Brazilsko združenje industrije rastlinskih olj (Abiove), ki predstavlja največje svetovne trgovce s sojo, je uradno napovedalo odstop od t. i. sojinega moratorija, s katerim so se podjetja od leta 2006 zavezovala, da ne bodo kupovala pridelkov z novoizkrčenih območij amazonskega pragozda. Ta odločitev predstavlja resno grožnjo okoljskim ciljem predsednika Luiza Inácia Lule da Silve, ki je obljubil popolno zaustavitev krčenja gozdov do leta 2030. Moratorij je v skoraj dveh desetletjih veljal za enega najuspešnejših zasebnih okoljskih ukrepov, saj je znatno prispeval k zmanjšanju uničevanja biodiverzitete v regiji. Razlog za umik iz dogovora tiči predvsem v novi državni zakonodaji nekaterih brazilskih zveznih držav, ki so začele ukinjati davčne ugodnosti za podjetja, ki sodelujejo pri moratoriju. Trgovci s sojo so se tako spopadli s finančnimi pritiski in izgubo konkurenčnosti, kar je privedlo do prekinitve zaveze. Okoljevarstveniki opozarjajo, da bo odprtje trga za sojo iz spornih območij spodbudilo kmete h hitrejšemu izsekavanju gozda za namen kmetijskih površin, kar bo imelo dolgoročne posledice za svetovno podnebje. Brazilska vlada je napovedala, da bo skušala izgubo zasebne zaveze nadomestiti s strožjim izvajanjem zakonodaje in novimi spodbudami za trajnostno kmetijstvo. Strokovnjaki kljub temu ostajajo skeptični, saj so nadzorni organi v odročnih predelih Amazonije pogosto premalo opremljeni za učinkovito preprečevanje nezakonitih posegov v naravo. Dogodek odmeva tudi na mednarodnih trgih, saj bi lahko vplival na trgovinske odnose z Evropsko unijo, ki zaostruje pravila glede uvoza surovin, povezanih s krčenjem gozdov.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je v četrtek opravil ločena telefonska pogovora s kanadskim premierjem Markom Carneyjem in mehiško predsednico Claudio Scheinbaum, s katerima je razpravljal o zaostrenih političnih razmerah v Venezueli. Lula je ob tem ostro obsodil ravnanje Združenih držav Amerike do Venezuele, kar odraža prizadevanja regionalnih in mednarodnih akterjev za stabilizacijo razmer v tej južnoameriški državi. Med pogovorom s kanadskim premierjem je Lula podal povabilo za uradni obisk, ki ga je Mark Carney sprejel in naj bi Brazilijo obiskal aprila prihodnje leto. Srečanje bo namenjeno krepitvi dvostranskih odnosov in nadaljnjemu usklajevanju glede venezuelske krize, ki pomembno vpliva na stabilnost celotne regije. Brazilija pod Lulovim vodstvom še naprej išče diplomatsko pot, ki bi vključevala čim širši krog mednarodnih partnerjev. Sodelovanje z Mehiko ostaja ključno pri oblikovanju skupnega latinskoameriškega odziva na dogajanje v Caracasu. Predsednica Claudia Scheinbaum in Lula sta poudarila pomen suverenosti in mirnega reševanja sporov brez zunanjega vmešavanja, kar je v skladu z njuno kritiko nedavnih potez Washingtona.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Predsednik Lula da Silva je uveljavil veto na sporni zakon, ki bi omogočil znižanje kazni Jairu Bolsonaru in njegovim podpornikom, obtoženim za poskus državnega udara v Brasílii pred tremi leti. Zakon bi omilil kazni udeležencem nemirov.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Ameriške sile so v soboto, 3. januarja 2026, v obsežni vojaški operaciji prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Aretacija se je odvila v vojaškem kompleksu Fuerte Tiuna v Caracasu, nakar so nekdanjega predsednika nemudoma prepeljali v New York. Ob prihodu na ameriška tla so Madura, ki je Venezuelo vodil več kot dvanajst let, iz letala izkrcali z vrečo na glavi in v uklenjenega v verige, kar simbolizira konec njegove dolgotrajne vladavine, zaznamovane s hudo gospodarsko krizo in obtožbami o represiji nad lastnim prebivalstvom. Operacijo je vodila administracija predsednika Donalda Trumpa, ki Madura bremeni vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili in orožjem. Prijetje je v mednarodni skupnosti sprožilo mešane odzive. Medtem ko je brazilska vlada pod vodstvom predsednika Lule operacijo ostro obsodila kot kršitev suverenosti, je venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado dogodek pozdravila kot ključen korak k osvoboditvi države. V Venezueli so se po aretaciji stopnjevale napetosti, podpredsednica države pa je zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in njegove žene Cilie Flores.

