Tajvansko ustavno sodišče je izdalo svojo prvo razsodbo v letu 2026, s katero je zaščitilo pravico priprtih oseb do pritožbe. Odločitev so sprejeli le štirje sodniki pod vodstvom vršilca dolžnosti predsednika sodišča Xieja Ming-yanga, medtem ko trije sodniki pri posvetovanju niso sodelovali. Razsodba je razveljavila prejšnjo odločitev sodišča v Pingtungu in potrdila, da morajo imeti obdolženci v priporu zagotovljeno učinkovito pravno sredstvo. Operativnost sodišča je bila omogočena po tem, ko je ustavno sodišče 19. decembra lani razveljavilo sporne spremembe zakona o ustavnem postopku, ki sta jih uveljavili opozicijski stranki Kuomintang (KMT) in Tajvanska ljudska stranka (TPP). Omenjene spremembe bi v praksi onemogočile delovanje sodišča ob nepopolni sestavi, vendar je sodišče razsodilo, da ustavni organ ne sme biti blokiran. Kljub pravni zmagi za zagovornike človekovih pravic opozicija ostro kritizira delovanje okrnjene sestave sodnikov, kar po njihovem mnenju krni neodvisnost in legitimnost sodstva.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je uradno imenoval nekdanjega podpredsednika države Chen Chien-jena za trinajstega predsednika osrednje raziskovalne ustanove v državi, Academia Sinica. Chen bo funkcijo nastopil 21. junija 2026, njegov petletni mandat pa bo trajal do 20. junija 2031. Odločitev je sledila izboru sveta ustanove, ki je predsedniku države predložil tri kandidate, med katerimi je bil Chen izbran za naslednika sedanjega predsednika Liao Chun-chihja, ki mu junija poteče mandat. Imenovanje je v tajvanski politiki sprožilo mešane odzive. Medtem ko so vladni krogi odločitev označili za pričakovano, so poslanci opozicijske stranke Kuomintang (KMT) izrazili kritiko, češ da imenovanje politično izpostavljenega posameznika ne sovpada s pričakovanji o generacijski pomladitvi vodstva znanstvenih institucij. Chen Chien-jen, ki je po izobrazbi epidemiolog, velja za tesnega zaveznika predsednika Laia in vladajoče stranke, kar po mnenju kritikov utegne vplivati na percepcijo neodvisnosti najuglednejše tajvanske raziskovalne organizacije.

Predsednik Lai Ching-te je uradno imenoval Chen Chien-jena za 13. predsednika Academia Sinica. Chen se po koncu politične kariere vrača k raziskovalnemu delu. Poslanka Kuomintanga Wan Mei-ling je pozvala Chena, naj se izogne politiki in se osredotoči na akademsko strokovnost. Raziskovalci Academia Sinica so izrazili upanje, da bo Chen ohranil ravnovesje med naravoslovnimi in humanističnimi vedami ter spodbujal sodelovanje z drugimi institucijami.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem nagovoru ponovno poudaril neomajno zavezo Pekinga k združitvi s Tajvanom, pri čemer je proces označil za neustavljiv zgodovinski proces. Njegove besede so sledile obsežnim vojaškim vajam kitajske vojske v okolici otoka, kar je dodatno zaostrilo odnose v regiji. Ši je v svojem govoru izpostavil nerazdružljivo vez krvi in sorodstva med ljudmi na obeh straneh Tajvanske ožine, hkrati pa poudaril dolgoročni cilj ozemeljske celovitosti. Na napovedi so se ostro odzvali v Manili in Tajpeju. Filipinski politik Francis Pangilinan je obsodil kitajske vojaške vaje in retoriko Pekinga, medtem ko je kitajsko veleposlaništvo v odzivu ponovilo politiko ene Kitajske. Tajvanske oblasti so vaje označile za grožnjo regionalni stabilnosti, Združene države Amerike pa so Peking pozvale k prekinitvi vojaškega pritiska in ustrahovanja. Napetosti v regiji ostajajo visoke, saj Peking zavrača vsakršne težnje po neodvisnosti otoka.

Po razglasitvi razsodbe o pravici zagovornikov do pritožbe zoper pripor, je stranka Taiwan People's Party (TPP) ponovno kritizirala odločitev petih ustavnih sodnikov, jo označila za nezakonito in pozvala predsednika Lai Ching-teja k imenovanju novih sodnikov. Poudarili so, da bi moralo o pomembnih zadevah odločati polno sodišče s 15 člani. Kritike se nanašajo tudi na odsotnost sodnikov Tsai Tsung-chen, Yang Hui-chin in Chu Fu-mei. Predsednik naj bi čimprej zapolnil ta mesta. Pingtunško okrožno sodišče je pojasnilo, da razsodba ne vpliva na že pravnomočne obsodbe. Trenutno je na Ustavnem sodišču 94 nerešenih primerov, ki čakajo na obravnavo. Predsednik nekdanjega višjega sodišča Huang Ruihua je kritiziral odsotne sodnike kot "sodne grešnike".

