Trump grozil z uporabo vojske v Minneapolisu, ZDA opozarjajo Iran v Združenih narodih

Norveški inštitut za Nobelove nagrade je v uradni izjavi poudaril, da Nobelove nagrade za mir ni mogoče prenesti, deliti ali preklicati. Odziv institucije je sledil izjavam venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado, ki je v pogovoru za ameriško televizijsko mrežo Fox News nakazala pripravljenost, da bi svojo nagrado za leto 2025 predala ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Machado je predlog utemeljila kot dejanje hvaležnosti venezuelskega ljudstva za Trumpovo vlogo pri odstavitvi Nicolasa Madura, ki so ga ameriške oblasti aretirale prejšnji teden. Inštitut je v svojem pojasnilu navedel statut Fundacije Nobel, ki določa, da so odločitve o podelitvi dokončne in trajne, pritožbe nanje pa niso mogoče. Organizacija je izrecno poudarila, da se po razglasitvi prejemnika nagrada ne more prenesti na drugo osebo. Prav tako so dodali, da odbori, ki podeljujejo priznanja, ne komentirajo dejanj ali izjav nagrajencev po samem prejemu nagrade. Dogodek je sprožil precejšnjo pozornost v mednarodni javnosti, saj gre za neobičajen predlog v zgodovini prestižnega priznanja. Kljub političnim motivom Marie Corine Machado in njenih privržencev pravila fundacije ostajajo neomajna. S tem so v Oslu končali ugibanja o morebitnih pravnih ali postopkovnih prazninah, ki bi omogočile tovrstno gesto v smeri nove ameriške administracije.

Venezuelska opozicijska voditeljica in lanska dobitnica Nobelove nagrade za mir Maria Corina Machado se je v sredo, 15. januarja 2025, v Beli hiši sestala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Po navedbah virov je Machadova Trumpu med približno dve uri in pol dolgim srečanjem podarila svojo originalno medaljo Nobelove nagrade za mir. Voditeljica je srečanje označila za izjemno, poudarila pa je simbolni pomen geste, ki jo je primerjala z zgodovinskim darilom generala Lafayetta Simonu Bolivarju, in Trumpa poimenovala za naslednika Georgea Washingtona. Kljub simbolnemu dejanju pa Nobelov odbor poudarja, da naziva Nobelovega nagrajenca ni mogoče prenašati ali deliti z drugimi osebami. Čeprav se fizična medalja lahko podari, status nagrajenca ostaja izključno vezan na prvotno prejemnico. Trump je pred srečanjem izrazil dvom o legitimnosti in priljubljenosti Machadove znotraj Venezuele, saj je v preteklih izjavah dejal, da bo težko postala voditeljica države, ker naj ne bi uživala zadostnega spoštovanja med prebivalstvom. Srečanje se je odvilo v času po ameriški vojaški operaciji, v kateri je bil s položaja odstranjen dolgoletni venezuelski predsednik Nicolas Maduro. ZDA pod Trumpovim vodstvom zdaj iščejo poti za politično stabilizacijo Venezuele, pri čemer se Machadova trudi pridobiti polno podporo Washingtona za svojo vlogo v prihodnji vladi. Po obisku Bele hiše je Machadova pot nadaljevala v ameriški kongres, kjer se je srečala s senatorji obeh strank.

Papež Leon XIV. je v ponedeljek, 12. januarja 2025, v Vatikanu sprejel voditeljico venezuelske opozicije Mario Corino Machado. Sestanek, ki ga Sveti sedež predhodno ni uradno napovedal, se je zgodil v luči zaostrenih političnih razmer v Venezueli. Machadova, ki je bila nedavno odlikovana z Nobelovo nagrado za mir, je po srečanju izjavila, da se »poraz zla v državi približuje«, ter izpostavila pomen podpore Cerkve in Združenih držav Amerike pri prizadevanjih za demokratične spremembe. Osrednja tema pogovorov je bila usoda političnih zapornikov v Venezueli. Machadova je papeža pozvala k posredovanju za izpustitev vseh tistih, ki ostajajo v izolaciji ali so pogrešani. Čeprav so venezuelske oblasti napovedale izpustitev 116 oseb, opozicija in nevladne organizacije opozarjajo, da proces poteka izjemno počasi. Po podatkih tiskovne agencije AFP je bilo do zdaj dejansko izpuščenih le približno 50 ljudi, kar povzroča nemir in nestrpnost med družinami zaprtih. Srečanje predstavlja pomemben diplomatski signal v mednarodnem pritisku na režim v Caracasu. Machadova je poudarila, da je vloga Vatikana kot moralne avtoritete ključna pri reševanju humanitarne in politične krize. Obisk v Vatikanu se je zgodil v času, ko mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje v Južni Ameriki, kjer se stopnjujejo prizadevanja za vzpostavitev vladavine prava in spoštovanje človekovih pravic.