Čilski predsednik Gabriel Boric je v Madridu ostro obsodil dejanja Združenih držav Amerike v povezavi z Venezuelo, pri čemer je izrazil nasprotovanje napovedim o prevzemu neposrednega nadzora nad ozemljem te južnoameriške države. Boric je poudaril, da spoštovanje suverenosti in ozemljske celovitosti vseh držav predstavlja kritično mejo v mednarodnih odnosih, ki je ni dopustno prestopiti pod nobenim pogojem. Po njegovih besedah bi takšen precedens lahko ogrozil stabilnost celotne regije in postavil nevaren zgled za prihodnost. Predsednik je v svojem nagovoru opozoril na resnost situacije z izjavo, da se danes to dogaja Venezueli, jutri pa se lahko zgodi kateri koli drugi državi. S temi besedami je Boric zavzel jasno stališče proti zunanji vojni intervenciji in enostranskim potezam administracije Donalda Trumpa. Čile, ki velja za eno najstabilnejših demokracij v Latinski Ameriki, s tem dejanjem utrjuje svojo vlogo zagovornika mednarodnega prava in diplomatskih rešitev v okviru latinskoameriškega prostora.

Donald Trump je v intervjuju opozoril podpredsednico Delcy Rodríguez, da ne bo napotil ameriških enot v Venezuelo, če bo ravnala po njegovih željah. Rodríguezova je zahtevala Madurjevo izpustitev in aretacijo označila za nezakonito ugrabitev. Po aretaciji Madura v New Yorku je Rodríguezova prevzela vodenje Venezuele, kar je sprožilo ugibanja o njeni iskrenosti. Trumpova akcija proti Maduru naj bi bila jasno sporočilo Rusiji in Kitajski o statusu ZDA kot edine svetovne velesile.

Venezuelska opozicija in več latinskoameriških voditeljev so se odzvali na sobotno operacijo ameriških sil v Caracasu, v kateri je bil zajet predsednik Nicolás Maduro. Voditeljica opozicije María Corina Machado je sporočila, da je Venezuela pripravljena na prevzem oblasti, in poudarila, da se bo Maduro zdaj moral soočiti z mednarodnim pravosodjem zaradi domnevnih zločinov proti človečnosti. Operacija je sprožila ostre odzive v regiji, kjer so nekatere države dejanje obsodile kot kršitev suverenosti. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum in čilski predsednik Gabriel Boric sta izrazila resno zaskrbljenost nad ameriškim posredovanjem. Boric je poudaril, da spoštovanje ozemeljske celovitosti predstavlja rdečo črto v mednarodnem pravu, in opozoril, da bi takšna dejanja lahko postala precedens za druge države v regiji. Medtem je kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel operacijo označil za akt državnega terorizma in pozval latinskoameriške narode k enotnosti proti ameriškemu posredovanju, ameriški državni sekretar Marco Rubio pa je ob tem namignil na povečan pritisk tudi na Kubo.

Čilska in urugvajska politična koalicija Frente Amplio sta ostro obsodili ameriško vojaško operacijo v Venezueli, ki se je končala z zajetjem predsednika Nicolása Madura. Po mnenju teh političnih sil dejanje predstavlja brutalno kršitev mednarodnega prava, suverenosti in pravice narodov do samoodločbe. Koalicija, ki ji pripada tudi čilski predsednik Gabriel Boric, je opozorila, da gre za nevaren presedan, ki bo pustil trajne posledice v celotni regiji in pomeni prelomnico v latinskoameriških odnosih. Operacija, ki so jo izvedle oborožene sile Združenih držav Amerike, je sprožila val solidarnosti s venezuelskim ljudstvom med levosredinskimi silami, medtem ko so nekateri desni politiki, kot je José Antonio Kast, pozvani, naj se ne podrejajo interesom tujih sil. Nasprotno pa so nekateri nacionalistični politiki, denimo urugvajski senator Javier García, poudarili, da med "svobodno Venezuelo" in "Madurovo kriminalno diktaturo" ni srednje poti. Dogajanje sledi večmesečnim stopnjevanjem napetosti, vključno z ameriškimi pomorskimi operacijami v Karibskem morju pod krinko boja proti trgovini z drogami, kar je Venezuela že predhodno označila za sovražno delovanje.