Združene države Amerike so v okviru vojaške operacije z imenom 'Absolute Resolve' ujele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Ta dogodek predstavlja eno najpomembnejših ameriških intervencij v Latinski Ameriki v zadnjih desetletjih in je takoj sprožil mešane odzive v regiji. Medtem ko so nekatere države in opozicijske skupine novico sprejele z navdušenjem, so drugi voditelji dejanje obsodili kot kršitev suverenosti in nadaljevanje dolge zgodovine ameriškega vmešavanja v notranje zadeve latinskoameriških narodov. Operacija sledi stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer so ZDA Madura predhodno obtožile vodenja narkokartela 'Cartel de los Soles' in podpore terorizmu. Analitiki opozarjajo, da bo ujetje Madura korenito spremenilo politično podobo regije in odnos do Združenih držav Amerike. Dogodek je bil izveden kot nenaden napad, ki je presenetil mednarodno javnost in povzročil globoko polarizacijo med latinskoameriškimi vladami glede legitimnosti takšnega posredovanja.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil po aretaciji v Caracasu s strani ameriških oborcev prepeljan v New York, kjer so ga prevzeli agenti urada za boj proti drogam (DEA). Prvi posnetki iz New Yorka prikazujejo Madura, ki je ob prihodu podal le krajšo izjavo. Trenutno je zaprt v pripornem centru Metropolitan v Brooklynu, kjer bo počakal na prvo zaslišanje pred zveznim sodiščem. Operacija, ki je vodila do njegovega zajetja, je vključevala ameriške specialne enote in obveščevalno podporo znotraj venezuelskih struktur. Ameriško tožilstvo ga bremeni vodenja narko-teroristične organizacije, ki naj bi v Združene države Amerike tihotapila velike količine kokaina. Poleg Madura je bila pridržana tudi njegova soproga Cilia Flores. Dogodek je sprožil val mednarodnih odzivov, pri čemer so nekateri voditelji operacijo označili za kršitev mednarodnega prava, venezuelska opozicija pa za korak k obnovitvi demokracije.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške sile aretirale v Caracasu in ju prepeljale v ZDA, kjer sta bila obtožena narkoterorizma in drugih zločinov. Maduro je bil zaprt v zloglasnem Metropolitanskem pripornem centru v Brooklynu. Varnostni svet ZN je sklical nujno sejo, da bi razpravljal o ameriški vojaški intervenciji v Venezueli.