V Tajvanu je 2. januarja 2026 uradno nastopil dolžnost novi generalni sekretar nadzornega juana, Huang Shih-cho. Nekdanjega poslanca je na to mesto 29. decembra 2025 imenoval predsednik države Lai Ching-te, s čimer se je končal postopek popolnitve vodstva te pomembne ustavne ustanove. Podpredsednik nadzornega juana, Li Hung-chiun, je ob uradnem prevzemu funkcije poudaril Huangov močan čut za poslanstvo in izrazil pričakovanje, da bo njegova strokovnost ključna pri posodabljanju delovanja institucije ter izvajanju njenih nadzornih nalog. Imenovanje Huanga na to strateško funkcijo prihaja v obdobju povečanih notranjepolitičnih napetosti in strožjih zakonskih zahtev glede integritete javnih uradnikov. Kot generalni sekretar bo Huang odgovoren za operativno vodenje organa, ki ima v tajvanskem političnem sistemu pooblastila za preiskovanje nepravilnosti v javni upravi in sprožanje postopkov odpoklica ali obtožbe proti uradnikom. Njegove bogate izkušnje iz zakonodajne veje oblasti bodo po ocenah vodstva nadzornega juana bistveno prispevale k učinkovitejšemu izvajanju prioritetnih nalog v novem mandatu.

Nekdanji predsednik stranke TPP, Ko Wen-je, je obiskal poslansko skupino stranke Gibanje za demokratično napredovanje (DPP) v parlamentu s prošnjo za pomoč pri sprejetju zakona o umetni oploditvi, natančneje pri delu, ki se nanaša na nadomestno materinstvo. Kljub temu je stranka TPP v objavi kasneje kritizirala predsednika Laja Ching-teja. DPP je izrazil pripravljenost slediti vladnemu predlogu zakona in upa na pomoč Ko Wen-jeja pri potrditvi proračuna in nakupu vojaške opreme. Poleg tega se v javnosti pojavljajo vprašanja o pristojnostih izvršnega sveta (vlade) glede že sprejetih zakonov v parlamentu.

Predsednik Lai Ching-te je med obiskom v okrožju Yilan, kjer je promoviral program Dolgotrajna oskrba 3.0, izrazil močno podporo Lin Kuo-zhangu, svetovalcu izvršnega juana in potencialnemu kandidatu DPP za župana okrožja. Lai je Lina omenil večkrat in poudaril njegovo vlogo pri predlogu za program dolgotrajne oskrbe. Poleg tega je Lai obiskal spominski park Chen Ding-nana, kar je Lin Kuo-zhang pojasnil kot poklon političnemu mentorju.

Združene države Amerike so Kitajsko pozvale k zadržanosti in prekinitvi dejanj, ki po nepotrebnem stopnjujejo napetosti v regiji. Odziv Washingtona sledi obsežnim kitajskim vojaškim manevrom v okolici Tajvana, ki jih ameriška administracija označuje za nepotreben pritisk na otok. Po navedbah ameriških uradnikov kitajske vojaške aktivnosti zmanjšujejo regionalno stabilnost in ogrožajo varnost plovnih poti. Napetosti so se dodatno zaostrile po novoletnem nagovoru tajvanskega predsednika Laia Ching-teja, ki je napovedal okrepitev obrambnih zmogljivosti države. Kitajska na tovrstne izjave in tesnejše sodelovanje med Tajpejem in Washingtonom redno odgovarja z demonstracijo vojaške sile, kar sproža zaskrbljenost tudi med drugimi zavezniki v regiji, vključno z Japonsko in Avstralijo. Washington poudarja, da morajo biti vsa nesoglasja rešena po mirni poti in brez uporabe ustrahovanja.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je v svojem novoletnem nagovoru pozval domače politične stranke k preseganju blokad v parlamentu in h koheziji pri soočanju z zunanjimi pritiski. Poudaril je, da si bo prizadeval za varno in odporno državo, hkrati pa je izrazil pripravljenost na poročanje v zakonodajnem telesu pod pogojem spoštovanja ustave. Lai se je odzval tudi na grožnje s postopkom ustavne obtožbe, ki so jih sprožile opozicijske stranke Kuomintang in ljudska stranka, pri čemer je poudaril svojo osebno integriteto in vprašal po zakonitosti takšnih namer. Odziv Pekinga na predsednikove besede je bil oster; kitajski urad za zadeve Tajvana je Laia označil za sejalca razdora in »spodbujevalca vojne«, ki naj bi s svojo retoriko o neodvisnosti stopnjeval napetosti v ožini. Medtem ko tajvanski Svet za kopenske zadeve vztraja pri dejstvu 115-letnega obstoja Republike Kitajske, analitiki opozarjajo, da zgolj enostranski pozivi brez dejanskega dialoga s Pekingom ne bodo prinesli stabilizacije odnosov. Notranjepolitični spor v Tajvanu se medtem poglablja zaradi blokade državnega proračuna in vojaških izdatkov, kar dodatno hromi delovanje vlade.

Ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike je v uradni izjavi pozvalo Peking k zadržanosti in takojšnji prekinitvi vojaškega pritiska na Tajvan. Odziv sledi obsežnim kitajskim vojaškim vajam z imenom »Pravična misija 2025«, ki so vključevale uporabo pravega streliva v neposredni bližini tajvanskih voda. Washington je poudaril, da nasprotuje kakršnim koli enostranskim spremembam statusa quo, vključno z uporabo sile ali prisile, ter Kitajsko pozval k vzpostavitvi smiselnega dialoga s Tajpejem. Znotraj Tajvana je predsednik Lai Ching-te poudaril nujnost hitrega sprejetja obrambnega proračuna, ki ga trenutno blokira opozicija. Po njegovih besedah so kitajske vaje načrtno ciljale na nove obrambne zmogljivosti otoka, kar dokazuje, da so investicije v vojaško opremo ključne za nacionalno varnost in prikaz odločnosti države pri samoobrambi. Kitajska vojska je manevre izvajala v krogu 24 morskih milj od tajvanske obale, kar je sprožilo obsodbe v širši mednarodni skupnosti.

V tajvanskem parlamentu se je leto 2026 začelo z ostrim političnim spopadom, saj so poslanci vladajoče Demokratične progresivne stranke (DPP) že na novega leta dan zasedli vhode v parlamentarno dvorano. S tem dejanjem so si želeli zagotoviti prednost pri oddaji predlogov na prvem zasedanju leta, ki bo potekalo 2. januarja. Glavni cilj vladajoče koalicije je prekinitev blokade državnega proračuna za leto 115 (2026) po tajvanskem koledarju, ki vključuje kritična sredstva za obrambo v višini 1,25 bilijona tajvanskih dolarjev ter povišanje plač za vojsko in policijo. Napetosti so se stopnjevale tudi zaradi spornega predloga zakona o partijskem premoženju, s katerim želi opozicijski Kuomintang (KMT) zaščititi premoženje organizacij, povezanih z nekdanjim avtoritarnim režimom. Čeprav je KMT načrtoval hitro sprejetje zakona, se je postopek ustavil, ko je stranka Tajvanska ljudska stranka (TPP) izrazila notranje razkole glede podpore predlogu. Predsednik države Lai Ching-te in premier Cho Jung-tai sta opozicijo pozvala k razumu, saj neizglasovan proračun neposredno ogroža nacionalno varnost in socialno stabilnost države v času povečanih pritiskov s strani celinske Kitajske.

Tajvansko politično prizorišče je ob začetku leta 2026 zaznamoval poglobljen konflikt med predsednikom Lai Ching-tejem in opozicijo, ki jo vodi stranka Kuomintang (KMT). Predsednik Lai je v novoletnem nagovoru postopek ustavne obtožbe, ki so ga zoper njega sprožili opozicijski poslanci, označil za izgubo časa in parlament pozval, naj se raje posveti konstruktivnemu delu. Odnosi med vejami oblasti so se dodatno zaostrili zaradi vprašanj proračuna in zakonodajnih sprememb, ki jih vlada zavrača ali izpodbija pred ustavnim sodiščem. Opozicijska stranka KMT je v uradnem odzivu ostro zavrnila predsednikove očitke in poudarila, da je ustavna obtožba priložnost za vlado, da prevzame odgovornost za svoja dejanja, ki jih opozicija opisuje kot protiustavna. Stranka je predsednika pozvala, naj nastopi v zakonodajnem juhanu in poda poročilo o stanju v državi ter odgovori na vprašanja poslancev. Spor med taboroma se odraža tudi v blokadi proračunskih sredstev za obrambo in nestrinjanju glede pokojninske reforme, kar hromi politično stabilnost države.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je v novoletnem govoru obljubil, da bo branil suverenost otoka, potem ko je Kitajska izvedla vojaške vaje blizu Tajvana. Poudaril je, da mednarodna skupnost pozorno spremlja odločnost Tajvancev, da se branijo. Obljubo je podal le nekaj dni po koncu kitajskih vojaških vaj "Justice Mission 2025".

