Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je v Beli hiši ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu izročila svojo medaljo Nobelove nagrade za mir. Dogodek, ki se je odvil med zasebnim kosilom, je Machado utemeljila kot izraz hvaležnosti venezuelskega ljudstva za Trumpova prizadevanja pri zagotavljanju svobode v njihovi državi. Medalja je bila vstavljena v zlat okvir s posvetilom, v katerem je poudarjeno Trumpovo »izjemno vodstvo pri spodbujanju miru«. Do srečanja je prišlo le dvanajst dni po tem, ko so ameriške sile v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Kljub simbolični gesti Machado v krogih blizu ameriškega predsednika prevladuje mnenje, da s to potezo ni dosegla želenega političnega preboja. Trump naj bi namreč v zakulisju še vedno izkazoval naklonjenost podpredsednici Delcy Rodríguez, ki uživa podporo venezuelske vojske in je izrazila pripravljenost na sodelovanje z Združenimi državami Amerike. Norveški odbor za Nobelovo nagrado in širša javnost na Norveškem sta se na tovrstno »deljenje« nagrade odzvala s prezirom, saj poudarjata, da je nagrada simbolično orodje mehke moči, ki ni predmet zasebnih kupčij. Ameriški predsednik je že v dneh pred srečanjem na družbenih omrežjih izražal nezadovoljstvo nad dejstvom, da mu Norveška ni podelila lastne nagrade, pri čemer je trdil, da je samostojno končal osem vojn. Trumpova kritika je bila usmerjena neposredno v norveški odbor, čeprav je Machado s svojo gesto poskušala zgladiti te napetosti. Analitiki ocenjujejo, da poskus opozicijske voditeljice, da bi z nagrado pridobila Trumpovo polno podporo, v luči zapletenih odnosov z drugimi akterji v Venezueli morda ne bo obrodil pričakovanih sadov.

Ameriški predsednik Donald Trump je po četrtkovem srečanju v Beli hiši od voditeljice venezuelske opozicije in prejemnice Nobelove nagrade za mir Maríe Corine Machado prejel njeno medaljo, ki pripada temu odlikovanju. Trump je dejanje označil za čudovito gesto in se Machadovi javno zahvalil na svojem družbenem omrežju, kjer je zapisal, da mu je medaljo podelila za delo, ki ga je opravil. Predstavniki Bele hiše so potrdili, da namerava predsednik Trump odličje obdržati. Dogodek je sprožil razprave o pravni naravi takšnega prenosa, saj je Norveški Nobelov odbor že pred časom pojasnil, da Nobelove nagrade ni mogoče preklicati, deliti ali prenašati na druge osebe. Kljub tem opozorilom Trump vztraja pri sprejetju simbola nagrade, kar je napovedal že v začetku meseca v enem izmed svojih televizijskih nastopov. Medtem ko Machado s tem dejanjem krepi zavezništvo z Washingtonom v boju proti venezuelskemu režimu, Trump dejanje izkorišča za potrditev lastnih diplomatskih prizadevanj. Srečanje v Beli hiši se je odvilo v času napetih mednarodnih odnosov, ko Združene države Amerike krepijo svojo prisotnost na Bližnjem vzhodu z napotitvijo letalonosilk. Čeprav je gesta Machadove predvsem simbolne narave, predstavlja pomemben politični signal podpore Trumpovi administraciji s strani venezuelskih opozicijskih sil. Viri blizu predsednika so za ameriške medije potrdili, da bo medalja ostala v Trumpovi lasti kot priznanje njegovim dosežkom na svetovnem odru.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Washingtonu od voditeljice venezuelske opozicije Maríe Corine Machado prejel njeno medaljo Nobelove nagrade za mir. Trump je dogodek označil za čudovito gesto in zatrdil, da si priznanje zasluži zaradi svojih prizadevanj pri končanju številnih oboroženih spopadov po svetu. Kljub predsednikovemu navdušenju pa je Nobelov odbor iz Osla nemudoma podal pojasnilo glede narave same nagrade. Nobelov center za mir je v uradni izjavi poudaril, da status lavreata ni prenosljiv. Čeprav fizična medalja lahko zamenja lastnika, naslov dobitnika Nobelove nagrade za mir ostaja vezan na prvotnega prejemnika, v tem primeru na Marío Corino Machado. S tem so jasno zavrnili interpretacijo, da bi Trump z izročitvijo predmeta uradno postal dobitnik tega prestižnega mednarodnega priznanja. Dogodek je sprožil mešane odzive v mednarodni javnosti. Medtem ko so Trumpovi privrženci potezo pozdravili kot priznanje njegovi zunanji politiki, so kritiki, zlasti iz Rusije in Norveške, dejanje označili za nesmiselno ali celo za poskus laskanja ameriškemu voditelju. Norveški odbor je potrdil, da Trump medaljo lahko obdrži kot osebno darilo, vendar to ne vpliva na uradni seznam dobitnikov nagrade.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je svojo Nobelovo nagrado za mir podarila ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Predstavnik Bele hiše je potrdil, da namerava Trump odličje obdržati, saj gre po njegovih besedah za izjemno gesto medsebojnega spoštovanja. Odločitev Machadove simbolizira tesno politično zavezništvo med venezuelsko opozicijo in ameriško administracijo. Donald Trump se je na družbenih omrežjih Machadovi javno zahvalil in poudaril, da mu je nagrado predala zaradi dosežkov njegovega dela. Dejanje odmeva v mednarodni javnosti kot neobičajna diplomatska poteza, ki poudarja Trumpovo vlogo pri vprašanjih demokracije v Latinski Ameriki. Bela hiša je ob tem sporočila, da bo medalja ostala v predsednikovi lasti. Dogodek utrjuje položaj Machadove kot ključne zaveznice Združenih držav Amerike v boju proti režimu v Venezueli. Čeprav so Nobelove nagrade običajno osebna priznanja, se je voditeljica odločila za to javno manifestacijo podpore ameriškemu voditelju, kar bi lahko vplivalo na prihodnjo dinamiko sankcij in diplomatskih pritiskov na Caracas.