Venezuelske oblasti so začasno zaprle državno mejo z Brazilijo, kar je neposreden odziv na predhodni vojaški napad Združenih držav Amerike. Ukrep sledi dramatičnemu stopnjevanju napetosti v regiji, potem ko so ameriške sile v okviru vojaške operacije zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Odločitev o zaprtju meje, ki je bila sprejeta v Sao Paulu, odraža globoko destabilizacijo in strah pred novimi varnostnimi grožnjami v Latinski Ameriki. Analitiki opozarjajo, da bi ameriški napadi na Venezuelo lahko sprožili val beguncev in povzročili še večji eksodus prebivalstva v sosednje države, kar bi močno obremenilo regionalno stabilnost. Brazilija, ki je sprva ohranjala odprte meje pod nadzorom obrambnega ministrstva, se zdaj sooča z novimi izzivi pri upravljanju mejnega območja v zvezni državi Roraima. Razmere ostajajo napete, saj je brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva ameriško posredovanje že obsodil kot nedopustno kršitev suverenosti sosednje države.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro obsodil nedavna dejanja Združenih držav Amerike v Venezueli, pri čemer je zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura in bombardiranje ozemlja sosednje države označil za dejanja, ki presegajo nesprejemljivo mejo. Lula je poudaril, da tovrstni vojaški posegi in aretacija tujega voditelja predstavljajo kršitev mednarodnih norm in suverenosti države. Ob tem je pozval mednarodno skupnost, naj se prek Združenih narodov odločno odzove na ameriške napade in zaščiti temeljna načela mednarodnega prava. Brazilija, ki meji na Venezuelo, se po besedah predsednika spopada z zaskrbljenostjo glede stabilnosti celotne regije po stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom. Izjave brazilskega voditelja odražajo poglobitev diplomatskega spora v Južni Ameriki, kjer se Brazilija trudi ohraniti vlogo regionalnega posrednika, hkrati pa zavrača enostranske vojaške posege zahodnih sil.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro obsodil nedavni vojaški napad Združenih držav Amerike na Venezuelo in zajetje predsednika Nicolása Madura. Brazilski voditelj je dejanje označil za prestopanje "nesprejemljive meje" in pozval k odločnemu odzivu Združenih narodov. Napad je povzročil globok razkol med latinskoameriškimi voditelji, pri čemer sta se Mehika in Kolumbija pridružili brazilski obsodbi, medtem ko sta Argentina in Ekvador operacijo pozdravila. Argentinski predsednik Javier Milei je v javno objavljenem videoposnetku proslavljal ameriško posredovanje in ob tem neposredno provociral brazilskega kolega. Napetosti v regiji se stopnjujejo zaradi strahu pred novim valom migracij in morebitne destabilizacije meja, zlasti ob brazilsko-venezuelski meji. Brazilija, ki je pred meseci ponujala posredovanje, se zdaj spopada z neposrednimi varnostnimi in diplomatskimi posledicami ameriške vojaške prisotnosti v svoji soseščini.

Brazilska vlada je po vojaški operaciji Združenih držav Amerike v sosednji Venezueli sporočila, da razmere na meji v zvezni državi Roraima ostajajo mirne in nadzorovane. Brazilski obrambni minister José Múcio je potrdil, da meja ostaja odprta, medtem ko oborožene sile izvajajo poostren nadzor. Po navedbah zunanjega ministrstva za zdaj ni poročil o morebitnih žrtvah med brazilskimi državljani, ki bivajo v Venezueli, prav tako pa ni zaznati nenavadnih premikov prebivalstva na obmejnem območju. Dogodki so neposredna posledica ameriškega letalskega bombardiranja, do katerega je prišlo v času izredno zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom. Predsednik Luiz Inácio Lula da Silva se je o razmerah posvetoval na nujnem sestanku z najvišjimi vladnimi predstavniki, vključno z zunanjim ministrom Maurom Vieirom in sekretarko Mario Lauro da Rocha. Brazilija ohranja stalne stike s svojim veleposlaništvom v Caracasu, da bi spremljala notranje dogajanje v državi, kjer so razmere po trditvah ameriškega predsednika Donalda Trumpa o zajetju Nicolása Madura skrajno negotove. Brazilske oblasti so napovedale nadaljnje evalvacije stanja, da bi preprečile morebitne negativne vplive konflikta na svojem ozemlju.

