneapolisa, Renee Good. Razkrite so bile dodatne informacije o agentu ICE, ki je streljal.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Trumpova administracija je zamrznila financiranje socialnih storitev za pet demokratskih držav (Kalifornija, Kolorado, Minnesota, Illinois in New York) po obsežnem škandalu z goljufijami in preiskavi v Minnesoti. Te države so vložile tožbo proti Trumpovi administraciji, zamrznitev 10 milijard dolarjev sredstev pa označile za neustavno zlorabo oblasti.

Donald Trump se je norčeval iz indijskega premierja Narendra Modija, George Conway pa je kritiziral njegovo administracijo, rekoč da jo vodi kot "mafijsko operacijo". Pojavile so se tudi polemike glede Trumpovih prizadevanj za prevzem Grenlandije, pri čemer so se pojavila vprašanja o možni uporabi vojaške sile. Senator Mark Kelly je bil deležen ostrega napada Trumpa, ki pa se mu je vrnil kot bumerang.

Stephen Mullan, član odbora guvernerjev ameriške centralne banke Zvezne rezerve (Fed), je v intervjuju za tiskovno agencijo AFP izpostavil nujnost znatnega znižanja ključne obrestne mere v letu 2026. Po njegovih besedah je trenutna denarna politika očitno omejevalna in zavira gospodarski razvoj, zato predlaga znižanje za več kot eno odstotno točko. Mullan je pojasnil, da so visoki stroški zadolževanja dosegli svoj namen pri obvladovanju inflacije, vendar pa zdaj predstavljajo tveganje za dolgoročno gospodarsko rast. Njegove izjave nakazujejo na premik v razmišljanju znotraj osrednje ameriške finančne institucije, ki se osredotoča na preprečevanje recesije in zagotavljanje stabilnega trga dela v prihodnjem obdobju. Čeprav so trgi pričakovali postopno sproščanje, Mullanova napoved o znižanju za več kot 100 bazičnih točk v enem letu velja za precej odločno stališče.

Svetovni finančni trgi so leto 2026 začeli v znamenju negotovosti, saj vlagatelji pozorno spremljajo prihodnje korake ameriške centralne banke Federal Reserve in napovedane odločitve vrhovnega sodišča glede carin. Kljub temu da se je inflacija v Združenih državah Amerike znižala z vrhov iz leta 2022, gospodarska rast pa ostaja presenetljivo stabilna, ameriška gospodinjstva še vedno izražajo zaskrbljenost glede prihodnosti. Federal Reserve je leto 2025 zaključila s tretjim zaporednim znižanjem ključne obrestne mere, kar je sprožilo razprave o morebitnem koncu cikla sproščanja denarne politike v času, ko se pričakujejo nove odločitve predsednika Donalda Trumpa. Istočasno se Indija pripravlja na objavo proračuna za leto 2026, pri čemer analitiki pričakujejo premik od agresivnih kapitalskih naložb države k ukrepom za spodbujanje zasebne porabe in okrevanje podeželskega povpraševanja. V Kanadi je domača valuta oslabela v primerjavi z ameriškim dolarjem, kar je posledica nizkih cen nafte in trdnega položaja zelenca. Čeprav podatki o indeksu nakupnih menedžerjev (PMI) v ZDA kažejo na upočasnitev rasti v storitvenem sektorju, ameriški dolar ohranja svojo prevlado na valutnih trgih, medtem ko globalni investitorji iščejo varnost v luči morebitnih trgovinskih vojn in carinskih omejitev.