Japonska, Litva, Avstralija in Nova Zelandija so se v sredo pridružile številnim državam, ki so izrazile globoko zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških manevrov s pravim strelivom v bližini Tajvana. Japonska vlada je uradno prenesla svoje pomisleke Pekingu in opozorila, da tovrstne dejavnosti neposredno stopnjujejo napetosti v Tajvanski ožini. Podobne pozive k zadržanosti in deeskalaciji so podale tudi Litva, Avstralija in Nova Zelandija, ki so izpostavile pomen ohranjanja stabilnosti v regiji. Kitajska ljudska osvobodilna vojska je pred tem izvedla obsežne dvodnevne vaje, ki so vključevale simulacijo blokade otoka in izstreljevanje raket. Manevri so sledili ponovljenim izjavam kitajskega predsednika Xija Jinpinga o neizogibni priključitvi Tajvana. Mednarodna skupnost se je na te dogodke odzvala s poudarjanjem nujnosti mirnega reševanja sporov, medtem ko je tajvanski predsednik Lai Ching-te obljubil odločno obrambo suverenosti otoka.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je 1. januarja 2026 v predsedniški palači v Tajpeju nagovoril državljane in se udeležil tradicionalnega dviga zastave, kjer sta bila prisotna tudi predsednik vlade Cho Jung-tai in predsednik parlamenta Han Kuo-yu. Predsednik Lai in podpredsednica Hsiao Bi-khim sta ob dnevu odprtih vrat osebno delila omejene izdaje novoletnih daril ter obiskovalcem zaželela mirno leto. Dogodek je minil v znamenju pozivov k preseganju političnih razkolov, kar je simbolizirala tudi prisotnost opozicijskih politikov, kot je Cheng Li-wun. Premier Cho Jung-tai je ob robu slovesnosti izpostavil ključne vladne prioritete za leto 2026, vključno s proračunom za nacionalno obrambo in vprašanji reforme pokojnin, ki so trenutno predmet ustavne presoje. Poudaril je, da bo vlada spoštovala odločitve ustavnega sodišča glede zakona o pokojninah za vojaško in policijsko osebje. Slovesnost se odvija v času povečanih regionalnih napetosti, ki so se stopnjevale v preteklem letu, zato so bili poudarki na notranji koheziji in gospodarski odpornosti ključni elementi letošnjega novoletnega sporočila.

V tajvanskih okrožjih Džjahji in Džanghua se krepijo politične aktivnosti pred prihajajočimi lokalnimi volitvami leta 2026. Vladajoča Demokratična progresivna stranka (DPP) se je znašla v središču polemik v okrožju Džjahji, kjer je poslanec Huang Rongli v svojem volilnem gradivu trdil, da ga je predsednik države Lai Ching-te osebno pozval k pripravi na kandidaturo za guvernerja. Centrala stranke DPP je te navedbe uradno zanikala, kar je sprožilo vprašanja o notranji disciplini in procesih nominacije. Hkrati se v okrožju Džanghua zaostruje konkurenca med DPP in opozicijsko stranko Kuomintang (KMT). Poslanka Chen Su-yue bo kot kandidatka DPP izzvala predstavnico KMT Xie Yi-fong v boju za guvernerski položaj, kar že povzroča premike na lokalni politični šahovnici. Ta kandidatura bo neposredno vplivala na prihodnje nadomestne volitve za člane zakonodajnega dvorca in na župansko tekmo v mestu Yuanlin, kjer so kandidati KMT že potrdili svojo udeležbo. Politični analitiki opozarjajo, da bodo ti lokalni spopadi ključni za določitev ravnovesja moči pred naslednjimi nacionalnimi preizkušnjami.

Župan Novega Tajpeja Hou You-yi je na novoletni slovesnosti ob dvigu zastave v umetniškem parku 435 v okrožju Banqiao pozval k večjemu sodelovanju med vlado in opozicijo. Hou se je dogodka udeležil skupaj z več kot 8000 meščani, kjer je v svojem nagovoru izpostavil, da prebivalci ne potrebujejo konfrontacij in notranjih izčrpavanj, temveč odločnost pri reševanju težav. Njegove izjave so bile neposreden odziv na novoletni nagovor predsednika Lai Ching-teja, ki je prav tako izrazil upanje po sodelovanju vseh političnih polov. Hou je poudaril, da so dejanja pomembnejša od besed, in pozval voditelje na centralni in lokalni ravni, naj opustijo politične kalkulacije. Po njegovih besedah so preteklo leto zaznamovale svetovne nestabilnosti in družbeni izzivi, ki so med ljudmi povzročili tesnobo. Župan je izpostavil nujnost, da se politično vodstvo osredotoči na konkretne ukrepe, ki bi izboljšali življenje državljanov, namesto da se zapleta v ideološke spore. Slovesnost se je zaključila z organiziranim pohodom, ki je simboliziral enotnost in nov začetek v letu 2026.

Kitajska je obsodila novoletni govor tajvanskega predsednika Lai Ching-teja, v katerem je obljubil okrepitev obrambe otoka, kot poln laži, sovražnosti in zlonamernosti. Peking trdi, da Lai podpira neodvisnost Tajvana in podpihuje napetosti v Tajvanski ožini. Tajvanski predsednik se je zavezal, da bo branil suverenost otoka po kitajskih vojaških vajah "Justice Mission 2025".