Voditeljica venezuelske opozicije María Corina Machado je na zasebnem srečanju v Beli hiši ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu uradno predala svojo Nobelovo nagrado za mir. Machado, ki je prestižno priznanje prejela leta 2025 za svoja prizadevanja pri boju za demokracijo v Venezueli, je dejanje označila za simbolično priznanje Trumpovemu prispevku k prizadevanjem za svobodo venezuelskega ljudstva. Trump je darilo sprejel z zahvalo in poudaril, da nagrada predstavlja vlerodajnost njegovega opravljenega dela. Srečanje se je odvilo v času napetih političnih razmer v Latinski Ameriki, le nekaj tednov po tem, ko so ameriške sile v odmevni operaciji aretirale dolgoletnega venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Slednji je bil obtožen trgovine z drogami in priveden pred sodišče v Združenih državah Amerike. Machado je potezo utemeljila z željo po oblikovanju trdnih vezi z novo ameriško administracijo med procesom vzpostavljanja nove vlade v Venezueli. Analitiki ocenjujejo, da je predaja nagrade strateška poteza, s katero si Machado želi zagotoviti polno podporo ZDA pri tranziciji oblasti. Čeprav je dejanje sprožilo mešane odzive v mednarodni javnosti, obe strani dogodek opisujeta kot zgodovinski mejnik v odnosih med državama. Trump je srečanje označil za veliko čast, s čimer je še dodatno potrdil svojo vlogo ključnega zaveznika venezuelskih opozicijskih sil.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek v Beli hiši sprejel voditeljico venezuelske opozicije in lanskoletno dobitnico Nobelove nagrade za mir Marío Corino Machado. Med srečanjem je Machadova Trumpu podarila svojo medaljo za mir, kar je označila za simbolno gesto medsebojnega spoštovanja in zahvalo za ameriško podporo venezuelski demokraciji. Predstavnik Bele hiše je za agencijo Reuters potrdil, da namerava Trump medaljo obdržati, sam predsednik pa se je Machadovi za potezo javno zahvalil na družbenih omrežjih. Gesta je sprožila mešane odzive v mednarodni skupnosti in med norveškimi politiki, ki so dejanje označili za neprimerno. Nobelov inštitut v Oslu je ob tem podal uradno pojasnilo, da je Nobelova nagrada za mir strogo osebna in neprenosljiva, zato Trump s tem dejanjem formalno ne postaja dobitnik te prestižne nagrade. Kljub temu dogodek predstavlja pomemben simbolni trenutek v odnosih med Združenimi državami Amerike in venezuelskimi opozicijskimi silami. Srečanje je potekalo v času, ko se Trumpova administracija ponovno osredotoča na vprašanje legitimnosti oblasti v Venezueli. Čeprav je bila predaja medalje v nekaterih krogih opisana kot čudovita gesta, so kritiki poudarili, da gre za kršenje tradicije in pravil podeljevanja nagrad. Machado je Belo hišo po srečanju zapustila peš, medtem ko je Trump dogodek izkoristil za utrjevanje svoje podobe kot svetovnega mirovnika.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je med obiskom v Beli hiši ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu izročila svojo medaljo Nobelove nagrade za mir, ki jo je prejela leta 2025 za prizadevanja pri vzpostavljanju demokracije v Venezueli. Machadova je po zasebnem srečanju pojasnila, da darilo predstavlja priznanje Trumpovi neomajni zavezanosti svobodi njene domovine in boju proti avtoritarnemu režimu. Bela hiša je v četrtek uradno potrdila, da bo predsednik Trump darilo sprejel in ga obdržal. Srečanje je po besedah opozicijske voditeljice zaznamovalo zgodovinski dan za Venezuelce, saj simbolizira tesno zavezništvo med Združenimi državami Amerike in demokratičnimi silami v tej južnoameriški državi. Trump se je za gesto javno zahvalil in dejanje označil za čudovito, obenem pa je ponovno izrazil podporo venezuelskemu ljudstvu v njihovi borbi za politične spremembe. Machadova je ob odhodu iz Bele hiše poudarila, da je bila podelitev medalje osebna odločitev, namenjena utrditvi mednarodne podpore. Čeprav so Nobelove nagrade priznanja, podeljena posameznikom za izjemne dosežke, je ta neobičajna gesta sprožila precejšnjo pozornost v mednarodni javnosti. Analitiki dogodek ocenjujejo kot diplomatsko potezo, s katero želi venezuelska opozicija zagotoviti kontinuiteto ameriške zunanje politike in pritiska na Caracas. Donald Trump, ki si je v preteklosti že večkrat javno želel prejeti to prestižno priznanje, je s tem vsaj simbolno dosegel enega svojih dolgoletnih ciljev.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek v Beli hiši sprejel venezuelsko opozicijsko voditeljico Marío Corino Machado, ki mu je ob tej priložnosti simbolično predala svojo medaljo Nobelove nagrade za mir. Trump, ki je v preteklosti že večkrat izrazil željo po tem prestižnem priznanju, je dejanje označil za »čudovito gesto vzajemnega spoštovanja«. Bela hiša je kasneje potrdila, da namerava predsednik podarjeno zlato medaljo obdržati, kljub pojasnilom pristojnih institucij o naravi nagrade. Norveški odbor za Nobelovo nagrado in Nobelov center za mir sta se na dogodek odzvala s pojasnilom, da je naziv Nobelovega nagrajenca osebna čast, ki je ni mogoče prenašati na druge osebe. Čeprav se fizična medalja lahko podari, Donald Trump s tem dejanjem uradno ne postane dobitnik Nobelove nagrade za mir. Odbor je poudaril, da status lavreata ostaja vezan na osebo, ki ji je bila nagrada prvotno podeljena za njene dosežke. Srečanje med Trumpom in Machadovo je potekalo v času napetih političnih razmer v Venezueli, kjer se opozicija trudi zamenjati režim Nicolása Madura. Čeprav je bila gesta močno simbolična, analitiki opozarjajo, da Trump kljub pohvalam na račun Machadove še ni podal jasnih zavez glede prihodnje ameriške strategije do Venezuele ali neposredne podpore njeni vlogi pri vodenju države.

