Srečanje tako imenovane koalicije voljnih v Parizu, na katerem so zaveznice Ukrajine razpravljale o nadaljnji vojaški podpori in varnostnih okvirih, se je končalo brez pričakovanih prelomnih odločitev. Kljub začetnemu optimizmu in ugibanjem o morebitni napotitvi zahodnih sil ali dobavi raket dolgega dosega tomahawk, so udeleženci sprejeli le nezavezujočo deklaracijo. Dogodek je minil v senci geopolitičnih napetosti po ameriškem posredovanju v Venezueli, kar je v določenih krogih spodbudilo nerealna pričakovanja o odločnejšem nastopu ZDA proti Rusiji. Ruska propaganda je po neuspehu svojih zaveznikov v Venezueli začela širiti teorije o domnevnem tajnem dogovoru med Washingtonom in Moskvo, ki naj bi predvideval zamenjavo Tajvana za Ukrajino. Strokovnjaki te trditve zavračajo kot dezinformacije, namenjene vnašanju razdora med zahodne zaveznice, saj v ZDA glede obrambe Tajvana še vedno vlada močan dvostranski konsenz. Ruski narativ poskuša prikazati poraz v Caracasu kot del širše strateške zmage, s čimer ohranja podobo neporaženosti domači javnosti. Notranjepolitična dinamika v ZDA in vzpon avtokratskih metod v Rusiji še naprej močno vplivata na potek vojne v Ukrajini. Kritiki opozarjajo na preobrazbo Rusije v diktaturo pod vodstvom Vladimirja Putina, ki je sistematično nevtraliziral opozicijo in medije. Hkrati se Ukrajina sooča z omejenim vplivom evropskih sil, ki brez polne podpore Združenih držav Amerike težko zagotovijo zadostna varnostna jamstva, kar potrjujejo tudi rezultati zadnjega pariškega srečanja.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so v torek v Parizu podpisali izjavo o nameri za napotitev večnacionalnih sil v Ukrajino, ki bi se izvedla po morebitni sklenitvi premirja. Namen te pobude, ki so jo podprle članice tako imenovane koalicije prostovoljcev, je zagotavljanje robustnih varnostnih jamstev in stabilnosti v regiji po končanju aktivnih sovražnosti. Čeprav obeti za takojšnjo prekinitev ognja ostajajo oddaljeni, podpisniki poudarjajo pomen priprav na obdobje po konfliktu. Po besedah predsednika Macrona bi večnacionalne sile služile kot oblika zagotovila in podpore za vzdrževanje miru, ko se spopadi ustavijo. Dokument predstavlja politično zavezo zahodnih zaveznic k dolgoročni varnosti Ukrajine in preprečevanju ponovnih napadov, hkrati pa utrjuje diplomatsko sodelovanje med Parizom, Londonom in Kijevom v okviru prizadevanj za mir.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je po srečanju več kot dvajsetih držav v Parizu izjavil, da skupna izjava zaveznic o varnosti Ukrajine, vključno z Združenimi državami Amerike, predstavlja pomemben mejnik pri končanju ruske invazije. Udeleženci vrha, ki so se ga udeležili številni visoki uradniki in 27 voditeljev držav, so se sporazumeli o vzpostavitvi mehanizmov za spremljanje premirja pod vodstvom ZDA. Ta dogovor vključuje tudi zavezo k dolgoročni vojaški pomoči in oboroževanju ukrajinskih sil, ki bodo po morebitnem mirovnem sporazumu služile kot prva linija obrambe. Zaveznice so napovedale ukrepe za zagotavljanje varnosti na kopnem, morju in v zraku, ki bodo začeli veljati ob vzpostavitvi verodostojne prekinitve sovražnosti. Kljub doseženemu načelnemu dogovoru morajo države še dokončati obvezujoče določbe o ukrepanju v primeru prihodnjih ruskih napadov. Srečanje je potekalo v času negotovosti zaradi preusmerjanja fokusa nove ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa na druga geopolitična vprašanja, kot je Venezuela, in napetosti z Evropo glede Grenlanda, medtem ko Rusija še vedno ne kaže namere po odstopu od svojih vojaških ciljev po skoraj štirih letih invazije.

