Republikanski kongresnik iz Nebraske Don Bacon je ostro kritiziral ravnanje predsednika Donalda Trumpa v povezavi z njegovimi prizadevanji za nakup Grenlandije. Bacon je Trumpovo pismo, naslovljeno na norveškega premierja Jonasa Gahra Støreja, v katerem predsednik podrobno pojasnjuje svojo pobudo za ameriški nakup tega avtonomnega danskega ozemlja, označil za izjemno sramotno ravnanje. Kritika je bila objavljena na družbenem omrežju X, kjer je Bacon delil poročilo časnika New York Times o vsebini pisma. Kongresnik, ki velja za zmernejšega člana republikanske stranke, se je s tem distanciral od nenavadne diplomatske pobude bele hiše, ki je v mednarodni skupnosti sprožila nemalo začudenja in diplomatskih trenj. Odnosi med Združenimi državami Amerike in nordijskimi državami so se zaradi ponovnega odpiranja vprašanja suverenosti nad Grenlandijo znašli pod drobnogledom. Medtem ko Trump vztraja pri strateškem pomenu otoka za ameriške interese, kritiki znotraj njegove lastne stranke opozarjajo na neprimernost takšnih pritiskov na tesne zaveznice v okviru zveze NATO.

Ameriški predsednik Donald Trump je v diplomatskem sporočilu norveškemu premierju Jonasu Gahru Støreju neposredno povezal svoja prizadevanja za prevzem Grenlandije z razočaranjem, ker mu Norveški Nobelov odbor ni podelil nagrade za mir. Trump je v sporočilu poudaril, da se zaradi odločitve Norveške ne čuti več dolžnega razmišljati izključno o miru, kar je sprožilo nove napetosti med Washingtonom in evropskimi zavezniki. Predsednik ZDA je ob tem namignil, da bi lahko uporabil silo za dosego nadzora nad tem strateškim arktičnim otokom. Norveški premier Støre je na Trumpove navedbe odgovoril s pojasnilom, da je Nobelov odbor neodvisno telo, na katerega vlada nima vpliva. Kljub temu je Trump v sporočilih, ki so zaokrožila po evropskih veleposlaništvih v Washingtonu, vztrajal, da je popoln ameriški nadzor nad Grenlandijo nujen za svetovno varnost. Takšna retorika povečuje zaskrbljenost v Natu, saj je Grenlandija samoupravno ozemlje Danske, ki je ključna zaveznica v severnoatlantskem zavezništvu. Dogodek predstavlja nenavaden preobrat v ameriški zunanji politiki, kjer se osebna pričakovanja predsednika glede mednarodnih priznanj prepletajo z vprašanji nacionalne varnosti in ozemeljske celovitosti drugih držav. Analitiki opozarjajo, da bi takšni pritiski lahko resno spodkopali zaupanje znotraj zavezništva Nato in povzročili dolgoročno nestabilnost v arktični regiji, ki postaja vse pomembnejša zaradi podnebnih sprememb in odpiranja novih pomorskih poti.