Ameriška vojska je v tvegani operaciji v Caracasu zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cílio Flores. Napad, ki se je zgodil 3. januarja 2026 v zgodnjih jutranjih urah, vključuje bombardiranje prestolnice in aretacijo ključnih osebnosti režima. Ameriški predsednik Donald Trump je v uradni izjavi iz Mar-a-Laga potrdil, da bodo Združene države Amerike začasno upravljale z Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena varna in pravična tranzicija oblasti. Trump je poudaril, da si prizadeva za mir in pravičnost za venezuelsko ljudstvo, ter dodal, da ne bo dopustil, da bi nadzor nad državo prevzeli drugi akterji brez upoštevanja interesov državljanov. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive, zlasti v Latinski Ameriki. Brazilska Delavska stranka (PT) je dejanje označila za ugrabitev in najhujšo mednarodno agresijo v Južni Ameriki v 21. stoletju. Čeprav stranka v izjavi ni neposredno podprla Madura, je opozorila na hude grožnje regionalni stabilnosti, ki so posledica ameriških enostranskih vojaških akcij. Italijanski poslanec Fabio Porta je prav tako obsodil vojaško posredovanje kot nevarno, čeprav je priznal problematičnost Madurovega režima, ter izrazil skrb za usodo tujih državljanov v državi. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, saj gre za neposredno odstranitev tujega voditelja s strani ameriških oboroženih sil.

Rusko zunanje ministrstvo in brazilska politična levica, vključno s predsednikom Lulo da Silvo, so ostro obsodili vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki se je končalo z zajetjem predsednika Nicolása Madura. Moskva je v dveh uradnih izjavah označila ameriško ravnanje za oboroženo agresijo in kršitev mednarodnega prava. Ruska diplomacija je opozorila, da tovrstni enostranski vojaški posegi ogrožajo stabilnost v celotni latinskoameriški regiji. V Braziliji so zavezniki predsednika Lule obtožili administracijo Donalda Trumpa imperializma in nezakonitega posega v suverenost sosednje države. Brazilska levica opozarja, da zajetje legitimnega državnega voditelja predstavlja nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Dogajanje sledi večmesečnemu stopnjevanju napetosti, med katerim je Washington krepil vojaško prisotnost v Karibskem morju, Maduro pa je pomoč iskal pri svojih zaveznicah, Rusiji in Kitajski.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro obsodil nedavno ameriško vojaško operacijo v sosednji Venezueli, ki je vključevala bombardiranje ozemlja in pridržanje venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Lula je dejanja Združenih držav Amerike označil za kršitev mednarodnega prava in dejanje, ki je prestopilo mejo sprejemljivega v mednarodnih odnosih. Po njegovih besedah gre za neposredno grožnjo miru v regiji, zato je Združene narode in širšo mednarodno skupnost pozval k takojšnjemu in odločnemu odzivu na ameriško posredovanje. Zaradi stopnjevanja napetosti je brazilski voditelj poudaril, da je takšna oblika zunanjega vmešavanja nesprejemljiva za suverenost latinskoameriških držav. Brazilija, ki je v preteklosti že ponujala vlogo posrednika med Washingtonom in Caracasom, zdaj opozarja na destabilizacijske učinke, ki jih imajo takšne vojaške akcije na celotno celino. Dogodek pomeni vrhunec dolgotrajnih napetosti, pri čemer se je Lula postavil v vlogo glavnega zagovornika regionalne stabilnosti pred ameriško hegemonijo.