Združene države Amerike so v soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za uspešen napad na režim Nicolása Madura. Po uradnih navedbah ameriške strani je vojska vdrla v državo, zajela Madura in ga odpeljala iz Venezuele. Venezuelske oblasti so napad označile za »izjemno hudo vojaško agresijo«, ki je prizadela civilne in vojaške cilje v prestolnici Caracas ter v zveznih državah Miranda, Aragua in La Guaira. V odziv na operacijo je bil odrejen popoln vojaški preplah in razporeditev obrambnih sil po državi. Dogajanje je sprožilo ostre odzive v regiji. Nekdanji bolivijski predsednik Evo Morales je dejanje obsodil in poudaril, da Venezuela v boju proti ameriškemu imperializmu ni sama. Prav tako je zaskrbljenost in obsodbo izrazil čilski predsednik Gabriel Boric, ki je dejanje označil za nesprejemljivo vojaško posredovanje in pozval k mirni rešitvi krize. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, med katerimi so ZDA stopnjevale vojaško prisotnost v Karibskem morju pod pretvezo boja proti trgovini z drogami in narkoterorizmu.

Čilski Partido Comunista je ostro obsodil vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli in aretacijo Nicolása Madura in njegove žene, pri čemer je zahteval zaščito Madurovega življenja. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je prav tako obsodil "agresijo na suverenost Venezuele in Latinske Amerike" in napovedal načrte na meji z Venezuelo po aretaciji Madura. Portugalski Partido Comunista (PCP) je prav tako obsodil napad ZDA in aretacijo Madura in njegove žene.

Po aretaciji Nicolása Madura je venezuelsko vrhovno sodišče odredilo podpredsednici Delcy Rodríguez, da prevzame funkcijo začasne predsednice. Rodríguezova je Madura označila za žrtev nezakonite ugrabitve s strani ZDA, ki jih je obtožila poskusa kolonizacije. Poudarila je, da Venezuela ne bo postala kolonija. Predsednik Trump ji je izrazil podporo pri sodelovanju.

Združeni narodi so označili ameriško posredovanje v Venezueli za nevaren precedens. Dokumenti iz Bele hiše kažejo, da je bil nafta ključni motiv za posredovanje Trumpove administracije, čeprav so uradno kot razloge navajali trgovino z drogami in migracije. Trump je opozoril kolumbijskega predsednika Gustava Petra, naj bo previden po aretaciji Nicolása Madura. Maduro je bil leta 2020 obtožen v New Yorku. Varnostni svet ZN bo o dogodkih razpravljal v ponedeljek.

Irina Karamanos, nekdanja partnerica predsednika Borica, je ponovno nastopila v javnosti in kritizirala vrnitev vloge prve dame v prihodnji vladi Joséja Antonia Kasta v Čilu. Njena kritika se nanaša na dejstvo, da bo to vlogo prevzela Kastova soproga, María Pía Adriasola. Karamanosova je svoje mnenje delila na družbenem omrežju X.

Novoizvoljeni čilski predsednik José Antonio Kast je pred odhodom v Argentino na srečanje s predsednikom Javierjem Mileijem odgovoril Nicolasu Maduru na njegovo opozorilo in ga označil za "narkodiktatorja". Kast je dejal, da ga Madurove besede ne zanimajo.

José Antonio Kast, kandidat Republikanske stranke, je zmagal v drugem krogu predsedniških volitev v Čilu in s tem povzročil zgodovinski obrat v desno. Kast je prejel 58 % glasov, medtem ko je Jeannette Jara prejela 41,8 %. Postal je najbolj konservativen predsednik od vrnitve demokracije. Marco Enríquez-Ominami je izjavil, da je Boric izgubil zaradi lahkomiselnosti in strahopetnosti. Kast bo položaj prevzel marca 2026.

V Čilu so izvolili Joséja Antonia Kasta za predsednika države. Kandidat skrajne desnice je na volitvah premagal Jeannette Jaro, kandidatko levosredinske stranke, z okoli 58 odstotki glasov. Kast, ki je bil v anketah vodilni, je v govoru poudarjal spravo. Jara je branila svoje delo kot ministrica za delo. Kast bo nasledil Gabriela Borica na mestu predsednika Čila.

