Ameriški predsednik Donald Trump se je v Beli hiši sestal z venezuelsko opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado, s čimer so Združene države Amerike ponovno potrdile podporo prizadevanjem za politično svobodo v tej južnoameriški državi. Machado je po srečanju poudarila, da je Trump popolnoma zavezan izpustitvi političnih zapornikov in splošni svobodi vseh Venezuelcev. Bela hiša je ob tem dogodku izpostavila pomen odnosov z začasnimi venezuelskimi oblastmi, ki so prevzele vodenje po odstavitvi prejšnjega režima. Srečanje predstavlja ključen korak v prizadevanjih opozicije za utrditev mednarodne legitimnosti in zagotavljanje podpore najpomembnejše zaveznice v regiji. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je srečanje označila za plodno, opozicijska voditeljica pa je po pogovorih pot odšla proti senatu, kjer je nadaljevala z diplomatskimi aktivnostmi. Administracija predsednika Trumpa s tem dejanjem nadaljuje politiko pritiska na ostanke starega režima in krepi vezi z novimi političnimi akterji v Caracasu. Dogodek odmeva v celotni Latinski Ameriki, saj simbolizira odločenost ZDA, da aktivno sodelujejo pri stabilizaciji razmer v državi, ki jo že leta pretresajo gospodarska kriza in politični nemiri. Machado je izrazila optimizem glede prihodnjega sodelovanja in poudarila, da se Venezuela lahko zanese na neposredno pomoč ameriškega predsednika pri doseganju demokratičnih standardov.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v Beli hiši sestal z voditeljico venezuelske opozicije Mario Corino Machado, s katero sta razpravljala o prihodnosti Venezuele in prizadevanjih za vzpostavitev demokracije. Machado je po srečanju izrazila optimizem in poudarila, da računa na Trumpovo podporo pri zagotavljanju svobode venezuelskega ljudstva. Kljub pozitivnemu tonu srečanja pa je Bela hiša jasno sporočila, da Združene države Amerike ne priznavajo Machade kot uradne predsednice države. Srečanje predstavlja nadaljevanje kompleksne ameriške diplomacije v regiji, kjer Washington poskuša uravnotežiti podporo opozicijskim gibanjem z realnostjo trenutnih oblasti v Caracasu. Trump je po navedbah opozicijske voditeljice sicer izrazil polno zavezanost svobodi Venezuelcev, vendar Washington ohranja previdno držo glede formalnega priznanja nove izvršne oblasti. To kaže na taktični pristop ameriške administracije, ki se izogiba prehitrim enostranskim potezam v nestabilnem političnem okolju. Machado ostaja ključna figura opozicije, ki si prizadeva za mednarodno priznanje in podporo pri odstranitvi ostankov režima Nicolása Madura. Čeprav Bela hiša tokrat ni podelila uradnega predsedniškega naziva, srečanje na najvišji ravni simbolizira pomembno diplomatsko zmago za opozicijsko gibanje in potrjuje, da Venezuela ostaja ena izmed prednostnih nalog ameriške zunanje politike v Latinski Ameriki.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v Beli hiši sestal z venezuelsko opozicijsko voditeljico in dobitnico Nobelove nagrade za mir Mario Corino Machado. Srečanje, ki je trajalo več kot dve uri in je potekalo za zaprtimi vrati, predstavlja pomemben diplomatski premik v prizadevanjih za stabilizacijo Venezuele po odstranitvi prejšnjega režima. Čeprav vsebina pogovorov ni bila javno razkrita, analitiki menijo, da sta sogovornika razpravljala o prihodnji politični ureditvi države in vlogi opozicije pri njeni obnovi. Machado je po srečanju zavrnila podrobnejše komentarje o vsebini pogovorov, kar nakazuje na občutljivost trenutnih pogajanj. Dogodek se je odvil v času, ko se Združene države Amerike aktivno vključujejo v reševanje venezuelske krize, pri čemer Trumpova administracija išče zanesljive partnerje za vzpostavitev nove demokratične oblasti. Srečanje poudarja osrednjo vlogo Marie Corine Machado kot ključne figure v venezuelski politiki, kljub predhodnim Trumpovim pomislekom glede njene vodstvene sposobnosti. Diplomatski vrh v Washingtonu bi lahko odločilno vplival na nadaljnji razvoj dogodkov v latinskoameriški državi. Združene države Amerike s tem srečanjem potrjujejo svojo podporo opozicijskim silam, ki si prizadevajo za tranzicijo oblasti. Obisk v Beli hiši velja za simbolno priznanje legitimnosti prizadevanj Machade na mednarodnem prizorišču, kar bo verjetno okrepilo njen položaj v domovini.