Ameriški predsednik Donald Trump je norveškemu premierju Jonasu Gahru Støreju poslal pismo, v katerem je izrazil ogorčenje, ker mu norveški odbor ni podelil Nobelove nagrade za mir. V uradnem dopisu je Trump zapisal, da se zaradi domnevne krivice ne čuti več dolžnega razmišljati zgolj o miru, kar so mednarodni analitiki in evropski uradniki ocenili kot neposredno grožnjo stabilnosti. V pismu je predsednik ZDA ponovil svoje težnje po priključitvi Grenlandije, pri čemer je izpodbijal dansko lastništvo nad otokom in trdil, da Danska ozemlja ne more zaščititi pred Rusijo in Kitajsko. Odzivi iz Evrope so bili ostri in polni posmeha, saj so se na spletu pojavili memi, ki pismo prikazujejo kot otroško risbo, napisano z voščenkami. Alain Berset, generalni sekretar Sveta Evrope, je v uvodniku za New York Times opozoril, da Trumpovo razmišljanje odraža hladnovojno miselnost in resno ogroža suverenost držav ter demokratično voljo grenlandskega ljudstva. Kljub temu da je Trump prejšnji teden od venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado prejel njeno Nobelovo nagrado, je odbor poudaril, da priznanja ni mogoče prenašati na druge osebe. Znotraj Združenih držav Amerike so dogodki sprožili razprave o predsednikovem mentalnem zdravju. Nekateri politični analitiki in nasprotniki v republikanski stranki so pozvali k uporabi 25. amandmaja k ameriški ustavi, ki omogoča odstavitve predsednika, če ta ni sposoben opravljati svojih dolžnosti. Trump je hkrati na družbenih omrežjih napadel demokratsko poslanko Ilhan Omar in zahteval njeno zaprtje ali izgon, kar še dodatno stopnjuje notranjepolitične napetosti v državi tik pred ključnimi mednarodnimi pogajanji.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo novih carin na uvoz iz osmih evropskih držav s 1. februarjem, ki se bodo povečale, če ne bo dosežen dogovor o prodaji Grenlandije. Nizozemski zunanji minister je Trumpovo grožnjo označil za izsiljevanje, francoski predsednik Emmanuel Macron pa je izjavil, da ga nobena grožnja ne bo odvrnila. Ruski uradnik je posvaril Evropo, naj ne antagonizira Washingtona.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Grenlandski premier, Jens-Frederik Nielsen, je ostro obsodil ponavljajoče se grožnje Donalda Trumpa glede prevzema nadzora nad Grenlandijo. Britanski premier, Keir Starmer, je izjavil, da morata o prihodnosti Grenlandije odločati izključno Grenlandija in Danska, s čimer je izrazil podporo Danski in Grenlandiji.

Rusija je označila idejo o trilateralnem srečanju med Rusijo, ZDA in Ukrajino na ravni svetovalcev za nacionalno varnost za neresno. Predstavniki Rusije so poudarili, da se o takšnem srečanju ne razpravlja resno in da ni v fazi priprave.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je zapustila Norveško, je sporočil norveški premier Jonas Gahr Støre. Machado je pretekli teden preživela v Oslu, kjer je prejela Nobelovo nagrado za mir za svoja prizadevanja za demokracijo.

María Corina Machado ni bila prisotna na podelitvi Nobelove nagrade za mir v Oslu. Namesto nje je nagrado prevzela njena hči. Njeno potovanje v Oslo je v Venezueli sprožilo različne odzive.

V iztečenem posnetku telefonskega pogovora med evropskimi voditelji, ki ga je objavil nemški Spiegel, je francoski predsednik Emmanuel Macron opozoril, da bi Združene države lahko 'izdale' Ukrajino. Razprava je potekala o tem, kako zaščititi Kijev v morebitnih mirovnih pogajanjih z Rusijo, pri tem pa naj bi se evropski voditelji bali, da bo Washington zapustil Ukrajino glede ozemeljskih vprašanj in varnostnih jamstev.

Združeno kraljestvo in Norveška sta sklenili obrambni pakt, ki bo omogočil delovanje kombinirane flote vojaških ladij za lov na ruske podmornice v severnem Atlantiku. Mornarici bosta delovali kot enotna, zamenljiva sila.

Izrael je norveškemu premierju Jonasu Garu Støreju zavrnil vstop v državo, kjer naj bi potekali pogovori. Po poročanju norveškega časnika Dagens Næringsliv, je premier Izraela Benjamin Netanjahu zavrnil srečanje iz političnih razlogov. Do zavrnitve je prišlo po prekinitvi ognja v Gazi. Norveška je sicer ena izmed držav, ki je priznala Palestino.