Voditelji držav tako imenovane koalicije voljnih so v Parizu sprejeli pariško deklaracijo o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Poljski premier Donald Tusk je po srečanju evropskih voditeljev pojasnil, da dokument predstavlja pomemben politični korak, vendar v besedilo niso vključili konkretnih obveznosti posameznih držav podpisnic. Namen deklaracije je okrepiti dolgoročno stabilnost Ukrajine v luči trajajočega konflikta z Rusijo. Kljub sprejetju dokumenta ostajajo podrobnosti o neposredni vojaški ali finančni pomoči nedorečene, saj deklaracija služi predvsem kot okvir za prihodnje sodelovanje. Tusk je na tiskovni konferenci poudaril, da odsotnost specifičnih zavez ne zmanjšuje pomena enotnosti, ki so jo države pokazale s podpisom. Srečanje v Parizu je bilo osredotočeno na iskanje načinov za vzdržno podporo Kijevu brez neposredne vpletenosti v spopade.

Romunski predsednik Nicușor Dan je med potovanjem v Pariz z vojaškim letalom izjavil, da trenutno ni primeren čas za nakup predsedniškega letala. Omenil je tudi, da je bil med 4,5-urnim letom odrezan od dogajanja v Romuniji. Poleg tega je delil informacijo, da za božič vedno je fižol s kolenico.

Bolgarski predsednik vlade Rosen Željazkov je prispel v Pariz na vrh Koalicije voljnih, ki ga v Elizejski palači gosti francoski predsednik Emmanuel Macron. Srečanje je namenjeno usklajevanju državnih in vladnih voditeljev glede nadaljnje podpore Ukrajini ter krepitvi varnostnih zavez v okviru evropske obrambne arhitekture. Željazkov je ob prihodu poudaril pomen enotnosti in hitrega odzivanja na geopolitične izzive, s katerimi se spopada evropska celina. Dogodek v francoski prestolnici predstavlja pomemben korak pri oblikovanju skupnih strategij držav, ki so pripravljene prevzeti aktivnejšo vlogo pri zagotavljanju stabilnosti v regiji. Poleg varnostnih vprašanj so udeleženci razpravljali tudi o energetski neodvisnosti in infrastrukturnih projektih, ki bi povezali jugovzhodno Evropo z zahodnimi partnericami. Obisk potrjuje tesno sodelovanje med Bolgarijo in Francijo znotraj struktur Evropske unije in zveze Nato.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je ob praznovanju svetega krsta oziroma teofanije državljanom namenil poslanico, v kateri je izpostavil ključne izzive, s katerimi se sooča država v spremenjenih mednarodnih okoliščinah. Premier je poudaril, da praznik prinaša novo moč za vztrajanje pri začrtani strateški poti, ter izrazil prepričanje, da so najboljši časi za Grčijo še pred njo. Njegov govor je bil osredotočen na potrebo po narodni enotnosti in kolektivnem načrtovanju prihodnosti. Posebno pozornost je Micotakis namenil prilagajanju vladnih politik novemu zemljevidu svetovnih razmerij, pri čemer je kot prednostno nalogo izpostavil zaščito nacionalnih interesov. V svojem nagovoru je izrecno omenil pomen krepitve obrambne sposobnosti države, kar odraža trenutne geopolitične napetosti v regiji vzhodnega Sredozemlja. Po njegovih besedah bo Grčija le z enotnostjo in jasnim strateškim načrtom lahko uspešno krmarila skozi sodobne varnostne in gospodarske izzive.

Stalni predstavnik ZDA pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da je sporazum o končanju konflikta v Ukrajini morda že zelo blizu. Izjava je bila objavljena na Fox News, 6. januarja 2026.