Desničarski politik José Antonio Kast, nemškega porekla, je v drugem krogu predsedniških volitev v Čilu premagal komunistično kandidatko Jeannette Jara. Kast je zmagal s poudarkom na večji varnosti in strogi migracijski politiki, kar nakazuje politični preobrat v državi.

José Antonio Kast, konservativni kandidat nemškega porekla, je zmagal na predsedniških volitvah v Čilu. Kast je znan po svojem nasprotovanju brazilskemu predsedniku Luli in ga označujejo kot podpornika Pinochetovega režima.

Ultradesničarski kandidat José Antonio Kast je zmagal na predsedniških volitvah v Čilu in premagal levičarsko kandidatko Jeannette Jara. Njegova zmaga se šteje kot del trenda zmag desnice v Latinski Ameriki, vključno z Argentino. Jara je po porazu nagovorila svoje podpornike.

V Čilu se bodo državljani udeležili drugega kroga predsedniških volitev. Jeannette Jara, naslednica odhajajočega predsednika Gabriela Borica, se bo pomerila s kandidatom skrajne desnice Joséjem Antoniem Kastom, ki obuja spomin na diktaturo Augusta Pinocheta in velja za favorita.

V Čilu se prebivalstvo deli glede prihodnosti države, pri čemer mnogi izražajo nezadovoljstvo nad zadnjimi leti, ki jih zaznamujejo porast kriminala, družbeni nemiri in zastoj gospodarske rasti. Kot rešitev vidijo Joséja Antonia Kasta, kandidata skrajne desnice, ki obljublja vrnitev stabilnosti in reda.

V nacionalnem parku Torres del Paine v Čilu sta umrla dva mehiška turista, sedem drugih turistov različnih narodnosti pa je po poročanju o snežnem metežu pogrešanih. Oblasti in reševalci si prizadevajo najti pogrešane v Patagoniji, medtem ko poteka postopek repatriacije trupel umrlih Mehičanov.

V Čilu je desnica na parlamentarnih volitvah, ki so potekale sočasno s prvim krogom predsedniških volitev, osvojila večino. To krepi položaj kandidata skrajne desnice Joséja Antonia Kasta pred drugim krogom predsedniških volitev. Njegova tekmica, Jeannette Jara iz leve sredine, se sooča z zahtevnim položajem. Kast, ki je povezan s Pinochetom in nacizmom, se bo v drugem krogu pomeril z Jaro, potem ko sta bila oba najboljša v prvem krogu. Kast uteleša ultra-konservativne vrednote in je proti splavu in istospolnim porokam.

Po prvem krogu predsedniških volitev v Čilu, v katerem je kandidatka leve vlade le za las zmagala, se država sooča z obratom v desno.

V Čilu bo potekal drugi krog predsedniških volitev, saj v prvem krogu nobena od kandidatov ni prejela večine glasov. V drugem krogu se bosta pomerila Jeannette Jara, kandidatka komunistične stranke, in José Antonio Kast, predstavnik desnice. Volitve so močno polarizirane.

V Čilu so potekale prve predsedniške volitve leta 2025. V drugi krog, ki bo decembra, sta se uvrstila Jeannette Jara in José Antonio Kast. Čilski volilni servis je objavil preliminarne rezultate predsedniške tekme.

Zmaga Gabriela Borica na predsedniških volitvah v Čilu leta 2022 je bila interpretirana kot začetek progresivne dobe. Volitve leta 2025 bi lahko prinesle politični premik.

V Čilu bodo volivci to nedeljo izbirali novega predsednika in 179 drugih predstavnikov. Glavni dejavniki, ki bodo vplivali na volitve, so pretežno nezadovoljstvo z vlado predsednika Gabriela Boricha, naraščajoča negotovost in gospodarske težave.

Po skoraj dvajsetih letih vladavine stranke Gibanje proti socializmu (MAS) se v Boliviji obeta politični preobrat. Rodrigo Paz, sredinski senator, je zmagal na predsedniških volitvah in postal prvi konservativni voditelj v zadnjih desetletjih. Volitve so potekale v času hude gospodarske krize, bolivijski volivci pa so iskali kandidata, ki bi jih lahko popeljal iz nje. Paz in njegov protikandidat Jorge Quiroga sta ponujala podobne rešitve, pri čemer je levičarska politična opcija oslabljena.