Ameriške vojaške sile so v Karibskem morju v okviru poostrenega nadzora uprave predsednika Trumpa zasegle šesto tanker-ladjo, povezano z Venezuelo. Pripadniki mornariške pehote in mornarji iz združene namenske skupine Southern Spear so v koordinaciji z ministrstvom za domovinsko varnost v zgodnjih jutranjih urah prestregli plovilo Motor/Tanker Veronica. Operacija je bila izvedena z letalonosilke USS Gerald R. Ford, kar potrjuje stopnjevanje ameriškega pritiska na nezakonito trgovino z nafto v regiji. Zaseg predstavlja nadaljevanje strategije blokade venezuelskih naftnih derivatov, ki jo je uvedel predsednik Donald Trump z namenom omejevanja prihodkov režima v Caracasu. Do zdaj so ameriške sile v sklopu te kampanje zajele že šest tankerjev, ki so kršili sankcije ali delovali v okviru domnevno nezakonitih transportnih mrež. Ameriško južno poveljstvo (SOUTHCOM) je poudarilo, da so takšne akcije ključne za zagotavljanje regionalne varnosti in izvajanje mednarodnih sankcij. Zadnji incident dodatno zaostruje odnose med Washingtonom in Caracasom, hkrati pa vpliva na logistične poti nafte v Karibih. ZDA trdijo, da s temi ukrepi preprečujejo financiranje avtoritarnega vodenja Venezuele, medtem ko se napetosti na morju še naprej stopnjujejo. Mornarica napoveduje nadaljevanje aktivnega spremljanja sumljivih plovil v mednarodnih vodah okolice Latinske Amerike.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v Beli hiši predala svojo Nobelovo nagrado za mir. Machado je upala, da bo v zameno za nagrado pridobila Trumpovo podporo v Venezueli po padcu Madurovega režima, vendar ni prejela zagotovil.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo, 15. januarja, napovedal uradno ustanovitev mirovnega sveta za območje Gaze, kar predstavlja ključni mejnik v drugi fazi ameriškega načrta za končanje spopadov v palestinski enklavi. Trump je novico objavil na svojem družbenem omrežju Truth Social, kjer je poudaril, da je odbor pripravljen prevzeti svojo vlogo pri stabilizaciji razmer. Gre za strateški premik v ameriški zunanji politiki, ki se pod novo upravo osredotoča na neposredno posredovanje pri doseganju trajnega premirja med spopadajočimi se stranmi. Svet za mir bo deloval kot osrednji organ za nadzor nad izvajanjem sporazumov in zagotavljanje humanitarne pomoči, hkrati pa bo služil kot diplomatska platforma za nadaljnja pogajanja. Po navedbah tiskovne agencije AFP je ustanovitev tega telesa del širšega prizadevanja Združenih držav Amerike za ponovno vzpostavitev varnosti na Bližnjem vzhodu. Člani komisije in njihove specifične pristojnosti bodo podrobneje opredeljeni v prihodnjih dneh, ko se bo načrt začel izvajati v praksi. Trumpova administracija s tem korakom utrjuje svojo vlogo glavnega mediatorja v regiji, vendar pa odločitev sproža različne odzive v mednarodni javnosti. Kritiki in podporniki pozorno spremljajo, kako bo novoustanovljeni svet sodeloval z lokalnimi oblastmi in drugimi mednarodnimi akterji, saj druga faza načrta predvideva zahtevne korake pri obnovi infrastrukture in zagotavljanju politične stabilnosti na območju Gaze. Napoved predstavlja pomemben odmik od prejšnjih diplomatskih pristopov in stavi na večji vpliv Washingtona na terenu.