Voditelji držav tako imenovane koalicije voljnih so se v torek popoldne sestali v Parizu, kjer so razpravljali o nadaljnji podpori Ukrajini, ki se še naprej spopada z rusko agresijo. Glavne teme pogovorov so vključevale oblikovanje dolgoročnih varnostnih jamstev za Ukrajino ter načrtovanje povojne rekonstrukcije in obnove države. Srečanje je bilo ključno za usklajevanje pomoči med zaveznicami, ki podpirajo obrambo Kijeva. Za Češko republiko je na tovrstnem srečanju prvič sodeloval premier Andrej Babiš. Pred začetkom pogovorov je Babiš izrazil radovednost glede vsebine razprav in poudaril pomen usklajenega delovanja evropskih partneric. Njegova udeležba nakazuje nadaljevanje aktivne češke zunanje politike v okviru skupine držav, ki so pripravljene prevzeti vodilno vlogo pri stabilizaciji razmer v regiji in zagotavljanju humanitarne ter vojaške pomoči ukrajinskim silam.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Zaveznice Ukrajine so se v Parizu dogovorile o varnostnih jamstvih, ki bodo začela veljati po prekinitvi ognja. Premier Robert Golob je poudaril, da Slovenija podpira vsa prizadevanja za dosego miru v Ukrajini in da je pariška deklaracija temelj za to.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

V ukrajinsko prestolnico je prispela številčna delegacija svetovalcev za nacionalno varnost iz 15 evropskih držav in predstavnikov mednarodnih organizacij. Obisk, o katerem je poročal ukrajinski minister za obrambo Rustem Umerov, je namenjen poglobljenim pogovorom o trenutnih varnostnih in gospodarskih vprašanjih, s katerimi se spopada država v vojni. Osrednji cilj srečanja je usklajevanje nadaljnjih korakov v okviru tako imenovane »koalicije voljnih«. Udeleženci delovnega obiska se bodo posvetili pripravi in usklajevanju okvirnih dokumentov, ki bodo podlaga za prihodnje sodelovanje med Ukrajino in njenimi partnericami. Delegacije načrtujejo vzpostavitev trdnejših mehanizmov za zagotavljanje vojaške pomoči in dolgoročne stabilnosti regije. Ta srečanja so ključna za zagotavljanje enotnosti med zaveznicami, saj omogočajo neposreden vpogled v potrebe ukrajinske obrambe in gospodarstva na terenu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal novo srečanje voditeljev držav podpornic Ukrajine, združenih v tako imenovano koalicijo voljnih, ki bo potekalo 6. januarja v Parizu. Glavni namen vrha je uskladitev nadaljnje pomoči državi, ki se še vedno spopada z rusko agresijo. Zelenski je ob tem poudaril nujnost mednarodne enotnosti pri zagotavljanju vojaške in diplomatske podpore Kijevu. V svojem novoletnem nagovoru je Zelenski narodu in svetovni javnosti sporočil, da si Ukrajina močno želi končanja vojne, vendar ne na račun svoje državnosti ali ozemlja. Izpostavil je, da Kijev stremi k pravičnemu miru, ki bo vključeval spoštovanje ukrajinske suverenosti. Njegove besede so odraz prizadevanj za stabilizacijo razmer, potem ko je v preteklosti že omenil, da je osnutek mirovnega dogovora v veliki meri usklajen, a ostajajo ključna vprašanja še odprta.

Predsednik Zelenski je opozoril, da se vojna brez ustreznih jamstev realno ne bo končala. Pogajalci še vedno iščejo preboj pri ključnih vprašanjih, kot so umik sil in usoda jedrske elektrarne Zaporožje, ki je pod rusko okupacijo.

Trump je po srečanju z Zelenskim svoje svetovalce poslal Putinu, da ga obvestijo o vsebini pogovorov. Putin je Trumpa obvestil o poskusu napada z brezpilotnimi letalniki na njegovo rezidenco. ZDA naj bi Kijevu svetovale, naj ne zahteva premirja, temveč naj se osredotoči na celovito rešitev konflikta. Leta 2025 sta Putin in Trump opravila 10 telefonskih pogovorov.