Vodilna predstavnica venezuelske opozicije María Corina Machado se je v Washingtonu sestala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki je po njenih besedah izrazil popolno zavezanost svobodi venezuelskega naroda. Srečanje je potekalo v okviru njenih prizadevanj za utrditev mednarodne podpore po političnih spremembah v državi. Po pogovorih s Trumpom se je Machadova odpravila v ameriški kongres, kjer je o razmerah v domovini razpravljala s senatorji iz vrst demokratov in republikancev. Sestanek predstavlja pomemben korak pri oblikovanju nove ameriške politike do Venezuele po odstavitvi Nicolása Madura. Machadova je po srečanju poudarila, da Trump razume nujnost demokratične tranzicije in gospodarske stabilizacije države. Njun pogovor sledi nedavnim diplomatskim aktivnostim, s katerimi Washington potrjuje svojo vlogo ključnega zaveznika nove venezuelske oblasti pod vodstvom začasne predsednice Delcy Rodríguez. Politična teža tega obiska je v usklajevanju prihodnjih korakov glede energetske politike in sankcij, ki so v preteklosti močno hromile venezuelsko gospodarstvo. Podpora Združenih držav Amerike ostaja ključna za legitimnost novih institucij v Caracasu, obenem pa obisk Machadove v kongresu kaže na dvostrankarsko soglasje v ameriški politiki glede vprašanja venezuelske demokracije.

Venezuelska opozicijska voditeljica in lanska dobitnica Nobelove nagrade za mir Maria Corina Machado se je v sredo, 15. januarja 2025, v Beli hiši sestala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Po navedbah virov je Machadova Trumpu med približno dve uri in pol dolgim srečanjem podarila svojo originalno medaljo Nobelove nagrade za mir. Voditeljica je srečanje označila za izjemno, poudarila pa je simbolni pomen geste, ki jo je primerjala z zgodovinskim darilom generala Lafayetta Simonu Bolivarju, in Trumpa poimenovala za naslednika Georgea Washingtona. Kljub simbolnemu dejanju pa Nobelov odbor poudarja, da naziva Nobelovega nagrajenca ni mogoče prenašati ali deliti z drugimi osebami. Čeprav se fizična medalja lahko podari, status nagrajenca ostaja izključno vezan na prvotno prejemnico. Trump je pred srečanjem izrazil dvom o legitimnosti in priljubljenosti Machadove znotraj Venezuele, saj je v preteklih izjavah dejal, da bo težko postala voditeljica države, ker naj ne bi uživala zadostnega spoštovanja med prebivalstvom. Srečanje se je odvilo v času po ameriški vojaški operaciji, v kateri je bil s položaja odstranjen dolgoletni venezuelski predsednik Nicolas Maduro. ZDA pod Trumpovim vodstvom zdaj iščejo poti za politično stabilizacijo Venezuele, pri čemer se Machadova trudi pridobiti polno podporo Washingtona za svojo vlogo v prihodnji vladi. Po obisku Bele hiše je Machadova pot nadaljevala v ameriški kongres, kjer se je srečala s senatorji obeh strank.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v četrtek v Beli hiši sestal z venezuelansko opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado. Srečanje je potekalo pod strogimi varnostnimi ukrepi in brez prisotnosti medijev, kar je nenavadno za obiske tujih političnih predstavnikov. Po pogovorih je Machadova izjavila, da je Trump popolnoma zavezan svobodi vseh Venezuelcev in izpustitvi političnih zapornikov v državi, ki jo še vedno pretresa globoka politična kriza. Kljub javnim zagotovilom o podpori pa iz Bele hiše prihajajo informacije o predsednikovem skepticizmu glede politične moči Machadove. Po navedbah uradnih virov Trump še vedno meni, da lanska dobitnica Nobelove nagrade za mir nima zadostne podpore v domovini, da bi lahko učinkovito vodila prehodno oblast v Venezueli. Ta ambivalentnost kaže na zapletenost ameriške diplomacije do režima Nicolása Madura, kjer se prepletajo ideološka podpora demokraciji in pragmatični interesi. Sestanek se je zgodil v času, ko Združene države Amerike prilagajajo svojo politiko do Venezuele, kar vključuje tudi nedavno odobritev omejenega delovanja naftnega giganta Chevron v tej državi. Medtem ko Machadova poskuša utrditi svojo vlogo ključne sogovornice z Washingtonom, Trumpova administracija očitno še naprej ocenjuje dejansko moč opozicije na terenu, preden bi sprejela morebitne nadaljnje korake za priznanje nove oblasti.