Kitajska je obsodila ZDA zaradi aretacije Nicolása Madura in zahtevala njegovo izpustitev ter zagotovitev njegove varnosti. Indijski ameriški zakonodajalci so kritizirali Trumpovo odločitev o uporabi vojaške sile v Venezueli. Benjamin Netanjahu je pohvalil Trumpa za napad ZDA na Venezuelo in zajetje Madura. Trump je tudi napovedal, da bodo ameriška naftna podjetja vstopila v Venezuelo. Obstajajo tveganja pri nadzoru režima, ki ga je vodil Nicolás Maduro.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je v uradni izjavi ostro obsodil vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, ki se je končala z zajetjem predsednika Nicolása Madura. Lula je dejanje označil za nesprejemljivo kršitev mednarodnega prava in suverenosti, ki regijo vrača v najtemnejše čase tujega vmešavanja v latinskoameriško politiko. Poudaril je, da takšne poteze ogrožajo mir v regiji in presegajo meje dopustnega v mednarodnih odnosih. Dogodek je sprožil burne odzive tudi na brazilskem notranjepolitičnem prizorišču. Sinovi nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara so prek družbenih omrežij proslavili padec Madura in dogajanje izkoristili za napad na aktualnega predsednika Lulo. Carlos, Eduardo in Flávio Bolsonaro so operacijo interpretirali kot konec vpliva levice v Latinski Ameriki, pri čemer so vlekli vzporednice z domnevnim političnim preganjanjem svojega očeta v Braziliji. Flávio Bolsonaro je ob tem namigoval na nepravilnosti pri brazilskih volitvah in napovedal propad političnega povezovanja levih strank v okviru Foruma v São Paulu.

Ameriške specialne sile so v soboto, 3. januarja, v okviru obsežne operacije v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Po navedbah ameriških virov so Madura po zajetju nemudoma začeli pripravljati na prevoz v New York, kjer mu bodo predvidoma sodili zaradi večkratnih obtožb, povezanih z narkoterorizmom, korupcijo in kršitvami človekovih pravic. Operacija, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, je sprožila mešane mednarodne odzive. Medtem ko so argentinske oblasti in venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado potezo pozdravili kot začetek svobode za državo, je brazilski predsednik Lula da Silva napad ostro obsodil. Brazilski voditelj je dejanje označil za nesprejemljivo prekoračitev meja suverenosti in pozval k odločnemu odzivu Združenih narodov. ZDA so Madura že dlje časa obtoževale vodenja kriminalnega kartela 'Soles', ki naj bi se ukvarjal s tihotapljenjem mamil in sistemskim uničevanjem venezuelske naftne industrije. Zaradi teh obtožb je bila za njegovo zajetje že pred časom razpisana visoka denarna nagrada. Trenutno stanje v Venezueli po zajetju ostaja negotovo, saj dogodek predstavlja enega največjih neposrednih vojaških posegov ZDA v Latinski Ameriki v zadnjih desetletjih.

Po zajetju Nicolása Madura so se pojavili različni mednarodni odzivi. Brazilski predsednik Lula je ameriško vojaško operacijo ostro obsodil, medtem ko je voditeljica venezuelske opozicije, María Corina Machado, izrazila upanje na svobodo Venezuele. Predsednik Ekvadorja, Daniel Noboa, je napovedal, da bo čas za vse »kriminalne narko-čaviste«. Kitajska se je odzvala na aretacijo Madura po srečanju slednjega s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Beli hiši naj bi načrtovala upravljanje Venezuele. Ameriške sile so v Madurovo rezidenco v Caracasu prispele v soboto malo po 2. uri zjutraj po lokalnem času, po večmesečnih pripravah.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je v soboto zjutraj sporočila, da so ameriške vojaške sile v bliskoviti operaciji zajele in odpeljale predsednika Nicolása Madura ter prvo damo Cilio Flores. Operacija, ki se je začela v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026, je vključevala zračne napade na Caracas in okoliške zvezne države Miranda, Aragua in La Guaira. Po navedbah Rodríguezove so napadi zahtevali civilne žrtve, vendar natančno število mrtvih še ni znano. Venezuelska vlada je nemudoma aktivirala dekret o mednarodnem izrednem stanju, ki ga je Maduro pripravil že pred meseci ob povečanju prisotnosti ameriške mornarice v Karibih. Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je dejanje ostro obsodil in ga označil za nesprejemljiv precedens v mednarodni skupnosti ter kršitev venezuelske suverenosti. Po njegovih besedah uporaba sile spominja na najtemnejša obdobja vmešavanja v latinskoameriško politiko. Medtem brazilska vojska ocenjuje, da neposredne vojaške grožnje za Brazilijo ni, vendar z zaskrbljenostjo spremlja morebiten val beguncev. Analitiki v brazilski vojski so opozorili na dejstvo, da so ameriški helikopterji nad Caracasom leteli brez odpora, kar nakazuje na morebitno sodelovanje dela venezuelskih oboroženih sil pri odstranitvi Madura.