Donald Trump in Vladimir Putin sta opravila telefonski pogovor, Bela hiša je potrdila pogovor. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je izjavil, da se Kremlj strinja s Trumpom, da je mir bližje, vendar pod pogojem, da se ukrajinske obrambne sile umaknejo iz Donbasa. Ušakov je dejal, da je Trump bil "ogorčen" zaradi napada na Putinovo rezidenco.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da Ukrajina ne bo mogla preživeti brez podpore Evropske unije, ki temelji na zasegu zamrznjenega ruskega premoženja. Po njegovih besedah Ukrajina brez te podpore ne more ostati na površju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da bi predlogi za mirovni sporazum lahko bili dokončani v nekaj dneh in predloženi v Moskvi. Kljub temu ostajajo odprta ključna vprašanja, zlasti glede ozemelj, ki jih zaseda Rusija. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je izjavil, da so ZDA obljubile Rusiji, da se bo Ukrajina odpovedala delu svojega ozemlja v zameno za mirovni sporazum in opustitev članstva v Natu. V Berlinu so potekali pogovori med Ukrajino, ZDA in evropskimi voditelji o varnostnih jamstvih za Kijev v primeru konca vojne.

Volodimir Zelenski je izjavil, da bi lahko v Ukrajini izvedli referendum o ozemeljskih vprašanjih. Potrdil je tudi, da Združene države Amerike zahtevajo umik ukrajinske vojske iz Donbasa in predlagajo vzpostavitev demilitariziranega območja na tem območju v zameno za rusko nevmešavanje.

Ameriški predsednik Trump naj bi bil po navedbah Bele hiše »zelo razočaran« nad Rusijo in Ukrajino glede vojne v Ukrajini. Že več kot tri leta in pol se Ukrajina brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so doslej bila neuspešna. Trump zdaj pritiska na nov mir.

Volodimir Zelenski se je sestal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom v Parizu, da bi okrepil podporo Ukrajini. Evropski voditelji so se zbrali, da bi izrazili podporo Zelenskemu po ameriško-ukrajinskih pogovorih o reviziji mirovnega predloga, ki je sprva podpiral Rusijo. Zelenski si je po srečanju s francoskim predsednikom prizadeval za pogovore s Trumpom, potem ko je dosegel napredek.

Ukrajina si želi miru, vendar ne za vsako ceno, je poudaril predsednik ukrajinskega parlamenta Ruslan Stefantjuk. Poudaril je, da obstajajo "rdeče linije", ki jih ne smejo prestopiti, kot so neodvisnost, ozemlje in obrambna sposobnost države. Medtem se nadaljujejo prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini, z intenzivnimi pogajanji in posvetovanji med Ukrajino, ZDA in drugimi zaveznicami.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal ustanovitev delovne skupine EU in ZDA, ki bo obravnavala varnostne garancije za Kijev. Delovno skupino bosta vodili Francija in Velika Britanija, sodelovale pa bodo tudi Turčija in ZDA. Macron je tudi dejal, da bo EU kmalu sprejela odločitev o uporabi zamrznjenih ruskih sredstev. Francija in Velika Britanija si prizadevata za oblikovanje večnacionalnih sil za povojno Ukrajino.

Ukrajina in Francija sta podpisali sporazum, po katerem naj bi Ukrajina v naslednjih desetih letih kupila 100 francoskih lovskih letal Rafale s polno bojno opremo. Vendar pa nekateri strokovnjaki menijo, da Ukrajina teh letal ne bo nikoli plačala.

Donald Trump je dejal, da se s Putinom ne bo sestal, dokler ne bo ocenil, da obstaja dogovor o zagotovitvi miru v Ukrajini. Ruski odposlanec Kiril Dmitrijev je izjavil, da so Rusija, ZDA in Ukrajina blizu diplomatski rešitvi za končanje vojne in da Zelenski priznava obstoj frontnih linij.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je pogovarjal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom o prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Strinjala sta se, da se bosta kmalu srečala. Macron je poudaril, da morajo biti Ukrajinci in Evropejci vključeni v pogajanja o Ukrajini, tudi v primeru srečanja med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom.

Ruski predsednik Vladimir Putin je opozoril, da bodo tuje enote, ki bi se pojavile v Ukrajini, legitimne tarče za rusko vojsko. Opozorilo je podal v času, ko se ZDA in Evropa pripravljata na povojno obdobje v Ukrajini. Hkrati NBS News poroča, da bi ZDA lahko prevzele vodilno vlogo pri nadzoru demilitariziranega območja v Ukrajini, ki bi ločevalo ruske in ukrajinske sile, če bi prišlo do mirovnih pogajanj.