Venezuelska opozicijska voditeljica in dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025 Maria Corina Machado se je v četrtek v Beli hiši sestala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ob tej priložnosti mu je podarila svojo medaljo Nobelove nagrade za mir kot priznanje za njegov domnevni prispevek k svobodi Venezuele. Srečanje so v Beli hiši označili za pozitivno, čeprav je Trump pred tem javno izrazil prepričanje, da bi moral nagrado prejeti on, saj naj bi v času svojega mandata končal osem vojn. Simbolna gesta je sprožila številne kritike in polemike tako v mednarodni javnosti kot v institucijah, ki podeljujejo to prestižno priznanje. Nobelov inštitut je ob tem pojasnil, da so njihove odločitve dokončne in da nagrade ni mogoče prenašati, deliti ali odvzeti, zato Machado kljub predaji medalje ostaja edina uradna nosilka naziva. Kritiki so dejanje označili za nepotrebno ponižanje in poskus pridobivanja naklonjenosti ameriške administracije, medtem ko so se na Norveškem odzvali s prezirom do takšnega razvrednotenja nagrade. Dogodek odraža napete odnose med venezuelsko opozicijo, ki si prizadeva za strmoglavljenje režima Nicolasa Madura, in ameriško politiko. Čeprav so se pojavila ugibanja o morebitni delitvi nagrade, pravila Nobelovega sklada tega ne dopuščajo. Analitiki opozarjajo, da gre predvsem za politično potezo Machado, s katero želi utrditi zavezništvo z Washingtonom v boju za demokratični prehod v domovini, vendar pa je s tem tvegala ugled v mednarodnih diplomatskih krogih.

Ameriške oblasti so v Karibskem morju zasegle novo, že šesto cisterno, povezano z Venezuelo, sta 15. januarja 2026 potrdila dva uradnika Združenih držav Amerike. Operacija se je odvila v času povečanih napetosti in neposredno pred pomembnim diplomatskim srečanjem. Zasegi plovil so del širših prizadevanj Washingtona za uveljavljanje sankcij in nadzor nad trgovskimi potmi, ki so povezane z režimi pod ameriškimi embargi. Novica o zasegu je sovpadla s prvim uradnim srečanjem med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in voditeljico venezuelske opozicije Mario Corino Machado. Machadova je srečanje označila za izvrstno, kar nakazuje na tesno usklajevanje med ameriško administracijo in opozicijskimi silami v Venezueli. Trumpova administracija s temi koraki krepi pritisk na Caracas, hkrati pa v regiji uveljavlja svojo zunanjepolitično strategijo. Analitiki opozarjajo, da so ti ukrepi povezani s širšo strategijo Donalda Trumpa, ki vključuje tudi napovedane carine za trgovinske partnerje Irana, s čimer želi izolirati države, ki kršijo ameriške trgovinske omejitve. Zasegi tankerjev v zadnjih tednih potrjujejo odločnost Združenih držav Amerike pri izvajanju sankcij, kar neposredno vpliva na globalne energetske trge in geopolitično stabilnost v Latinski Ameriki.