Predsednik Lai Ching-te je v novoletnem govoru poudaril nujnost tajvanske obrambne varnosti, na kar se je odzval kitajski Urad za tajvanske zadeve (Guotai Ban) z obtožbo, da spodbuja separatistične ideje in nasprotovanje med Tajvanom in Kitajsko. Xi Jinping je v svojem novoletnem govoru omenil 80. obletnico zmage v protijaponski vojni in ustanovitev spominskega obeležja za osvoboditev Tajvana.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je ob koncu leta v nagovoru državljanom poudaril pomen nacionalne enotnosti in napovedal nadaljnja prizadevanja vlade za blaginjo otoka. V svojem sporočilu javnosti pred vstopom v leto 2026 je izpostavil, da bo vlada še naprej trdo delala za napredek, in pozval prebivalce, naj ostanejo povezani na poti v prihodnost. Podobne pozive k skupnim prizadevanjem je izrazila tudi podpredsednica Hsiao Bi-khim. Preko družbenih omrežij je sporočila, da je ključnega pomena ohraniti enotnost pri varovanju tajvanskega ozemlja in vrednot. Sporočilo državnega vrha prihaja v času, ko se Tajvan sooča z naraščajočimi geopolitičnimi izzivi v regiji, vendar so se voditelji v novoletnem nagovoru osredotočili predvsem na notranjo kohezijo in optimizem za prihajajoče obdobje.

Predsednica tajvanskega nadzornega juana Chen Chu, ki se je zaradi zdravstvenih težav več kot leto dni zdravila v bolnišnici, se po poročanju nekaterih virov pripravlja na vrnitev na položaj. Njen proces okrevanja naj bi potekal hitreje od prvotnih pričakovanj, zato se predvideva, da bo bolnišnico zapustila pred lunarnim novim letom, z delom pa nadaljevala takoj po praznikih. Kljub spodbudnim napovedim so nekateri njeni tesni sodelavci in predstavniki tabora t. i. frakcije Chu poudarili, da uradnih informacij o točnem datumu vrnitve še nimajo, ter izpostavili, da sta za podajanje izjav o njenem zdravstvenem stanju pristojna le družina in zdravniško osebje. Med njenim dolgotrajnim zdravljenjem so se pojavila ugibanja o njenem odstopu, ki naj bi ga Chen Chu tajvanskemu predsedniku Lai Ching-teju tudi ponudila, vendar ga slednji domnevno ni sprejel. Glavni razlog za zavrnitev odstopa naj bi bile težave pri iskanju primernega naslednika in postopki imenovanja v parlamentu. Čeprav se Chen Chu še vedno posveča rehabilitaciji, njena morebitna vrnitev na čelo ene izmed najpomembnejših državnih institucij ostaja osrednja tema v tajvanskih političnih krogih, kjer se budno spremlja stabilnost vodstva ključnih organov oblasti.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je sporočila, da je uspešno zaključila dvodnevne vojaške vaje v vodah okoli Tajvana, ki so vključevale izstreljevanje raket in simulacijo blokade otoka. Predsednik Xi Jinping je pohvalil tehnološki napredek Kitajske na področjih, kot sta umetna inteligenca in polprevodniki, ter ponovno zatrdil, da bo Kitajska priključila samoupravni Tajvan.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je izjavil, da kitajske vojaške vaje niso osamljen dogodek, temveč del širše strategije širitve avtoritarne oblasti, ki ogroža globalno stabilnost, medtem ko je predsednica Kuomintanga Zheng Liwen ponovila poziv k sprejemu konsenza iz leta 1992 in obljubila udeležbo na novoletni slovesnosti pred predsedniško palačo. Zheng Liwen je izrazila upanje, da bo Kitajska prenehala z vojaškimi aktivnostmi in da bo vlada pod vodstvom DPP sprejela konsenz iz leta 1992 in se uprla tajvanski neodvisnosti.

V tajvanskem parlamentu so se okrepile napetosti zaradi predlaganih sprememb zakona o upravljanju z neprimernim premoženjem političnih strank, s katerimi bi lahko organizacijama, kot sta Združenje žensk in Kitajski mladinski korpus, oprostili status povezanih organizacij. Opozicija je predlagala spremembe zakona o posodobitvi veteranskih vasi, kar bi lahko povzročilo znatne stroške za javna sredstva. Poleg tega je vlada sprejela spremembe zakona o odnosih med ljudmi na Tajvanu in Kitajskem, ki uvajajo nadzor nad obiski poslancev na Kitajskem, kar je naletelo na kritike kitajskega urada za tajvanske zadeve.