Rusija in Kitajska nadaljujeta z načrti za izgradnjo plinovoda, ki bo povezoval državi in Moskvi ponudil gospodarsko podporo v času zahodnih sankcij. Vladimir Putin je poudaril, da imata državi podobne vrednote in da se njuni gospodarstvi dopolnjujeta. Rusija bo odgovorila na kitajsko odločitev o odpravi vizumov z enako potezo, kar bo olajšalo potovanja med državama. Dogovorjeno je bilo tudi povečanje dobave plina Kitajski.

Donald Trump naj bi Ukrajino oborožil z močnim orožjem, medtem ko poziva Evropo, naj preneha kupovati rusko nafto. Poljski premier Donald Tusk se je odzval na Trumpovo zahtevo in izpostavil, da imajo težave le z dvema državama, pri čemer je ciljal na Slovaško in Madžarsko.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval k takojšnji aktivaciji varnostnih jamstev, ki jih je Ukrajini obljubila Koalicija voljnih, in izrazil upanje v boljšo usklajenost med ZDA in Evropo. Medtem pa administracija Donalda Trumpa prekinja financiranje varnosti evropskih držav, ki mejijo na Rusijo. V Parizu je potekalo še eno srečanje Koalicije voljnih o vojni v Ukrajini, kjer sta se Francija in Velika Britanija zavzeli za napotitev evropskih enot v Ukrajino, medtem ko je Poljska postala ranljiva zaradi notranjih delitev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ZDA predlagal poseben format za zaščito ukrajinskega zračnega prostora. Po pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in evropskimi voditelji je Zelenski poudaril, da bo vojska partnerskih držav sodelovala pri zagotavljanju varnosti Ukrajine, pri čemer naj bi že imeli razumevanje o približnem številu vojakov. Medtem je premier Rosen Željazkov izjavil, da so varnostna jamstva temeljnega pomena za doseganje trajnega miru. Emmanuel Macron je dodal, da so ZDA pripravljene sodelovati pri varnostnem načrtu. Viri blizu evropskih obveščevalnih služb poročajo, da je Kremelj pričakoval, da bo Zelenski sprejel Putinovo povabilo na pogovore v Moskvo pod garancijo osebne varnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je opravil pogovor s člani "Koalicije voljnih" o prihodnosti Ukrajine. Vsebina pogovora in konkretni udeleženci niso navedeni, poudarek pa je na pomembnosti razprave.

Španski premier Pedro Sančez se je moral zaradi tehničnih težav na letalu vrniti v Madrid, kar mu je preprečilo, da bi se osebno udeležil srečanja o Ukrajini v Parizu. Kljub temu bo na srečanju sodeloval preko video povezave, kot je sporočil njegov kabinet.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da se je 26 držav zavezalo k sodelovanju pri zagotavljanju varnosti Ukrajine v primeru premirja ali mirovnega sporazuma z Rusijo. Oblika sodelovanja držav pri zagotavljanju varnosti Ukrajine ostaja nejasna.

V Parizu se je pod vodstvom Francije zbrala "koalicija voljnih", približno 30 zahodnih voditeljev, da bi razpravljali o vojaških varnostnih jamstvih za Ukrajino po morebitni prekinitvi ognja. Dogovarjajo se o nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini in načrtujejo usklajevanje s Trumpom.

V Parizu se je pod vodstvom Francije zbrala "koalicija voljnih", približno 30 zahodnih voditeljev, da bi razpravljali o vojaških varnostnih jamstvih za Ukrajino po morebitni prekinitvi ognja. Dogovarjajo se o nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini in načrtujejo usklajevanje s Trumpom.

Donald Trump je pozval Evropo, naj ustavi nakup ruske nafte, da bi oslabila Moskvo v vojni v Ukrajini. Premier Rutte je opozoril Putina pred vmešavanjem v prisotnost zahodnih sil v Ukrajini. Voditelj NATO je poudaril, da o varnosti Ukrajine lahko odločajo samo Ukrajinci sami. Zelenski je napovedal, da bo v Ukrajini prisotna vojska partnerskih držav, ki bo zagotavljala varnost.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da se je 26 držav zavezalo k zagotavljanju povojnih varnostnih jamstev Ukrajini, ki bodo vključevala mednarodne sile na kopnem, morju in v zraku. Macron je po pogovoru z Donaldom Trumpom zagotovil, da bodo Združene države v prihodnjih dneh dokončale svoja varnostna jamstva za Ukrajino. Poudaril je, da namen teh držav ni vojna proti Rusiji.