Po poročanju Fox News-a je ameriški predsednik Donald Trump sprejel medaljo Nobelove nagrade za mir od venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado med njenim obiskom v Beli hiši. Podrobnosti o srečanju in predaji nagrade so razkrile različne ruske in ukrajinske medijske hiše.

Pripadniki mornariške pehote in mornarice Združenih držav Amerike so v Karibskem morju davi brez incidentov zasegli tanker Veronica, ki je povezan z Venezuelo. Gre za šesti tovrsten poseg ameriških sil v zadnjih nekaj tednih, s čimer Washington stopnjuje pritisk na Caracas v okviru kampanje za nadzor nad uvozom in izvozom venezuelske nafte. Operacijo je v zgodnjih jutranjih urah izvedlo južno poveljstvo ameriške vojske. Zaseg ladje se je zgodil neposredno pred napovedanim srečanjem med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in venezuelsko opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado. Ameriška vojska je potrdila, da so marinci na tanker vstopili pred zoro v usklajeni akciji, ki je bila del širšega prizadevanja za omejevanje naftnih prihodkov režima v Venezueli. Ta poteza potrjuje odločenost ZDA pri izvajanju sankcij in blokad, ki so bile napovedane v preteklih mesecih. Najnovejši dogodek sledi vrsti podobnih operacij, ki kažejo na vse večjo militarizacijo nadzora nad trgovskimi potmi v regiji. Odločitev o zadržanju plovil in napovedi o krepitvi ameriške mornariške flote dodatno zaostrujejo diplomatske odnose v latinskoameriški regiji, medtem ko ZDA ohranjajo nadzor nad zaseženim premoženjem kot vzvod za politične spremembe v Venezueli.

Donald Trump je pohvalil začasno venezuelsko predsednico Delcy Rodríguez po njunem telefonskem pogovoru. Hkrati se sooča z obtožbami o nezakonitem ravnanju v zvezi z odstranitvijo Nicolása Madura, medtem ko se pojavljajo trditve, da je kubanska obveščevalna služba vplivala na proteste v ZDA. Nova administracija v Venezueli obljublja novo obdobje s povečano toleranco do političnih nasprotnikov. New York Times pa gosti strokovnjake, povezane z Georgeom Sorosem, ki kritizirajo Trumpove načrte za Venezuelo po odstavitvi Madura. ZDA naj bi drsele v splošno brezpravnost doma in v tujini.

Chen Ting-fei je po zmagi na primarnih volitvah DPP izzvala Hsieh Lung-chieja (KMT) za župana Tainana in izrazila prepričanje v zmago. Chen in Hsieh sta se v preteklosti že petkrat srečala na volitvah. Medtem v國民黨 naslednji dan usklajujejo kandidate za župana Taichunga, kjer se za položaj potegujeta Jiang Chi-chen in Yang Qiong-ying. Stranka DPP v Tainanu je izrazila podporo Chen Ting-fei in pozvala k enotnosti za napredek mesta.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Kritike Trumpove administracije so se okrepile zaradi preiskave ministra za pravosodje proti predsedniku Federal Reserve Jeromeu Powellu, ki je sprožila zaskrbljenost glede neodvisnosti centralne banke in povzročila nezadovoljstvo v kabinetu. Minister za finance Scott Bessent naj bi opozoril predsednika Trumpa, da lahko preiskava zmoti finančne trge. Poleg tega sta Illinois in Minnesota vložili tožbe proti Trumpovi administraciji zaradi smrtonosnih imigracijskih operacij.

Iranski obrambni minister Aziz Nafizardeh je ponovil grožnjo, da bo Iran napadel ameriške baze v regiji, če bo Donald Trump sprožil vojaško ofenzivo proti Iranu. To je odgovor na Trumpove izjave o podpori protestnikom v Iranu in opozorilo pred zunanjim vmešavanjem.

Donald Trump je javno zahteval, da se Grenlandija preda ZDA, kar je sprožilo kritike celo med njegovimi podporniki. Analitiki menijo, da bi Trump morda spremenil svoje stališče, če bi Evropa ponudila "prepakiran" varnostni dogovor. Medtem naj bi Trump pripravljal načrte za zmago na vmesnih volitvah leta 2026, kar je povzročilo nemir v Beli hiši. Marco Rubio naj bi imel zakulisni vpliv na dogajanje v Venezueli.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil naklonjenost temu, da bi ExxonMobil ostal izven Venezuele, ker naj bi vodilni v podjetju ocenili razmere v državi kot neprimerne za investicije. Po odstavitvi Nicolása Madura so Venezuelci v ZDA izražali mešane občutke, medtem ko je Trumpova administracija po vojaškem posredovanju prevzela nadzor v Venezueli, kar je povzročilo negotovost glede prihodnosti države. Članek v The Spectatorju omenja Trumpovo zunanjo politiko kot tretjo pot, ki vključuje 'vpliv režima'.