Ameriški predsednik Donald Trump kljub srečanju z venezuelsko opozicijsko voditeljico Marío Corino Machado ohranja skeptično stališče glede njene primernosti za naslednico strmoglavljenega predsednika Nicolása Madura. Tiskovna predstavnica Bele hiše je potrdila, da predsednik Trump po pogovorih ni spremenil svojega mnenja o politični prihodnosti Machadove v Venezueli. Srečanje v Washingtonu je bilo namenjeno razpravi o stabilizaciji države po padcu Madurovega režima, vendar Trumpovi pomisleki vnašajo negotovost v prihodnje diplomatske odnose med Združenimi državami Amerike in Venezuelo. Čeprav so ZDA podpirale opozicijska prizadevanja, osebno zaupanje ameriškega predsednika v vodstvene sposobnosti Machadove ostaja omejeno. Venezuelska opozicija se zdaj sooča z izzivom, kako utrditi svojo legitimnost v očeh ključne zaveznice, medtem ko Trumpova administracija preučuje alternativne možnosti za zagotovitev politične stabilnosti v regiji. Odločitev Bele hiše bo imela dolgoročne posledice za razvoj demokratičnih procesov v Južni Ameriki.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši gostil venezuelsko opozicijsko voditeljico Marío Corino Machado na več kot dve uri trajajočem zaprtem pogovoru. Sestanek, ki se je odvil le nekaj dni po tem, ko so ameriške sile zajele dosedanjega venezuelskega voditelja Nicolása Madura, je bil osredotočen na politično prihodnost države po ameriškem posredovanju. Trump je po srečanju na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da mu je bilo srečanje v veliko čast, ter pohvalil njeno vlogo v krizi. Machado je po odhodu iz Bele hiše pred podporniki izrazila optimizem in poudarila, da opozicija računa na podporo predsednika Trumpa pri prizadevanjih za svobodo Venezuele. Srečanje se je odvilo v času povečanih napetosti in mednarodne pozornosti glede usode južnoameriške države, kjer se po padcu Madurovega režima vzpostavljajo nove politične strukture. Kljub podpori, ki jo je Trump izkazal opozicijski voditeljici, pa Bela hiša uradno še vedno vzdržuje stike z začasno predsednico Delcy Rodríguez. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je pojasnila, da se Trumpovo mnenje o vlogi Maríe Corine Machado v prihodnosti Venezuele ni spremenilo, kar nakazuje na kompleksno diplomatsko igro med različnimi akterji v prehodnem obdobju. Dogodek pomeni pomemben premik v ameriški zunanji politiki do Venezuele, saj neposredna podpora Machadojevi prinaša dodatno težo njenim zahtevam po vodenju države po odstranitvi Madura.

Voditeljica venezuelske opozicije María Corina Machado se je v Washingtonu srečala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in mu pred Capitolom simbolično predala svojo Nobelovo nagrado za mir. Srečanje med voditeljema je potekalo v okviru njunega prvega uradnega obiska po Trumpovi napovedi o prevzemu nagrade, s čimer sta želela poudariti tesno zavezništvo v prizadevanjih za demokratične spremembe v Venezueli. Machado je pred mediji izpostavila pomen mednarodne podpore pri boju proti režimu v Caracasu. Kljub simbolnemu pomenu geste je Center za Nobelovo nagrado za mir (Nobel Peace Center) izdal pojasnilo, v katerem so poudarili, da se fizična medalja sicer lahko preda drugi osebi, vendar se naslov nagrajenca ne more prenesti na nekoga drugega. S tem so se odzvali na pravne in formalne pomisleke glede statusa nagrade, ki jo je Machado prejela za svoje delo na področju človekovih pravic. Trump je kljub temu sprejel dejanje kot znak velikega spoštovanja in skupnih ciljev. Dogodek odmeva predvsem v latinskoameriških in ameriških diplomatskih krogih, saj utrjuje zunanjepolitično usmeritev nove ameriške administracije do Venezuele. Podpora Machadi, ki velja za ključno figuro nasprotovanja Nicolásu Maduru, nakazuje, da bodo Združene države Amerike nadaljevale s pritiskom na venezuelsko vlado. Analitiki ocenjujejo, da je bila predaja nagrade skrbno načrtovana politična poteza za krepitev legitimnosti obeh akterjev v očeh mednarodne javnosti.