Finančni sektor je zabeležil pomemben premik proti integraciji digitalnih sredstev s tradicionalnimi trgi. Borza Bitget je 5. januarja 2026 uradno odprla svojo platformo za trgovanje s tradicionalnimi finančnimi instrumenti (TradFi), ki vključuje zlato, devizne trge in makro sredstva. Odločitev je sledila izjemno uspešnemu poskusnemu obdobju, v katerem je več kot 80.000 uporabnikov ustvarilo za preko 100 milijonov dolarjev prometa na dan samo na paru XAU/USD. Ta prehod iz kriptocentrične platforme v univerzalno borzo odraža naraščajoče povpraševanje po združevanju digitalnih denarnic s surovinami in indeksi. Istočasno je Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) objavil razpis za ponudnika prvega konsolidiranega sistema informacij o trgovanju z izvedenimi finančnimi instrumenti zunaj borze (OTC). Namen projekta je povečati preglednost evropskega trga in omogočiti lažje izpolnjevanje poročevalskih obveznosti, ki bodo za CFD posrednike postale obvezne leta 2027. Razvoj dopolnjujejo tudi nova investicijska orodja, saj sta MarketVector in Amplify lansirala prve referenčne vrednosti in sklade za stablecoine ter tokenizirano infrastrukturo, kar dodatno potrjuje institucionalizacijo digitalne lastnine.

Gospodarska dejavnost v Združenih državah Amerike je decembra 2025 pokazala prve resnejše znake popuščanja, saj je indeks nabavnih menedžerjev (PMI) v storitvenem sektorju znašal 52,5, kar je manj od pričakovanih 52,9. Čeprav panoga še vedno beleži rast, so novi poslovni prilivi narasli najpočasneje v zadnjih 20 mesecih, zaposlovanje pa je prvič po lanskem februarju stagniralo. Chris Williamson, glavni ekonomist pri S&P Global Market Intelligence, je ob tem opozoril, da odpornost ameriškega gospodarstva, ki je bila vidna v preteklih četrtletjih, začenja pokati. K upočasnitvi znatno prispevajo negativni učinki lani uvedenih carin, ki so povprečne uvozne dajatve zvišale z dveh na približno 17 odstotkov. Zaradi tega so se cene uvoženega blaga zvišale za štiri odstotke, kar otežuje prizadevanja Federal Reserve v boju proti inflaciji. Podjetja, ki so sprva sama prevzemala stroške carin, zdaj te postopoma prenašajo na potrošnike, kar zmanjšuje kupno moč in povzroča dolgoročno gospodarsko breme. Posebej izrazite so podražitve pri izdelkih, ki jih ZDA ne proizvajajo same, kot je kava, ter pri uvozu iz Kitajske.

Donald Trump se je znašel pod plazom kritik zaradi svoje retorike in ravnanja. Republikanski kongresnik Thomas Massie je z omalovaževanjem zavrnil Trumpov verbalni napad na družbenih omrežjih. Hillary Clinton je obtožila Trumpa, da je spodbujal podpornike k napadu na Kongres 6. januarja, kar je sprožilo razpravo o morebitni tožbi zaradi obrekovanja. Pravniki so opozorili, da bi lahko poskus Bele hiše, da bi se norčevala iz dogodkov 6. januarja 2021, administracijo izpostavil pravnim tveganjem.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Japonski jen je v primerjavi z ameriškim dolarjem dosegel dvotedensko najnižjo vrednost, pri čemer je USD/JPY presegel 157,00. Novozelandski dolar se je umaknil pod 0,5800, medtem ko naj bi Fed po mnenju guvernerja Stephena Mirana letos znižal obrestne mere za več kot 100 bazičnih točk. GBP/USD bi lahko našel glavno oviro pri devetdnevnem EMA.

Po Združenih državah Amerike so se lokalni prebivalci uprli gradnji podatkovnih centrov velikih tehnoloških podjetij. Korejski proizvajalci baterij so v letu 2026 stavili na sisteme za shranjevanje energije (ESS), umetno inteligenco in zmanjševanje stroškov, da bi si opomogli po težavah. Jim Cramer je napovedal, da bodo fizične in finančne omejitve ustavile porabo tehnoloških velikanov na področju umetne inteligence.

Ekonomski pogled na leto 2026 je mešan: inflacija je nižja, gospodarska rast pa boljša od pričakovanj, vendar gospodinjstva še vedno zaznavajo izzive. Guverner Federal Reserve Stephen Miran napoveduje, da bo Fed v letu 2026 znižal obrestne mere za več kot 100 bazičnih točk. Poleg tega se pojavljajo vprašanja o morebitnem poku balona umetne inteligence in izzivih, s katerimi se sooča predsednik Federal Reserve Jerome Powell.