Ameriški predsednik Donald Trump bo v četrtek v Beli hiši sprejel venezuelsko opozicijsko voditeljico in Nobelovo nagrajenko za mir Mario Corino Machado. Srečanje predstavlja ključen korak v ameriški politiki do Venezuele po nedavnih dramatičnih dogodkih v regiji. Trumpova administracija s tem srečanjem potrjuje svojo podporo opozicijskim silam v času, ko se v Caracasu vzpostavlja nova oblast pod vodstvom Delcy Rodriguez, ki je v vlado že imenovala Maduru naklonjene kadre. Hkrati je kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel odločno zanikal navedbe Washingtona o domnevnih pogajanjih med Havano in Združenimi državami Amerike. Trump je pred tem novinarjem dejal, da pogovori s Kubo potekajo, in pozval tamkajšnje oblasti k sklenitvi dogovora, preden bo za to prepozno. Diaz-Canelove izjave kažejo na oster razkorak med interpretacijo dogajanja v obeh prestolnicah, kar dodatno zaostruje diplomatske odnose v karibski regiji. Dogajanje je neposredno povezano z ameriško vojaško operacijo, v kateri so sile ZDA zajele prejšnjega venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Medtem ko Washington poskuša stabilizirati regijo s podporo preverjenim političnim zaveznikom, kot je Machadova, ostajajo odnosi s Kubo na mrtvi točki kljub Trumpovim napovedim o možnem sporazumu.

Papež Leon XIV. je v Vatikanu sprejel voditeljico venezuelske opozicije Mario Corino Machado, so danes sporočili iz Svetega sedeža. Srečanje se je odvilo v okviru papeževih rednih avdienc, s čimer je Vatikan vnovič usmeril pozornost na politično dogajanje v Južni Ameriki. Podrobnosti pogovora med svetim očetom in vplivno političarko niso bile javno razkrite, vendar dogodek velja za pomembno diplomatsko gesto. Maria Corina Machado velja za osrednjo figuro venezuelskega demokratičnega gibanja, ki se spopada z administracijo predsednika Nicolása Madura. Vatikan je ob tem objavil uradni seznam oseb, ki jih je papež sprejel v dopoldanskih urah, kar potrjuje uradno naravo obiska. Papež Leon XIV. se s tem dejanjem vključuje v širši dialog o stabilnosti in človekovih pravicah v Venezueli. Sprejem opozicijske voditeljice v apostolski palači odraža prizadevanja cerkvenega vrha za mirno reševanje krize v tej južnoameriški državi. Čeprav se Sveti sedež pogosto zavzema za nevtralno držo mediatorja, tovrstna srečanja v mednarodni skupnosti interpretirajo kot podporo demokratičnim procesom in dialogu med sprtimi stranmi.