Kitajska skupina za kibernetsko vohunjenje je le nekaj dni po padcu venezuelskega predsednika Nicolása Madura sprožila obsežno kampanjo ribarjenja (phishing), uperjeno proti uradnikom ameriške vlade in oblikovalcem politik. Po poročanju agencije Reuters so napadalci uporabili vabe z vsebino, povezano z razmerami v Venezueli, da bi pridobili dostop do občutljivih informacij in sistemov v Združenih državah Amerike. Varnostni raziskovalci so dejavnost pripisali skupini, ki je tesno povezana s kitajskimi državnimi organi. Operacija je bila strateško zasnovana tako, da je izkoristila povečano zanimanje ameriških uradnikov za politično tranzicijo v Venezueli. Hekerji so pošiljali elektronska sporočila s prilogami ali povezavami, ki so obljubljale analize o prihodnosti Venezuele po Madurovem odhodu. Gre za enega prvih dokumentiranih primerov, kjer so kitajski akterji neposredno uporabili geopolitične pretrese v Latinski Ameriki kot krinko za napade na ameriško zvezno upravo. Strokovnjaki za kibernetsko varnost opozarjajo, da takšne kampanje kažejo na visoko stopnjo prilagodljivosti kitajskih obveščevalnih operacij. Čeprav so Združene države Amerike v preteklosti že bile tarče podobnih napadov, je tokratna operacija izstopala po hitrosti odziva na mednarodne dogodke. Ameriške oblasti zadeve še niso uradno komentirale, vendar naj bi že potekala preiskava o morebitnem vdoru v vladna omrežja.

Venezuelska opozicijska voditeljica in dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025 Maria Corina Machado se je v četrtek v Beli hiši sestala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ob tej priložnosti mu je podarila svojo medaljo Nobelove nagrade za mir kot priznanje za njegov domnevni prispevek k svobodi Venezuele. Srečanje so v Beli hiši označili za pozitivno, čeprav je Trump pred tem javno izrazil prepričanje, da bi moral nagrado prejeti on, saj naj bi v času svojega mandata končal osem vojn. Simbolna gesta je sprožila številne kritike in polemike tako v mednarodni javnosti kot v institucijah, ki podeljujejo to prestižno priznanje. Nobelov inštitut je ob tem pojasnil, da so njihove odločitve dokončne in da nagrade ni mogoče prenašati, deliti ali odvzeti, zato Machado kljub predaji medalje ostaja edina uradna nosilka naziva. Kritiki so dejanje označili za nepotrebno ponižanje in poskus pridobivanja naklonjenosti ameriške administracije, medtem ko so se na Norveškem odzvali s prezirom do takšnega razvrednotenja nagrade. Dogodek odraža napete odnose med venezuelsko opozicijo, ki si prizadeva za strmoglavljenje režima Nicolasa Madura, in ameriško politiko. Čeprav so se pojavila ugibanja o morebitni delitvi nagrade, pravila Nobelovega sklada tega ne dopuščajo. Analitiki opozarjajo, da gre predvsem za politično potezo Machado, s katero želi utrditi zavezništvo z Washingtonom v boju za demokratični prehod v domovini, vendar pa je s tem tvegala ugled v mednarodnih diplomatskih krogih.

Ameriške oblasti so v Karibskem morju zasegle novo, že šesto cisterno, povezano z Venezuelo, sta 15. januarja 2026 potrdila dva uradnika Združenih držav Amerike. Operacija se je odvila v času povečanih napetosti in neposredno pred pomembnim diplomatskim srečanjem. Zasegi plovil so del širših prizadevanj Washingtona za uveljavljanje sankcij in nadzor nad trgovskimi potmi, ki so povezane z režimi pod ameriškimi embargi. Novica o zasegu je sovpadla s prvim uradnim srečanjem med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in voditeljico venezuelske opozicije Mario Corino Machado. Machadova je srečanje označila za izvrstno, kar nakazuje na tesno usklajevanje med ameriško administracijo in opozicijskimi silami v Venezueli. Trumpova administracija s temi koraki krepi pritisk na Caracas, hkrati pa v regiji uveljavlja svojo zunanjepolitično strategijo. Analitiki opozarjajo, da so ti ukrepi povezani s širšo strategijo Donalda Trumpa, ki vključuje tudi napovedane carine za trgovinske partnerje Irana, s čimer želi izolirati države, ki kršijo ameriške trgovinske omejitve. Zasegi tankerjev v zadnjih tednih potrjujejo odločnost Združenih držav Amerike pri izvajanju sankcij, kar neposredno vpliva na globalne energetske trge in geopolitično stabilnost v Latinski Ameriki.

Donald Trump je zagrozil z uporabo zakona o vstaji za napotitev vojske v Minneapolis zaradi nadaljnjih nemirov. ZDA so zahtevale zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov zaradi protestov v Iranu, kjer so po poročilih Združenih narodov izrazili zaskrbljenost zaradi nasilnega zatiranja protestov in grožnje s povračilnimi ukrepi proti protestnikom. Opozorili so, da so vse možnosti glede Irana na mizi.