Po poročanju medijev je Vrhovno sodišče Venezuele zaradi aretacije Nicolasa Madura začasno preneslo predsedniške pristojnosti na podpredsednico Delcy Rodríguez. Brazilija naj bi jo priznala kot vršilko dolžnosti voditeljice države.

Varnostni svet ZN bo izredno zasedal zaradi razmer v Venezueli po vojaškem posredovanju ZDA. Brazilski predsednik Lula je obsodil ameriški napad kot spomin na 'najhujše trenutke vmešavanja v Latinski Ameriki'. Francoski predsednik Macron je izjavil, da se je venezuelski narod osvobodil diktature Nicolasa Madura. Podpredsednica Venezuele, Delsy Rodriguez, je zanikala, da bi prevzela predsedniški položaj in poudarila, da je Maduro še vedno predsednik.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro kritiziral domnevno ugrabitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki naj bi jo izvedle Združene države Amerike. Brazilija je dejanje označila za kršitev suverenosti Latinske Amerike in Karibov ter poudarila, da takšne poteze pomenijo prestopanje "rdeče črte" v mednarodnih odnosih. Po poročanju lokalnih virov je dogodek sprožil obsežne nemire na ulicah venezuelske prestolnice Caracas, kjer se je zbrala množica ogorčenih podpornikov predsednika Madura. Brazilski vrh je opozoril, da gre za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve neodvisne države, kar bi lahko povzročilo dolgotrajno nestabilnost v regiji. Odnosi med Venezuelo in Združenimi državami Amerike so bili sicer že dlje časa napeti zaradi predhodnih obtožb o načrtovanju vojaških napadov na venezuelsko ozemlje.

Brazilski predsednik Lula da Silva je obsodil ameriški vojaški napad na Venezuelo in zajetje Nicolása Madura ter pozval Združene narode k odzivu na ameriško operacijo v Venezueli. Brazilska vlada je izrazila odločno obsodbo vojaških akcij proti Venezueli.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro kritiziral vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevalo bombardiranje in zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Lula da Silva je dejanja Washingtona označil za nedopustna in poudaril, da so ZDA s tem prestopile vse meje sprejemljivega v mednarodni politiki. Po poročanju brazilskih organov pregona so venezuelske oblasti v odziv na napad popolnoma zaprle mejo z Brazilijo, kar je povzročilo nenaden upad migracijskega toka. Zaradi stopnjevanja napetosti in ameriških zračnih napadov na bolivarsko republiko je tudi sosednja Kolumbija napovedala prerazporeditev svojih sil in virov na mejo, saj se pripravlja na morebiten val beguncev. Medtem ko v ZDA zoper zajetega Madura že pripravljajo obtožnico, regija ostaja v stanju visoke pripravljenosti, saj vojaško posredovanje vpliva na stabilnost celotne Južne Amerike. Brazilski predsednik je v svoji izjavi za javnost izrazil resno zaskrbljenost nad kršenjem suverenosti sosednje države.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro obsodil ameriški vojaški poseg v Venezueli in dejanje označil za prestopanje "nesprejemljive meje". Po njegovih besedah napad predstavlja resno kršitev venezuelske suverenosti in nevarno precedenčno dejanje za mednarodno skupnost. Lula je v uradni izjavi poudaril, da takšne oblike vojaškega posredovanja neposredno kršijo mednarodno pravo in ogrožajo stabilnost v celotni regiji. Odziv Brazilije prihaja po tem, ko so sile Združenih držav Amerike izvedle vojaške operacije proti sosednji državi, kar je sprožilo val diplomatskih odzivov v Latinski Ameriki. Brazilski voditelj, ki je predhodno ponujal posredovanje med Washingtonom in Caracasom, zdaj opozarja na nesprejemljivost ogrožanja državne integritete s strani tujih velesil. Pozivi k diplomatski rešitvi spora so bili po poročanju lokalnih medijev prezrti, kar je privedlo do stopnjevanja napetosti, ki bi lahko trajno spremenilo geopolitično sliko v Južni Ameriki.