Ukrajina in Švedska sta podpisali pismo o nameri za razvoj zračnih zmogljivosti, kar bi lahko vodilo v nakup do 150 švedskih lovcev Gripen. Predvideni dobavni rok je približno tri leta. Ukrajina bo kupila letala najnovejše različice Jas 39 Gripen.

Norveški premier Jonas Gahr Støre je srečanje na vrhu o Gazi označil za nenavadno, saj je potekalo v znamenju izpustitve izraelskih talcev. Medtem pa članek na portalu InsideOver razkriva, da naj bi ameriška administracija pod vodstvom Bidna zavrnila trenutni dogovor glede Gaze, kar kaže na dvoličnost ZDA glede izraelsko-palestinskega konflikta.

Norveški premier Jonas Gahr Støre (Ap) je izrazil željo, da bi Jens Stoltenberg nadaljeval kot finančni minister. Støre bo v prihodnjih dneh opravil pogovore s partnerskimi strankami o prihodnosti vlade in njeni usmeritvi. Støre je tudi izjavil, da vidi Tronda Giskeja kot vir moči.

Socialdemokratski premier Jonas Gahr Støre ima po zmagi na parlamentarnih volitvah na Norveškem velike možnosti za drugi mandat. Največjo rast je zabeležila desna populistična stranka, ki je postala druga najmočnejša politična sila v državi.

Na Norveškem je levi blok pod vodstvom laburistov premierja Jonasa Gahra Støreja tesno zmagal na parlamentarnih volitvah. Kljub zmagi levega bloka je znatno narasla podpora populistični Stranki napredka. Støre, ki je na oblasti od leta 2021, bo predvidoma nadaljeval z vodenjem manjšinske vlade. Støre je poudaril, da lahko socialna demokracija zmaga kljub vzponu desnice.

Marine Le Pen, voditeljica Nacionalnega zbora (RN), bo od 13. januarja 2026 ponovno sojena v pritožbenem postopku v zvezi z zadevo evropskih parlamentarnih pomočnikov. Medtem Le Penova ponovno poziva k razpustitvi francoskega parlamenta, s čimer želi izkoristiti trenutno politično krizo. Njena stranka bo glasovala proti zaupnici vladi. Prav tako se pripravlja na pritožbeno sojenje z novo obrambno ekipo in premislekom o strategiji.

Po prvih projekcijah je socialdemokratska stranka premierja Støreja zmagala na parlamentarnih volitvah na Norveškem. Kljub temu je rot-zelena večina v parlamentu tesna. Desnica je druga najmočnejša sila.

Stranka MDG v Norveški si prizadeva prepričati premierja Jonasa Gahrja Støreja in njegovo stranko Arbeiderpartiet, da uvedejo mesečno karto za javni prevoz po vsej državi za 499 norveških kron. Medtem pa avtor Aage G. Sivertsen trdi, da bi moral biti Størejev dedek, skupaj s podjetjem Jøtul, po drugi svetovni vojni preiskovan zaradi izdaje, saj je Jøtul dobavljal opremo nacistični Nemčiji.

Ukrajinska vojska je sporočila, da je osvobodila štiri vasi v Donecki oblasti, medtem ko Rusija poroča o lastnih dobičkih. Ruski droni so napadli mesto Sumi in povzročili požare v stanovanjskih zgradbah. Izvedena je bila izmenjava vojnih ujetnikov. Zelenski je izjavil, da lahko Ukrajina sedaj izvaja napade globoko v rusko ozemlje brez odobritve ZDA. Plenković in Grlić Radman sta bila odlikovana za prispevek k suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine. Dubrovnik je ob dnevu neodvisnosti Ukrajine osvetlil Veliko Onofrijevo fontano v barvah ukrajinske zastave. Kurti je ponovil podporo Kosova Ukrajini.