Donald Trump je pohvalil začasno venezuelsko predsednico Delcy Rodríguez po njunem telefonskem pogovoru. Hkrati se sooča z obtožbami o nezakonitem ravnanju v zvezi z odstranitvijo Nicolása Madura, medtem ko se pojavljajo trditve, da je kubanska obveščevalna služba vplivala na proteste v ZDA. Nova administracija v Venezueli obljublja novo obdobje s povečano toleranco do političnih nasprotnikov. New York Times pa gosti strokovnjake, povezane z Georgeom Sorosem, ki kritizirajo Trumpove načrte za Venezuelo po odstavitvi Madura. ZDA naj bi drsele v splošno brezpravnost doma in v tujini.

Pripadniki mornariške pehote in mornarice Združenih držav Amerike so v Karibskem morju davi brez incidentov zasegli tanker Veronica, ki je povezan z Venezuelo. Gre za šesti tovrsten poseg ameriških sil v zadnjih nekaj tednih, s čimer Washington stopnjuje pritisk na Caracas v okviru kampanje za nadzor nad uvozom in izvozom venezuelske nafte. Operacijo je v zgodnjih jutranjih urah izvedlo južno poveljstvo ameriške vojske. Zaseg ladje se je zgodil neposredno pred napovedanim srečanjem med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in venezuelsko opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado. Ameriška vojska je potrdila, da so marinci na tanker vstopili pred zoro v usklajeni akciji, ki je bila del širšega prizadevanja za omejevanje naftnih prihodkov režima v Venezueli. Ta poteza potrjuje odločenost ZDA pri izvajanju sankcij in blokad, ki so bile napovedane v preteklih mesecih. Najnovejši dogodek sledi vrsti podobnih operacij, ki kažejo na vse večjo militarizacijo nadzora nad trgovskimi potmi v regiji. Odločitev o zadržanju plovil in napovedi o krepitvi ameriške mornariške flote dodatno zaostrujejo diplomatske odnose v latinskoameriški regiji, medtem ko ZDA ohranjajo nadzor nad zaseženim premoženjem kot vzvod za politične spremembe v Venezueli.

Nova anketa CNN, ki jo je izvedel SSRS, je pokazala, da polovica Američanov meni, da Agencija za priseljevanje in carino (ICE) zmanjšuje varnost v ameriških mestih. Večina Američanov meni, da je smrtni strel uradnika ICE na Renée Good, prebivalko Minneapolisa, neprimerna uporaba sile.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Kritike Trumpove administracije so se okrepile zaradi preiskave ministra za pravosodje proti predsedniku Federal Reserve Jeromeu Powellu, ki je sprožila zaskrbljenost glede neodvisnosti centralne banke in povzročila nezadovoljstvo v kabinetu. Minister za finance Scott Bessent naj bi opozoril predsednika Trumpa, da lahko preiskava zmoti finančne trge. Poleg tega sta Illinois in Minnesota vložili tožbe proti Trumpovi administraciji zaradi smrtonosnih imigracijskih operacij.

Iranski obrambni minister Aziz Nafizardeh je ponovil grožnjo, da bo Iran napadel ameriške baze v regiji, če bo Donald Trump sprožil vojaško ofenzivo proti Iranu. To je odgovor na Trumpove izjave o podpori protestnikom v Iranu in opozorilo pred zunanjim vmešavanjem.

Donald Trump je javno zahteval, da se Grenlandija preda ZDA, kar je sprožilo kritike celo med njegovimi podporniki. Analitiki menijo, da bi Trump morda spremenil svoje stališče, če bi Evropa ponudila "prepakiran" varnostni dogovor. Medtem naj bi Trump pripravljal načrte za zmago na vmesnih volitvah leta 2026, kar je povzročilo nemir v Beli hiši. Marco Rubio naj bi imel zakulisni vpliv na dogajanje v Venezueli.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil naklonjenost temu, da bi ExxonMobil ostal izven Venezuele, ker naj bi vodilni v podjetju ocenili razmere v državi kot neprimerne za investicije. Po odstavitvi Nicolása Madura so Venezuelci v ZDA izražali mešane občutke, medtem ko je Trumpova administracija po vojaškem posredovanju prevzela nadzor v Venezueli, kar je povzročilo negotovost glede prihodnosti države. Članek v The Spectatorju omenja Trumpovo zunanjo politiko kot tretjo pot, ki vključuje 'vpliv režima'.