Filipinsko obrambno ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških vaj, saj menijo, da ogrožajo regionalni mir in stabilnost. Francoski poslanci so javno podprli Tajvan in obsodili kitajsko ustrahovanje. Na vprašanje o koncu vaj, kitajski urad za tajvanske zadeve ni podal konkretnega odgovora, ampak je novinarje napotil na druge službe za podrobnosti.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je obljubil, da bo branil suverenost Tajvana, in poudaril, da svet opazuje odločnost Tajvancev pri obrambi. Peking je ponovil, da je priključitev Tajvana neizogibna.

Kitajski državni svet za tajvanske zadeve je označil vojaške vaje okoli Tajvana kot upravičen ukrep za zaščito suverenosti. Tajvanski Svet za celinske zadeve je odgovoril, da to ne spreminja dejstva, da Republika Kitajska obstaja že 115 let. Svet za celinske zadeve je tudi komentiral spremembe zakona, ki ureja odhod poslancev na Kitajsko, rekoč, da so te spremembe odgovor na kitajska prizadevanja za infiltracijo. Zheng Liwen iz Kuomintanga se je udeležila slovesnosti ob dvigu zastave pred predsedniško palačo in izjavila, da je stranka zvesta Republiki Kitajski. Zheng Liwen je obtožil predsednika Lai Qingdeja, da provocira Kitajsko in izkorišča strah pred vojno za pridobivanje volilne podpore.

Kitajska je v drugem zaporednem dnevu nadaljevala z obsežnimi vojaškimi vajami v okolici Tajvana, pri čemer so uporabili ostre naboje in izvedli simulacije napadov na dolge razdalje. Kitajska ljudska osvobodilna vojska je potrdila, da so v operacijah sodelovale kopenske sile, mornarica, letalstvo in raketne enote, ki so simulirale skupno delovanje za blokado in napad na strateške cilje. Vaje so neposredno nadaljevanje stopnjevanja napetosti, ki se je začelo konec leta 2025, ko je Peking sprožil operacijo 'Misija pravičnost 2025'. Tajvanske oborožene sile so v odziv na kitajsko rožljanje z orožjem prav tako aktivirale svoje obrambne zmogljivosti in pokazale vojaško pripravljenost. Tajvanski predsednik Lai Ching-te je kitajsko delovanje ostro obsodil in ga označil za brezobzirno provokacijo, ki ogroža stabilnost v celotni regiji. Po njegovih besedah Kitajska s takšnimi dejanji namerno spodkopava mir v Tajvanski ožini in ustrahuje prebivalstvo otoka. Mednarodni opazovalci poudarjajo, da so trenutni manevri del širše strategije Pekinga za izolacijo Tajvana in preprečevanje zunanje podpore otoku. Razmere v regiji ostajajo napete, saj Kitajska vztrajno stopnjuje svojo vojaško prisotnost, medtem ko Tajvan krepi vezi z zavezniki v prizadevanjih za ohranitev suverenosti.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je v novoletnem govoru obljubil, da bo branil suverenost otoka po kitajskih vojaških vajah. Kitajski predsednik Xi Jinping je izpostavil tehnološki napredek države na področjih, kot sta umetna inteligenca in polprevodniki, ter ponovil, da bo Kitajska priključila Tajvan.

Po kitajskih vojaških vajah okoli Tajvana je odbor Kuomintanga (KMT) v mestnem svetu Novega Tajpeja izrazil, da kakršnokoli uničevanje regionalne stabilnosti in stopnjevanje vojaških spopadov ni v interesu tajvanskega ljudstva in bo zagotovo vplivalo na družbeno dojemanje in regionalni mir. Poudarili so, da se morajo izogibati čustvenim odzivom, pragmatično graditi vojsko in se izogibati konfrontacijam s parolami, saj kitajske vojaške vaje niso čustvena dejanja, temveč temeljijo na lastnem strateškem ritmu in taktični postavitvi. Opozorili so tudi, da je po prevzemu oblasti s strani DPP prišlo do nenehnega stopnjevanja kitajskih vojaških vaj okoli Tajvana, katerih cilj je tudi preprečevanje vmešavanja tujih sil v Tajvansko ožino.

Medtem ko je Kitajska izvajala vojaške vaje okoli Tajvana, so opozicijski poslanci (modri in beli) v tajvanskem parlamentu že petič zapored blokirali sprejetje posebnega zakona o obrambi, ki bi namenil 1,25 bilijona tajvanskih dolarjev za krepitev obrambne odpornosti in asimetričnih zmogljivosti. Poslanci vladajoče stranke DPP so kritizirali blokado in poudarili, da miru ni mogoče doseči s prošnjami Pekingu. Izpostavili so tudi, da bi moral parlament biti enoten v času kitajskih provokacij in vojaških vaj.