Združene države Amerike so skozi zgodovino večkrat neposredno in posredno posegle v notranjo politiko latinskoameriških držav, kar močno vpliva na trenutne zaostrene odnose z Venezuelo. Venezuelska predsednika Hugo Chávez in Nicolás Maduro sta Washington v preteklosti večkrat obtožila podpore poskusom državnih udarov, trenutna administracija pod vodstvom Donalda Trumpa pa stopnjuje pritisk z zasegi tankerjev in uvedbo strogih gospodarskih sankcij. Zgodovinski pregled ameriških intervencij razkriva vzorec podpore avtoritarnim režimom in rušenja levičarskih vlad, kar je v regiji pustilo globoke politične in gospodarske posledice. V zadnjem obdobju so se napetosti dodatno zaostrile zaradi ameriške vojaške prisotnosti v Karibskem morju in zasegov plovil, ki prevažajo venezuelsko nafto. Maduro te poteze označuje za imperialistično agresijo in piratstvo, hkrati pa opozarja na nevarnost izbruha širšega regionalnega konflikta, ki bi Južno Ameriko lahko spremenil v novo krizno žarišče, podobno Gazi. Regionalne sile, vključno z Brazilijo, z zaskrbljenostjo spremljajo vojaško eskalacijo in pozivajo k deeskalaciji razmer.

Po aretaciji Nicolasa Madura so se oglasili nogometaši iz Venezuele, ki igrajo v Čilu, in izrazili olajšanje. José Antonio Kast je pozdravil ameriško posredovanje v Venezueli kot odlično novico za regijo. Kitajska je izrazila globok šok nad ameriškim napadom in aretacijo Madura ter obsodila "hegemonistično obnašanje" ZDA.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se oglasile številne države in organizacije. Venezuela je zahtevala nujno sejo Združenih narodov. Rusija je zahtevala pojasnila od ZDA glede zajetja Madura, medtem ko je Brazilija, preko Lule, obsodila vojaške akcije proti Venezueli. Kitajska je izrazila šokiranost nad ameriškimi napadi in obsoduje zajetje Madura. Na spletu kroži fotografija, ki naj bi dokazovala zajetje Madura po bombardiranju v Venezueli.

Donald Trump je bil obtožen, da je pred volitvami 2024 napovedoval napad na Venezuelo, potem ko je njegova administracija izvedla vojaški napad, zajela Nicolása Madura in ga odpeljala v New York zaradi obtožb o trgovini z drogami. JD Vance se je trudil pojasniti motive napada, pri čemer je bila pogosta tema, da je Venezuela tarča zaradi fentanila. Politični opazovalci so Vancu očitali hinavščino zaradi njegovih preteklih izjav. ZDA so obtožene neoimperializma in odpiranja venezuelskih meja ameriškim naftnim podjetjem. V ZDA so potekali protesti proti agresiji v Venezueli.

Mehika je obsodila vojaški napad ZDA na Venezuelo in opozorila, da takšno dejanje resno ogroža stabilnost v regiji. Brazilski predsednik Lula je prav tako obsodil napad in dejal, da so ZDA presegle vse sprejemljive meje. Evropa medtem ostaja tiho, medtem ko je napad povzročil šok na naftnih trgih.

Po napadu na Venezuelo se je okrepilo mednarodno obsojanje. Mehiška vlada je javno obsodila vojaške operacije ZDA in pozvala k posredovanju ZN. Republikanski senator Lindsey Graham je nakazal, da ima na muhi že naslednjo tarčo. Nekateri vidni predstavniki MAGA gibanja so ostro kritizirali predsednika Trumpa zaradi napada na Venezuelo, pri čemer so nekateri celo trdili, da je s tem izdal svoje podpornike.