V Parizu je potekalo srečanje evropskih voditeljev, na katerem so obravnavali varnostna jamstva za Ukrajino po koncu vojne. Francoski predsednik Macron je izjavil, da je Evropa pripravljena ponuditi ta jamstva po podpisu mirovnega sporazuma. Razprave so potekale ob strahu pred novo rusko ofenzivo, nemški in francoski uradniki pa so razpravljali o ruskih vojakih, ki se zbirajo blizu Pokrovska. Posebni odposlanec ZDA Steve Witkoff se je prav tako sestal z evropskimi voditelji v Parizu glede varnostnih jamstev za Ukrajino. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je dejal, da bi moral imeti Kijev glavno besedo pri morebitni prisotnosti odvračilnega kontingenta partnerjev v Ukrajini, ne pa Moskva.

Donald Trump je opozoril Indijo na morebitne posledice nakupa ruske nafte in poudaril, da je že uvedel visoke tarife. Nekdanji Trumpov svetovalec John Bolton je kritiziral njegovo trgovinsko politiko, ki naj bi uničila desetletja prizadevanj Zahoda za oddaljitev Indije od vezi s Sovjetsko zvezo. Predsednik Finske, Alexander Stubb, je opozoril, da lahko Zahod izgubi globalni vpliv, če bo ignoriral Indijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Parizu srečal s približno 30 evropskimi voditelji držav in vlad, s katerimi je razpravljal o prihodnjih varnostnih zagotovilih za Ukrajino. Srečal se je tudi s posebnim odposlancem ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stephenom Witkoffom.

Indonezijski predsednik Prabowo Subianto je kljub protestom v Jakarti obiskal Kitajsko, kjer se je udeležil vojaške parade ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Kitajski predsednik Xi Jinping je parado izkoristil za prikaz vojaške moči Kitajske, ob njem pa so bili prisotni tudi ruski predsednik Vladimir Putin in severnokorejski voditelj Kim Jong-un. Medtem so se pojavila poročila o protestih v Pekingu, vendar so se izkazala za lažne.

Britanski minister za obrambo John Healey je prispel na obisk v Ukrajino. Ukrajinski minister za obrambo Denis Šmigalj je sporočil novico o obisku na Telegramu in delil videoposnetek srečanja na železniški postaji v Kijevu.

Evropski zavezniki Ukrajine so izrazili pripravljenost za zagotovitev varnostnih jamstev državi po doseženem mirovnem sporazumu z Rusijo. Francoska vlada je sporočila, da pričakujejo potrditev ameriške podpore tej "koaliciji voljnih" za zagotavljanje varnosti Ukrajini. Pričakuje se, da bodo evropski voditelji to potrdili na srečanju v Elizejski palači.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel na Dansko, kjer se je udeležil vrha z državami severne Evrope in Baltika. Tam je razpravljal o nadaljnji podpori Ukrajini pri obrambi pred rusko invazijo. Po obisku na Danskem se je Zelenski odpravil še v Francijo na dodatne pogovore.

Vladimir Putin je ponovil, da Rusija nima namena napasti Evrope in da je članstvo Ukrajine v EU sprejemljivo, medtem ko članstvo v Natu ni. Slovaški premier Robert Fico se je srečal s Putinom in se pogovarjal o dvostranskih vprašanjih in konfliktu v Ukrajini.

Rusija je obtožila Veliko Britanijo, da si prizadeva za podaljšanje prelivanja krvi v Ukrajini, in trdi, da britanska vlada ni zainteresirana za rešitev situacije. Ruski predstavniki pri Združenih narodih so tudi izjavili, da zahodne države vse manj pogosto sklicujejo seje Varnostnega sveta Združenih narodov o Ukrajini, ker naj bi postajala 'gnusna politika' Kijeva vse bolj očitna.

Volodimir Zelenski je v Bruslju izjavil, da bi morale biti trenutne frontne linije v vojni med Ukrajino in Rusijo osnova za mirovna pogajanja.