Donald Trump je ponovno govoril z Vladimirjem Putinom in ga pohvalil, hkrati pa kritiziral Volodimirja Zelenskega, češ da je 'največji prodajalec na svetu'. Trump je dejal, da ZDA ne bodo več namenjale denarja Ukrajini. Posebni odposlanec ZDA, Keith Kellogg, je v Kijevu poudaril prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini in se sestal z Zelenskim, kjer so razpravljali o obrambi, sankcijah in varnostnih jamstvih. Ukrajina pričakuje, da bodo ključni temelji njene varnosti kmalu določeni.

Norveški premier Jonas Gahr Støre je poudaril, da morajo biti vsi pogovori glede Ukrajine vključevati tudi Ukrajino samo. Pozval je k povečanju pritiska na Rusijo. Støre je izrazil podporo ukrajinskemu predsedniku Zelenskemu in poudaril enotnost glede podpore Ukrajini pred srečanjem Trump-Zelenskiy v ZDA.

Norveški premier Jonas Gahr Støre se bo udeležil evropskega vrha, posvečenega vojni v Ukrajini. Srečanje poteka pred načrtovanim srečanjem med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim.

Finančni minister Stoltenberg je pozval Norges Bank in Etikkrådet k ponovnemu pregledu naložb naftnega sklada v izraelska podjetja. Razlog za to so zaostrene razmere v Gazi in na Zahodnem bregu. Stoltenberg je poudaril, da sklad ne sme biti investiran v podjetja, ki prispevajo k kršitvam mednarodnega prava. Naložbe naftnega sklada v izraelska podjetja so sprožile burne odzive v Stortingetu.

Norveški premier Jonas Gahr Støre je napovedal, da bo vlada omilila obstoječa stroga pravila glede prodaje alkohola na kmetijah. Vladajoča stranka želi razširiti trenutno shemo, ki omogoča prodajo lastnega alkohola, tako da bo vključevala tudi močnejše alkoholne pijače.

Norveški premier Jonas Gahr Støre je v intervjuju za TV 2 delil svojo žalost ob nedavni izgubi vnuka, ki je umrl kmalu po rojstvu. Priznal je, da je bil dan pred odprtjem konference stranke Aps na pogrebu malčka, kar je bil zanj izjemno težak čas. Izjava premierja poudarja njegovo osebno stisko ob izgubi, ki se je zgodila istega leta, ko je že prej doživel podobno izgubo.

Jonas Gahr Støre in Sylvi Listhaug, voditelja Ap in Frp, sta se udeležila premiernega dvoboja v Oslu. Stranka Ap Frp obravnava kot glavnega nasprotnika na volitvah, zato je bil ta dvoboj pomemben dogodek v norveški politiki.

Norveška in Nizozemska sta potrdili, da bosta financirali nakup in dobavo sistema protizračne obrambe Patriot za Ukrajino. Norveški premier Jonas Gahr Støre je poudaril pripravljenost svoje države za financiranje sistema, medtem ko je nizozemski obrambni minister Ruben Brekelmans potrdil, da bodo Nizozemska pomembno prispevala k pobudi ZDA za zagotavljanje dodatnih sistemov protiletalske obrambe Ukrajini.

Norveška in Nemčija sta napovedali skupni prispevek k zračni obrambi Ukrajine, pri čemer sta se osredotočili na dobavo sistemov Patriot. Norveški premier Jonas Gahr Støre in Friedrich Merz sta na novinarski konferenci potrdila, da bosta državi skupaj financirali nakup in dobavo teh ključnih obrambnih sistemov.

Nemški kancler Friedrich Merz je Evropsko komisijo ponovno opozoril pred morebitnimi strogimi pravili glede izpustov CO2 za službena vozila. Poudaril je, da avtomobilska industrija predstavlja eno ključnih panog v Evropi, ki je ne smemo ogroziti z absolutnimi prepovedmi. Merz se zavzema za iskanje alternativnih načinov za zmanjšanje emisij CO2 v prometu, ki ne bi škodovali tej industriji, hkrati pa je opozoril Bruselj pred uničenjem »ključnih industrij«.