Po navedbah poročil so Združene države Amerike izvedle zračne napade na Caracas in druge regije Venezuele, kar je privedlo do zajetja Nicolása Madura. Venezuelska vlada je razglasila "stanje zunanje pretrešenosti". Mehika je ostro obsodila ameriški napad in pozvala ZN k ukrepanju, medtem ko je brazilski predsednik Lula da Silva obsodil bombardiranje in zajetje Madura kot "nesprejemljivo prestopanje meje".

Po ameriškem napadu na Venezuelo in aretaciji Nicolása Madura vlada v Caracasu mrtva tišina. Ulice nadzorujejo oboroženi agenti, v zraku pa je vonj po zažganem. Ameriški predsednik Trump in Marco Rubio sta nakazala možnost ameriške intervencije tudi na Kubi. Grški in kubanski sindikati so obsodili ameriško intervencijo v Venezueli.

Nicolás Maduro naj bi decembra zavrnil ponudbo ZDA o odhodu v Turčijo. Po poročanju New York Timesa je v ameriški vojaški operaciji v Venezueli umrlo najmanj 40 ljudi, število žrtev pa se je povečalo na 80.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je podprl kandidaturo svojega sina Flavia za predsednika na volitvah leta 2026. Bolsonaro je v pismu izrazil prepričanje, da ne smejo dovoliti, da bi bil glas ljudstva utišan.

Jair Bolsonaro, ki je v zaporu zaradi poskusa državnega udara in prestaja 27-letno zaporno kazen, je uspešno prestal operacijo bilateralne ingvinalne hernije. Operacija je trajala približno tri ure in pol, po njej pa je bil nameščen v bolnišnično sobo.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva se je razglasil za "prijatelja" ameriškega predsednika Donalda Trumpa in minimiziral vpliv carin, ki jih je Trump uvedel proti Braziliji, preden jih je znižal.

Predsednik Lula je imenoval Gustava Feliciana za novega ministra za turizem v Braziliji. Feliciano, ki ima podporo Huga Motte in Celso Sabina, je zamenjal Celso Sabina, kar je del prizadevanj za reorganizacijo vladne podpore. Feliciano je sin zveznega poslanca Damião Feliciana in nekdanje guvernerke Paraíbe Lígie Feliciano, pred tem pa je bil državni sekretar za turizem.

Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je pozval voditelje Evropske unije, naj pokažejo pogum in podpišejo sporazum o prosti trgovini z južnoameriškim blokom Mercosur. Po poročanju RMF FM bo jutri na zasedanju veleposlanikov EU odločilno glasovanje o Mercosurju.

Venezuela je ostro obsodila ameriški zaseg še enega tankerja z nafto ob svojih obalah in ga označila za dejanje piratstva ter del pritiska ZDA za zamenjavo režima v državi. Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost je potrdilo zaseg tankerja, ki je nedavno odplul iz Venezuele. To je že drugi takšen primer v tem mesecu.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je na vrhu Mercosurja opozoril, da bi bila morebitna vojaška intervencija v Venezueli humanitarna katastrofa in bi ustvarila nevaren precedens za celotno Južno Ameriko. Poudaril je, da je celina ponovno ogrožena zaradi vojaške prisotnosti, štiri desetletja po vojni za Falklandsko otočje.

Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je pozval Evropsko unijo, naj pokaže pogum in podpiše trgovinski sporazum z južnoameriškim blokom Mercosur. Lula je poudaril, da se 26 let trajajoča pogajanja brez poguma ne bodo zaključila, saj je EU podpis preložila.

Predsednik Lula je izjavil, da Francija sama ne bo mogla preprečiti podpisa sporazuma med Mercosurjem in Evropsko unijo, čeprav je bil podpis, ki ga je Ursula von der Leyen pričakovala konec tedna, preložen na januar.