Rodrigo Paz je prevzel predsedniški položaj Bolivije in napovedal načrte za ekonomske in državne reforme, s čimer želi narediti preobrat po 20 letih vladavine MAS. Sooča se z urgentnimi izzivi, kot so pomanjkanje goriva, vpliv Eva Moralesa in socialna nestrpnost, kot tudi s krizo v več sektorjih države.

V Boliviji so potekale predsedniške volitve, ki so zaznamovale odmik od socialistične vladavine. Dva konservativna kandidata sta obljubila izboljšanje gospodarstva in povrnitev zaupanja v državno upravo. Volitve so odraz gospodarske krize in nakazujejo možno preusmeritev zunanje politike bližje ZDA.

Čilski predsednik Gabriel Boric je med obiskom v Rimu izjavil, da je režim venezuelskega diktatorja Nicolása Madura eden od osumljencev za umor nekdanjega venezuelskega častnika Ronalda Ojede v Čilu. Boric je opozoril na vse večji avtoritarizem v Latinski Ameriki in poudaril, da diktature prestopajo meje, da bi širile strah. Omenil je tudi vlogo Diosdada Cabella pri ugrabitvi in umoru Ojede.

Španski kralj Felipe VI. je v govoru Združenim narodom ostro obsodil izraelsko ravnanje v Gazi in pozval k ustavitvi pokola. Donald Trump je obsodil prizadevanja zahodnih držav za priznanje Palestine, češ da to nagrajuje Hamas. Španija je napovedala, da bo poslala ladjo za pomoč flotili, ki pluje proti Gazi. Emmanuel Macron je uradno priznal državo Palestino in obsodil izraelsko vojaško operacijo v Gazi, kar je Arno Klarsfeld kritiziral kot pristransko.

Bela hiša je zavrnila prošnjo venezuelskega predsednika Nicolasa Madura za pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, s čimer je zavrnila poskus deeskalacije napetosti med državama. Tiskovna predstavnica Bele hiše, Karoline Leavitt, je pismo Madura Trumpu označila za polno laži, s čimer je nakazala, da so pogovori in odnosi med državama še vedno prekinjeni.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je obtožil Izrael, da v Gazi izvaja genocid, pri čemer je za to neposredno okrivil izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Erdoğan je poudaril, da si Netanjahujeva vlada prizadeva onemogočiti ustanovitev palestinske države, ter izpostavil moralno odgovornost, da se upremo Izraelu.

Argentinske oblasti so izpustile 104 navijače Universidad de Chile, ki so bili aretirani zaradi izgredov med tekmo Copa Sudamericana proti Independiente. Čilski predsednik Gabriel Boric je potrdil njihovo izpustitev. Navijači Boce Juniors in San Lorenzo so izkazali solidarnost z aretiranimi čilskimi navijači.

Mario Marcel je odstopil s položaja ministra za finance v Čilu. Po poročanju lokalnih medijev je Marcel v četrtek v palači La Moneda uradno podal svojo odstopno izjavo predsedniku Gabrielu Boricu. Razlogi za odstop so osebne narave. Pričakuje se preoblikovanje vlade.

Po prekinjeni tekmi Copa Sudamericana med Independientejem in Universidad de Chile so se pojavili novi odzivi in informacije. Čilski minister za notranje zadeve je odpotoval v Buenos Aires zaradi resnih incidentov. Predsednik FIFA Gianni Infantino je zahteval "vzgledne sankcije" za odgovorne. Čilski nogomet je obsodil "pasivnost" Independienteja glede nasilja. Igralci čilskega Independienteja so obsodili pomanjkanje policijske varnosti. Navijač Universidad de Chile, ki je padel s tribune, je po navedbah veleposlanika živ. Več kot 100 aretiranih čilskih navijačev je zadržanih, argentinske in čilske oblasti pa ocenjujejo odgovornosti. Independiente je obtožil navijače Universidad de Chile za nasilje.

Dva meseca pred drugim krogom volitev, ki bo 19. oktobra, se v Boliviji pripravljajo na žrebanje novih volilnih komisij. Volilni imenik ostaja nespremenjen. Podatki vrhovnega volilnega sodišča kažejo, da sta se v drugi krog uvrstila dva desničarska opozicijska kandidata, Rodrigo Paz in Jorge Quiroga.