Ameriški predsednik Donald Trump bo v četrtek v Beli hiši sprejel venezuelsko opozicijsko voditeljico in Nobelovo nagrajenko za mir Mario Corino Machado. Srečanje predstavlja ključen korak v ameriški politiki do Venezuele po nedavnih dramatičnih dogodkih v regiji. Trumpova administracija s tem srečanjem potrjuje svojo podporo opozicijskim silam v času, ko se v Caracasu vzpostavlja nova oblast pod vodstvom Delcy Rodriguez, ki je v vlado že imenovala Maduru naklonjene kadre. Hkrati je kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel odločno zanikal navedbe Washingtona o domnevnih pogajanjih med Havano in Združenimi državami Amerike. Trump je pred tem novinarjem dejal, da pogovori s Kubo potekajo, in pozval tamkajšnje oblasti k sklenitvi dogovora, preden bo za to prepozno. Diaz-Canelove izjave kažejo na oster razkorak med interpretacijo dogajanja v obeh prestolnicah, kar dodatno zaostruje diplomatske odnose v karibski regiji. Dogajanje je neposredno povezano z ameriško vojaško operacijo, v kateri so sile ZDA zajele prejšnjega venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Medtem ko Washington poskuša stabilizirati regijo s podporo preverjenim političnim zaveznikom, kot je Machadova, ostajajo odnosi s Kubo na mrtvi točki kljub Trumpovim napovedim o možnem sporazumu.

Papež Leon XIV. je v Vatikanu sprejel voditeljico venezuelske opozicije Mario Corino Machado, so danes sporočili iz Svetega sedeža. Srečanje se je odvilo v okviru papeževih rednih avdienc, s čimer je Vatikan vnovič usmeril pozornost na politično dogajanje v Južni Ameriki. Podrobnosti pogovora med svetim očetom in vplivno političarko niso bile javno razkrite, vendar dogodek velja za pomembno diplomatsko gesto. Maria Corina Machado velja za osrednjo figuro venezuelskega demokratičnega gibanja, ki se spopada z administracijo predsednika Nicolása Madura. Vatikan je ob tem objavil uradni seznam oseb, ki jih je papež sprejel v dopoldanskih urah, kar potrjuje uradno naravo obiska. Papež Leon XIV. se s tem dejanjem vključuje v širši dialog o stabilnosti in človekovih pravicah v Venezueli. Sprejem opozicijske voditeljice v apostolski palači odraža prizadevanja cerkvenega vrha za mirno reševanje krize v tej južnoameriški državi. Čeprav se Sveti sedež pogosto zavzema za nevtralno držo mediatorja, tovrstna srečanja v mednarodni skupnosti interpretirajo kot podporo demokratičnim procesom in dialogu med sprtimi stranmi.