Skupina enajstih poslancev Evropskega parlamenta bo 4. januarja 2026 obiskala Tajvan, kjer se bodo z državnimi predstavniki in strokovnjaki posvetovali o spopadanju s hibridnimi grožnjami. Obisk, ki ga vodi predsednik skupine prijateljstva s Tajvanom Michael Gahler, se bo odvil v času povečanih napetosti, saj Kitajska izvaja obsežne vojaške vaje z nazivom Misija pravičnost 2025 v bližini otoka. Evropska delegacija bo poleg uradnih srečanj s predsednikom Lai Ching-tejem obiskala tudi strateško pomemben otok Kinmen in predstavnike tajvanske polprevodniške industrije. Namen obiska je poglobitev sodelovanja med Evropsko unijo in Tajvanom na področju varnosti in tehnologije. Po navedbah tajvanskega ministrstva za zunanje zadeve bo delegacija preučila tajvanske izkušnje pri soočanju z dezinformacijami in kibernetskimi napadi, ki jih Taipei pripisuje Pekingu. Ta diplomatska poteza sledi nedavnim prizadevanjem Tajvana za krepitev vezi z evropskimi institucijami, kar vključuje tudi udeležbo v mednarodnih parlamentarnih zvezah, ki spremljajo dejavnosti Kitajske.

Kitajska je nadaljevala z vojaškimi vajami okoli Tajvana, ki so vključevale izstreljevanje raket v Tajvanski ožini. Kitajska operacija se imenuje 'Misija Pravičnost 2025'.

Kitajski predsednik Xi Jinping je poudaril tehnološki napredek Kitajske na področjih, kot so umetna inteligenca in polprevodniki, ter ponovno zatrdil, da bo Kitajska priključila Tajvan. Tajvanski predsednik Lai Ching-te se je zaobljubil, da bo branil suverenost otoka po kitajskih vojaških vajah. Xi Jinping je v novoletnem nagovoru ponovil, da je ponovna združitev s Tajvanom neizogibna.

Kitajska je okrepila vojaške vaje okoli Tajvana z operacijo "Skupni meč", ki je vključevala streljanje z bojevim strelivom in uporabo različnih vojaških sil. Tajvansko obrambno ministrstvo je zanikalo nekatere govorice in potrdilo, da so kitajske rakete padle blizu Tajvana. Filipinski inštitut Stratbase je obsodil kitajske vojaške vaje in izrazil podporo Tajvanu. Japonski mediji so poročali, da Kitajska s temi vajami pritiska tudi na Japonsko.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je v novoletnem govoru obljubil, da bo branil suverenost otoka po kitajskih vojaških vajah. Kitajski predsednik Xi Jinping je pohvalil tehnološki napredek države in ponovno poudaril, da bo Kitajska priključila Tajvan.

Po koncu dvomestnega foruma je Kitajska izvedla vojaške vaje okoli Tajvana, kar je sprožilo kritike na račun Kuomintanga (KMT) in župana Tajpeja, Chiang Wan-ana. Lai Rui-long iz DPP je to označil za klofuto Chiang Wan-anu. Prav tako je Huang Guo-chang obtožil predsednika Lai Ching-teja, da je napačno predstavil stranko TPP kot podpornico Putina in Xi Jinpinga, ter zahteval opravičilo, sicer bo sprožil civilno tožbo. DPP pa je kritizirala Zheng Li-wena iz KMT, ker naj bi dala prednost obisku Pekinga in srečanju s Xi Jinpingom.

Po spletu kroži videoposnetek novega prototipa kitajskega šestega generacije bojnega letala J-36 (model uradno ni potrjen), ki ga je izdelala letalska industrijska skupina Chengdu. Analitiki ocenjujejo, da naj bi razvoj letala potekal hitreje od prvotnih načrtov, kar nakazuje izginotje "cevi za merjenje hitrosti zraka".

Kitajska je izvedla presenetljive vojaške vaje "Pravična misija–2025" okoli Tajvana, ki so vključevale streljanje v živo in simulacijo blokade ključnih tajvanskih pristanišč in energetskih poti. Vaje, ki so jih izvedle različne veje kitajske vojske, so poudarile sposobnost hitrega napada in kontrole nad Tajvanom, kar je po mnenju kitajskih strokovnjakov odgovor na provokacije zunanjih sil in tajvanske separatistične težnje. Poudarek je bil na preprečevanju vmešavanja zunanjih sil in testiranju sposobnosti za skupno delovanje različnih vojaških enot.

Po zaključku dvomestnega foruma med Tajpejem in Šanghajem je Kitajska izvedla vojaške vaje okoli Tajvana, kar je sprožilo različne odzive. Tajvanski politik Wu Hsin-tai je potezo označil kot klofuto Kuomintangu in županu Tajpeja, Chiang Wan-anu, ki je forum obiskal. Medtem je poslanec DPP Wu Si-yao dejal, da so vojaške vaje "darilo", ki ga je Chiang Wan-an prinesel s seboj. Poslanec Kuomintanga, Zhan Wei-yuan, je odgovoril, da imajo nekateri v mislih samo politiko in ne ljudi. Kitajski strokovnjaki so to dejanje označili kot dvostranski pristop Kitajske do Tajvana. Poleg tega je Zheng Liwen izjavila, da bo Kuomintang prihodnje leto predlagal Li Ši-čuana za kandidata za župana Novega Tajpeja, na kar se je odzval Liu Heran, ki je poudaril enotnost stranke.