Po močnem potresu, ki je prizadel obalo, sta Čile in Peru izdala opozorila o cunamiju. Čilski predsednik Gabriel Boric je prebivalcem sporočil, naj bodo pozorni na prihod 'prvega vala', medtem ko je perujska predsedniška palača prebivalstvo pozvala k mirnosti in upoštevanju navodil pristojnih služb, kot sta Nacionalni center za nujne primere (COEN) in Direktorat za hidrografijo in navigacijo mornarice.

V Čilu je bilo izdano opozorilo pred cunamijem, kar je sprožilo evakuacijo prebivalcev v obalnih predelih. Pričakuje se prihod velikih valov. Čilski predsednik Gabriel Boric je podal sporočilo v zvezi z nastalimi razmerami, pozivajoč k previdnosti in sledenju navodilom pristojnih organov.

V Čilu je 26. julija 2025 prišlo do političnega dogovora med Krščansko demokracijo in Komunistično stranko, kar predstavlja novost v političnem okolju, ki ga sicer zaznamuje vzpon skrajne desnice. Hkrati so se predsedniki Gabriel Boric, Pedro Sánchez, Lula, Gustavo Petro in Yamandú Orsi srečali na iberskem vrhu z geslom »Demokracija vedno«, kjer so potrdili svojo zavezanost obrambi demokracije.

Čilski predsednik Gabriel Boric je ostro obsodil dnevne smrti zaradi lakote v Gazi in poudaril, da bo zgodovina sodila odgovornim za to humanitarno katastrofo. S temi izjavami se je pridružil vse glasnejšim mednarodnim pozivom k reševanju krize v Gazi, kjer Organizacija združenih narodov (OZN) poroča o skrajni lakoti.

Španski premier Pedro Sánchez je med obiskom v Urugvaju poudaril pomen ratifikacije sporazuma med EU in Mercosurjem kot odgovor na naraščajoči trgovinski konflikt, ki ga je sprožila administracija nekdanjega ameriškega predsednika Trumpa. Sánchez je izpostavil potrebo po odprtih trgih ter jasnih in predvidljivih pravilih, da bi se zaščitili pred trgovinskim protekcionizmom. Pred španskimi in urugvajskimi poslovneži je pozval k okrepitvi vezi in obsodil Trumpove neupravičene in nepravične carine, pri čemer je zagovarjal sorazmeren in odločen odziv Evropske unije.

Španski premier Pedro Sánchez je v Santiagu de Chile gostil srečanje na visoki ravni "Demokracija vedno" s predsedniki Čila, Brazilije, Urugvaja in Kolumbije (Gabriel Boric, Luiz Inacio Lula da Silva, Yamandú Orsi in Gustavo Petro). Sánchez je poudaril pomen demokracije in napovedal mednarodni vrh o demokraciji, ki bo leta 2026 potekal v Španiji. Ob tem je ostro kritiziral opozicijsko Ljudsko stranko (PP), češ da je podlegla skrajni desnici. Nekateri mediji so kritično poročali o prisotnosti brazilskega predsednika Lule in kolumbijskega predsednika Petra na srečanju, saj jima očitajo korupcijo oziroma preteklost, povezano s terorizmom.

Španski premier Pedro Sánchez je pozval progresivne vlade po svetu, naj se združijo in preidejo v ofenzivo v obrambo demokracije proti "sovraštvu in lažem". Poudaril je, da je ohranjanje demokracije moralna obveznost in odgovornost do preteklih ter prihodnjih generacij, ne le institucionalno ali pravno vprašanje. Izpostavil je tudi potrebo po progresivni fronti proti desnici, ki je po njegovem mnenju "podlegla diskurzu skrajne desnice". Sestanka na visoki ravni "Demokracija za vedno", ki ga je organiziral Gabriel Boric, so se udeležili tudi Lula da Silva, Gustavo Petro in Yamandú Orsi.

Španski premier Pedro Sánchez se je med svojo turnejo po Latinski Ameriki v Čilu, Urugvaju in Paragvaju srečal s predsedniki Gabrielom Boricem (Čile), Lulo Da Silvo (Brazilija) in Gustavom Petrom (Kolumbija), da bi okrepil progresivno fronto proti naraščajočemu vplivu desničarskih in skrajno desničarskih strank. S tem je poskušal ustvariti alternativo osi, ki jo predstavlja Milei, in poudaril družbeno ter ideološko agendo.