Papež Leon XIV. je v ponedeljek, 12. januarja 2025, v Vatikanu sprejel voditeljico venezuelske opozicije Mario Corino Machado. Sestanek, ki ga Sveti sedež predhodno ni uradno napovedal, se je zgodil v luči zaostrenih političnih razmer v Venezueli. Machadova, ki je bila nedavno odlikovana z Nobelovo nagrado za mir, je po srečanju izjavila, da se »poraz zla v državi približuje«, ter izpostavila pomen podpore Cerkve in Združenih držav Amerike pri prizadevanjih za demokratične spremembe. Osrednja tema pogovorov je bila usoda političnih zapornikov v Venezueli. Machadova je papeža pozvala k posredovanju za izpustitev vseh tistih, ki ostajajo v izolaciji ali so pogrešani. Čeprav so venezuelske oblasti napovedale izpustitev 116 oseb, opozicija in nevladne organizacije opozarjajo, da proces poteka izjemno počasi. Po podatkih tiskovne agencije AFP je bilo do zdaj dejansko izpuščenih le približno 50 ljudi, kar povzroča nemir in nestrpnost med družinami zaprtih. Srečanje predstavlja pomemben diplomatski signal v mednarodnem pritisku na režim v Caracasu. Machadova je poudarila, da je vloga Vatikana kot moralne avtoritete ključna pri reševanju humanitarne in politične krize. Obisk v Vatikanu se je zgodil v času, ko mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje v Južni Ameriki, kjer se stopnjujejo prizadevanja za vzpostavitev vladavine prava in spoštovanje človekovih pravic.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Tiskovni urad Svetega sedeža je potrdil, da je papež Leon XIV. sprejel Mario Corino Machado v zasebni avdienci v Vatikanu. Srečanje, ki ni bilo predvideno v papeževem urniku, je potekalo v Apostolski palači.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Bela hiša je napovedala, da bodo ZDA nadaljevale z zaseganjem tankerjev, ki zapuščajo Venezuelo brez njihovega dovoljenja. Tiskovna predstavnica Bele hiše, Caroline Levitt, je izjavila, da bo Venezuelo lahko zapustil le tisti tanker, ki bo prejel odobritev ZDA. Obenem je sporočila, da je na poti v ZDA 31 milijonov sodčkov nafte iz Venezuele.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Norveški inštitut za Nobelove nagrade je v uradni izjavi poudaril, da Nobelove nagrade za mir ni mogoče prenesti, deliti ali preklicati. Odziv institucije je sledil izjavam venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado, ki je v pogovoru za ameriško televizijsko mrežo Fox News nakazala pripravljenost, da bi svojo nagrado za leto 2025 predala ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Machado je predlog utemeljila kot dejanje hvaležnosti venezuelskega ljudstva za Trumpovo vlogo pri odstavitvi Nicolasa Madura, ki so ga ameriške oblasti aretirale prejšnji teden. Inštitut je v svojem pojasnilu navedel statut Fundacije Nobel, ki določa, da so odločitve o podelitvi dokončne in trajne, pritožbe nanje pa niso mogoče. Organizacija je izrecno poudarila, da se po razglasitvi prejemnika nagrada ne more prenesti na drugo osebo. Prav tako so dodali, da odbori, ki podeljujejo priznanja, ne komentirajo dejanj ali izjav nagrajencev po samem prejemu nagrade. Dogodek je sprožil precejšnjo pozornost v mednarodni javnosti, saj gre za neobičajen predlog v zgodovini prestižnega priznanja. Kljub političnim motivom Marie Corine Machado in njenih privržencev pravila fundacije ostajajo neomajna. S tem so v Oslu končali ugibanja o morebitnih pravnih ali postopkovnih prazninah, ki bi omogočile tovrstno gesto v smeri nove ameriške administracije.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Norveški Nobelov inštitut je uradno zavrnil predlog venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machada, da bi svojo Nobelovo nagrado za mir delila z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Institucija je v svojem odzivu poudarila, da so pravila odbora jasna in da prestižnega priznanja ni mogoče prenašati na druge osebe ali ga poljubno deliti, s čimer so končali ugibanja o morebitni diplomatski kupčiji. Machada je s svojo ponudbo poskušala utrditi podporo Trumpove administracije pri prizadevanjih za politično tranzicijo v Venezueli. Analitiki ocenjujejo, da je želela opozicijska voditeljica svojo moralno avtoriteto, ki jo prinaša nagrada, zamenjati za konkretno politično in vojaško podporo Združenih držav Amerike v boju proti režimu v Caracasu. Trump, ki je v preteklosti že kazal zanimanje za Nobelovo priznanje, se na odločitev inštituta še ni odzval. Dogodek je sprožil burne razprave o integriteti Nobelove nagrade in njeni vlogi v mednarodni politiki. Medtem ko podporniki Machade dejanje vidijo kot pragmatično potezo za rešitev države, kritiki in norveški varuhi pravil vztrajajo pri tem, da nagrada ne sme postati sredstvo za politična trgovanja. Odločitev inštituta ostaja neomajna, kar pomeni, da Machada ostaja edina nosilka priznanja za leto 2025.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Predstavniki največjih ameriških naftnih podjetij se po srečanju s predsednikom Združenih držav Amerike Donaldom Trumpom niso zavezali k načrtovani obnovi venezuelske naftne industrije. Trump je od vodilnih kadrov v panogi pričakoval zagotovila za investicije v višini 100 milijard dolarjev, vendar so direktorji, med njimi tudi predstavniki družbe Exxon, izrazili velik pomislek. Za Exxon Venezuela ostaja država, v katero zaradi trenutnih razmer ni mogoče vlagati, kljub temu da so ZDA pred tednom dni z vojaško operacijo prevzele nadzor nad državo. Srečanje v Beli hiši je sledilo stopnjevanju napetosti, potem ko so ameriške sile zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Trumpova administracija je naftnim korporacijam ponudila možnost povračila za v preteklosti zasežena sredstva pod pogojem novih vlaganj, vendar podjetja ostajajo zadržana glede prevzema tveganj v politično nestabilnem okolju. Hkrati je State Department napovedal ponovno odprtje veleposlaništva v Caracasu in pogovore z opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado. Zadržanost naftne industrije predstavlja pomembno oviro za Trumpovo strategijo upravljanja Venezuele in izkoriščanja njenih naravnih virov, ki predstavljajo približno 17 odstotkov svetovnih zalog nafte. Medtem ko so v državo že prispeli ameriški diplomati in varnostni uradniki, vprašanje dejanskega gospodarskega prevzema in stabilizacije naftne proizvodnje ostaja neodprto, saj korporacije ne kažejo pripravljenosti za takojšen vstop na trg pod postavljenimi pogoji.

Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije v Beli hiši napovedal obsežne strateške posege v Venezueli in na Grenlandiji. Trump je zatrdil, da bodo ameriška naftna podjetja investirala približno 100 milijard dolarjev v obnovo venezuelske naftne infrastrukture, potem ko so ZDA po aretaciji Nicolása Madura začele izvajati načrt za prevzem nadzora nad tem ključnim gospodarskim sektorjem. Administracija naj bi od ameriških korporacij zahtevala obsežne koncesije v zameno za dostop do venezuelskih virov. Hkrati je predsednik Trump ponovno izpostavil vprašanje Grenlandije in poudaril, da bodo Združene države Amerike glede tega otoka ukrepale ne glede na mnenje tamkajšnjih oblasti ali mednarodne skupnosti. Trump je napovedal, da bo preprečil kakršne koli poskuse Rusije in Kitajske za uveljavitev vpliva na tem strateško pomembnem območju, ki ga Washington zdaj obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti. Srečanje z naftarji v vzhodni sobi Bele hiše je tako služilo kot platforma za predstavitev nove agresivne zunanje politike, usmerjene v energetsko dominanco. Napovedi so sledile stopnjevanju napetosti po januarskih dogodkih v Venezueli, vključno z bombardiranjem in ugrabitvami, ki so tlakovale pot ameriškemu posredovanju. Medtem ko administracija poudarja gospodarske koristi in varnostni vidik, evropski zavezniki in mednarodni analitiki opozarjajo na kršenje suverenosti vpletenih ozemelj. Trumpova retorika nakazuje, da ZDA ne bodo odstopile od svojih namer pri preoblikovanju svetovnega energetskega zemljevida v svojo korist.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijsko postajo Fox News napovedal, da se bo prihodnji teden v Washingtonu srečal z voditeljico venezuelske opozicije Marío Corino Machado. Trump je izrazil pripravljenost, da od nje sprejme Nobelovo nagrado za mir, če mu jo bo ta podarila, ob tem pa ponovil svoje prepričanje, da bi moral priznanje prejeti že prej zaradi svojih zaslug pri preprečevanju oboroženih spopadov. Kljub Trumpovemu navdušenju nad predajo nagrade so iz Norveškega Nobelovega inštituta sporočili, da takšen prenos ni mogoč. Tiskovni predstavnik inštituta je pojasnil, da so Nobelove nagrade neprenosljive in da jih po razglasitvi dobitnika ni mogoče odvzeti ali predati tretji osebi. Nagrajenka lahko prosto razpolaga le z denarnim delom nagrade, ne pa tudi z uradnim statusom lavreata. Politične napetosti so se v regiji stopnjevale po ameriškem zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Čeprav so podporniki Machadove upali, da bo podelitev nagrade Trumpu utrdila njeno vlogo v Venezueli, je Trump presenetljivo podprl podpredsednico Delcy Rodríguez kot vršilko dolžnosti predsednice države. Rodríguezova, sicer zaveznica pokojnega Huga Cháveza, zdaj vodi državo, medtem ko Trumpova administracija oblikuje novo politiko do Venezuele.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Stranka Kuomintang (KMT) je predlagala prednostno obravnavo novih načrtov, kot je TPASS, v državnem proračunu, kar je sprožilo kritike Demokratske napredne stranke (DPP). DPP je potezo označila za "samopostrežno" izbiranje proračunskih postavk. Sočasno je potekala razprava o brezplačnih prehranskih paketih za šolarje, pri čemer so se pojavile obtožbe o finančnih manipulacijah. Poleg tega sta KMT in Bela stranka predlagali ustavno obtožbo predsednika Lai Ching-teja, zaradi česar bo 14. in 15. junija potekala javna obravnava.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Donald Trump je sporočil, da je odpovedal drugi val napadov na Venezuelo, ker je država izpustila politične zapornike in ponudila sodelovanje pri obnovi nafte. Kljub temu ameriške vojaške ladje ostajajo v bližini. Trump se je pohvalil z možnostjo, da bodo ZDA oropale Venezuelo za bilijone dolarjev vredne nafte in namignil na možnost več milijard vrednih investicij.

Strokovnjaki so izjavili, da je nedavni primer smrti v Minneapolisu posledica odločitve Vrhovnega sodišča. Republikanci se bojijo, da bo Trumpovo obnašanje ogrozilo večino v senatu, zlasti zaradi napadov na republikanske senatorje. Trump je bil posmehovan, ker je javno prebral zasebno sporočilo, William Kristol pa ga je označil za 'norega kralja'. Medtem je močna konservativna skupina umaknila podporo republikancem, ki so se pri glasovanju o zdravstveni oskrbi postavili na stran demokratov.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Podpredsednik JD Vance je bil kritiziran zaradi odziva na smrt ameriške državljanke, ki jo je povzročil agent ICE. Priča je zanikala uradno različico dogodkov o streljanju agenta ICE v Minneapolisu. Senatorji zahtevajo preiskavo streljanja, v katerem je umrla mati iz Minneapolisa, Renee Good. Razkrite so bile dodatne informacije o agentu ICE, ki je streljal.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.