Po preštetih 95% glasov je stranka Vetevendosje Albina Kurtija prejela 49,83% glasov na parlamentarnih volitvah na Kosovu. Zaradi teh rezultatov ima stranka veliko verjetnost, da bo oblikovala vlado. Kurti je zmago označil za zgodovinsko in napovedal, da bo iskal zaveznike za oblikovanje vlade.

V stranki Kuomintang (KMT) je Xie Yihong izrazila pripravljenost kandidirati za županjo okrožja Changhua leta 2026, pri čemer se zaveda morebitnih družinskih konfliktov glede kandidature njenega brata za predsednika okrožnega sveta. Stranka DPP pa naj bi podpirala kandidaturo Chen Suyue za isto funkcijo. Pojavile so se tudi govorice o morebitni "zamenjavi" kandidatov med strankama TPP in KMT za župana okrožja Yilan, vendar sta Chen Wanhui in Wu Zongxian te govorice zanikala. V stranki KMT je potekala tudi 131. obletnica ustanovitve stranke v okrožju Kinmen, ki pa se je ni udeležil predsednik stranke Zheng Liwen.

Tajvanska vladajoča stranka Demokratična progresivna stranka (DPP) je izdala letni pregled v obliki glasbenega videa, ustvarjenega izključno s pomočjo umetne inteligence. Video, ki spominja na energično anime glasbo, slavi dosežke predsednika Lai Ching-teja in podpredsednice Hsiao Bi-khim ter njune ekipe v letu 2025.

Po potresu magnitude 7,0 pri Yilanu so prebivalci opazili svetlobne pojave na nebu, ki naj bi bili povezani s potresom. Mnogi so preko spleta preverjali varnost svojih bližnjih, medtem ko so se nekateri pripravljali na morebitne popotresne sunke z dopolnjevanjem zalog v nujnih primerih, vključno z zdravili. Potres je povzročil začasne motnje v delovanju znanstveno-raziskovalne opreme na univerzi Yang Ming Chiao Tung in povzročil val inženirjev v tovarniško cono Zhuke za preglede. Podjetje UMC je podalo izjavo o stanju svojih obratov.

V Srednjeafriški republiki so potekale volitve za novega predsednika in poslance. Aktualni predsednik Faustin Archange Touadéra, zaveznik Rusije, si prizadeva za tretji mandat.

Stranka Kuomintang se še vedno ni dogovorila o kandidatu za župana okrožja Yilan, saj se za to mesto potegujeta dva močna kandidata. Medtem se je znotraj stranke pojavilo nasprotovanje glede odločitve, da podprejo ponovno izvolitev trenutne županje mesta Hsinchu, Gao Hongan, pri čemer nekateri člani stranke izražajo nezadovoljstvo zaradi izpuščenih predizborov. Predlagali so, da bi stranka 民眾黨 (Minzhong Dang) v zameno obljubila podporo kandidatu Kuomintanga za predsednika leta 2028.

Vlada je sprejela spremembe zakona o odnosih med Tajvanom in Kitajsko, ki uvajajo obvezna dovoljenja za vse javne uslužbence in poslance za obiske na Kitajskem. Predlog je sprožil kritike opozicije, ki meni, da omejuje izmenjave. Predsednik Lai Ching-te je kljub sprejetju zakona o zamrznitvi znižanja pokojnin napovedal ustavno presojo. Kuomintang je napovedal, da bo dopustil visokemu uradniku stranke da kandidira za župana.

Predsednik Tajvana, Lai Ching-te, je objavil revidirane zakone, ki ustavljajo zniževanje pokojnin javnih uslužbencev in učiteljev. Ob tem je napovedal, da bo vlada zahtevala ustavno presojo in začasno odredbo ustavnega sodišča, ker naj bi zakon povzročil prezgodnjo insolventnost pokojninskega sistema in dodatno finančno breme za državljane. Predsednikov urad je prejel predlog zakona 18. decembra in ga objavil 26. decembra.

Predsednik Lai Ching-te je kritiziral opozicijski stranki KMT in TPP zaradi oviranja pregleda proračuna za leto 2025 in obrambnega proračuna v višini 1,25 bilijona dolarjev, rekoč, da ne morejo govoriti o ustavnosti. KMT je odgovorila, da vlada ne pripravlja proračuna in pričakuje slepo podporo parlamenta, kar da je rušenje ustavnega reda.