Papež Leon XIV. je v ponedeljek, 12. januarja 2025, v Vatikanu sprejel voditeljico venezuelske opozicije Mario Corino Machado. Sestanek, ki ga Sveti sedež predhodno ni uradno napovedal, se je zgodil v luči zaostrenih političnih razmer v Venezueli. Machadova, ki je bila nedavno odlikovana z Nobelovo nagrado za mir, je po srečanju izjavila, da se »poraz zla v državi približuje«, ter izpostavila pomen podpore Cerkve in Združenih držav Amerike pri prizadevanjih za demokratične spremembe. Osrednja tema pogovorov je bila usoda političnih zapornikov v Venezueli. Machadova je papeža pozvala k posredovanju za izpustitev vseh tistih, ki ostajajo v izolaciji ali so pogrešani. Čeprav so venezuelske oblasti napovedale izpustitev 116 oseb, opozicija in nevladne organizacije opozarjajo, da proces poteka izjemno počasi. Po podatkih tiskovne agencije AFP je bilo do zdaj dejansko izpuščenih le približno 50 ljudi, kar povzroča nemir in nestrpnost med družinami zaprtih. Srečanje predstavlja pomemben diplomatski signal v mednarodnem pritisku na režim v Caracasu. Machadova je poudarila, da je vloga Vatikana kot moralne avtoritete ključna pri reševanju humanitarne in politične krize. Obisk v Vatikanu se je zgodil v času, ko mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje v Južni Ameriki, kjer se stopnjujejo prizadevanja za vzpostavitev vladavine prava in spoštovanje človekovih pravic.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Tiskovni urad Svetega sedeža je potrdil, da je papež Leon XIV. sprejel Mario Corino Machado v zasebni avdienci v Vatikanu. Srečanje, ki ni bilo predvideno v papeževem urniku, je potekalo v Apostolski palači.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Bela hiša je napovedala, da bodo ZDA nadaljevale z zaseganjem tankerjev, ki zapuščajo Venezuelo brez njihovega dovoljenja. Tiskovna predstavnica Bele hiše, Caroline Levitt, je izjavila, da bo Venezuelo lahko zapustil le tisti tanker, ki bo prejel odobritev ZDA. Obenem je sporočila, da je na poti v ZDA 31 milijonov sodčkov nafte iz Venezuele.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Norveški inštitut za Nobelove nagrade je v uradni izjavi poudaril, da Nobelove nagrade za mir ni mogoče prenesti, deliti ali preklicati. Odziv institucije je sledil izjavam venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado, ki je v pogovoru za ameriško televizijsko mrežo Fox News nakazala pripravljenost, da bi svojo nagrado za leto 2025 predala ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Machado je predlog utemeljila kot dejanje hvaležnosti venezuelskega ljudstva za Trumpovo vlogo pri odstavitvi Nicolasa Madura, ki so ga ameriške oblasti aretirale prejšnji teden. Inštitut je v svojem pojasnilu navedel statut Fundacije Nobel, ki določa, da so odločitve o podelitvi dokončne in trajne, pritožbe nanje pa niso mogoče. Organizacija je izrecno poudarila, da se po razglasitvi prejemnika nagrada ne more prenesti na drugo osebo. Prav tako so dodali, da odbori, ki podeljujejo priznanja, ne komentirajo dejanj ali izjav nagrajencev po samem prejemu nagrade. Dogodek je sprožil precejšnjo pozornost v mednarodni javnosti, saj gre za neobičajen predlog v zgodovini prestižnega priznanja. Kljub političnim motivom Marie Corine Machado in njenih privržencev pravila fundacije ostajajo neomajna. S tem so v Oslu končali ugibanja o morebitnih pravnih ali postopkovnih prazninah, ki bi omogočile tovrstno gesto v smeri nove ameriške administracije.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Norveški Nobelov inštitut je uradno zavrnil predlog venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machada, da bi svojo Nobelovo nagrado za mir delila z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Institucija je v svojem odzivu poudarila, da so pravila odbora jasna in da prestižnega priznanja ni mogoče prenašati na druge osebe ali ga poljubno deliti, s čimer so končali ugibanja o morebitni diplomatski kupčiji. Machada je s svojo ponudbo poskušala utrditi podporo Trumpove administracije pri prizadevanjih za politično tranzicijo v Venezueli. Analitiki ocenjujejo, da je želela opozicijska voditeljica svojo moralno avtoriteto, ki jo prinaša nagrada, zamenjati za konkretno politično in vojaško podporo Združenih držav Amerike v boju proti režimu v Caracasu. Trump, ki je v preteklosti že kazal zanimanje za Nobelovo priznanje, se na odločitev inštituta še ni odzval. Dogodek je sprožil burne razprave o integriteti Nobelove nagrade in njeni vlogi v mednarodni politiki. Medtem ko podporniki Machade dejanje vidijo kot pragmatično potezo za rešitev države, kritiki in norveški varuhi pravil vztrajajo pri tem, da nagrada ne sme postati sredstvo za politična trgovanja. Odločitev inštituta ostaja neomajna, kar pomeni, da Machada ostaja edina nosilka priznanja za leto 2025.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Predstavniki največjih ameriških naftnih podjetij se po srečanju s predsednikom Združenih držav Amerike Donaldom Trumpom niso zavezali k načrtovani obnovi venezuelske naftne industrije. Trump je od vodilnih kadrov v panogi pričakoval zagotovila za investicije v višini 100 milijard dolarjev, vendar so direktorji, med njimi tudi predstavniki družbe Exxon, izrazili velik pomislek. Za Exxon Venezuela ostaja država, v katero zaradi trenutnih razmer ni mogoče vlagati, kljub temu da so ZDA pred tednom dni z vojaško operacijo prevzele nadzor nad državo. Srečanje v Beli hiši je sledilo stopnjevanju napetosti, potem ko so ameriške sile zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Trumpova administracija je naftnim korporacijam ponudila možnost povračila za v preteklosti zasežena sredstva pod pogojem novih vlaganj, vendar podjetja ostajajo zadržana glede prevzema tveganj v politično nestabilnem okolju. Hkrati je State Department napovedal ponovno odprtje veleposlaništva v Caracasu in pogovore z opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado. Zadržanost naftne industrije predstavlja pomembno oviro za Trumpovo strategijo upravljanja Venezuele in izkoriščanja njenih naravnih virov, ki predstavljajo približno 17 odstotkov svetovnih zalog nafte. Medtem ko so v državo že prispeli ameriški diplomati in varnostni uradniki, vprašanje dejanskega gospodarskega prevzema in stabilizacije naftne proizvodnje ostaja neodprto, saj korporacije ne kažejo pripravljenosti za takojšen vstop na trg pod postavljenimi pogoji.

Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije v Beli hiši napovedal obsežne strateške posege v Venezueli in na Grenlandiji. Trump je zatrdil, da bodo ameriška naftna podjetja investirala približno 100 milijard dolarjev v obnovo venezuelske naftne infrastrukture, potem ko so ZDA po aretaciji Nicolása Madura začele izvajati načrt za prevzem nadzora nad tem ključnim gospodarskim sektorjem. Administracija naj bi od ameriških korporacij zahtevala obsežne koncesije v zameno za dostop do venezuelskih virov. Hkrati je predsednik Trump ponovno izpostavil vprašanje Grenlandije in poudaril, da bodo Združene države Amerike glede tega otoka ukrepale ne glede na mnenje tamkajšnjih oblasti ali mednarodne skupnosti. Trump je napovedal, da bo preprečil kakršne koli poskuse Rusije in Kitajske za uveljavitev vpliva na tem strateško pomembnem območju, ki ga Washington zdaj obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti. Srečanje z naftarji v vzhodni sobi Bele hiše je tako služilo kot platforma za predstavitev nove agresivne zunanje politike, usmerjene v energetsko dominanco. Napovedi so sledile stopnjevanju napetosti po januarskih dogodkih v Venezueli, vključno z bombardiranjem in ugrabitvami, ki so tlakovale pot ameriškemu posredovanju. Medtem ko administracija poudarja gospodarske koristi in varnostni vidik, evropski zavezniki in mednarodni analitiki opozarjajo na kršenje suverenosti vpletenih ozemelj. Trumpova retorika nakazuje, da ZDA ne bodo odstopile od svojih namer pri preoblikovanju svetovnega energetskega zemljevida v svojo korist.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijsko postajo Fox News napovedal, da se bo prihodnji teden v Washingtonu srečal z voditeljico venezuelske opozicije Marío Corino Machado. Trump je izrazil pripravljenost, da od nje sprejme Nobelovo nagrado za mir, če mu jo bo ta podarila, ob tem pa ponovil svoje prepričanje, da bi moral priznanje prejeti že prej zaradi svojih zaslug pri preprečevanju oboroženih spopadov. Kljub Trumpovemu navdušenju nad predajo nagrade so iz Norveškega Nobelovega inštituta sporočili, da takšen prenos ni mogoč. Tiskovni predstavnik inštituta je pojasnil, da so Nobelove nagrade neprenosljive in da jih po razglasitvi dobitnika ni mogoče odvzeti ali predati tretji osebi. Nagrajenka lahko prosto razpolaga le z denarnim delom nagrade, ne pa tudi z uradnim statusom lavreata. Politične napetosti so se v regiji stopnjevale po ameriškem zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Čeprav so podporniki Machadove upali, da bo podelitev nagrade Trumpu utrdila njeno vlogo v Venezueli, je Trump presenetljivo podprl podpredsednico Delcy Rodríguez kot vršilko dolžnosti predsednice države. Rodríguezova, sicer zaveznica pokojnega Huga Cháveza, zdaj vodi državo, medtem ko Trumpova administracija oblikuje novo politiko do Venezuele.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Stranka Kuomintang (KMT) je predlagala prednostno obravnavo novih načrtov, kot je TPASS, v državnem proračunu, kar je sprožilo kritike Demokratske napredne stranke (DPP). DPP je potezo označila za "samopostrežno" izbiranje proračunskih postavk. Sočasno je potekala razprava o brezplačnih prehranskih paketih za šolarje, pri čemer so se pojavile obtožbe o finančnih manipulacijah. Poleg tega sta KMT in Bela stranka predlagali ustavno obtožbo predsednika Lai Ching-teja, zaradi česar bo 14. in 15. junija potekala javna obravnava.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Donald Trump je sporočil, da je odpovedal drugi val napadov na Venezuelo, ker je država izpustila politične zapornike in ponudila sodelovanje pri obnovi nafte. Kljub temu ameriške vojaške ladje ostajajo v bližini. Trump se je pohvalil z možnostjo, da bodo ZDA oropale Venezuelo za bilijone dolarjev vredne nafte in namignil na možnost več milijard vrednih investicij.

Strokovnjaki so izjavili, da je nedavni primer smrti v Minneapolisu posledica odločitve Vrhovnega sodišča. Republikanci se bojijo, da bo Trumpovo obnašanje ogrozilo večino v senatu, zlasti zaradi napadov na republikanske senatorje. Trump je bil posmehovan, ker je javno prebral zasebno sporočilo, William Kristol pa ga je označil za 'norega kralja'. Medtem je močna konservativna skupina umaknila podporo republikancem, ki so se pri glasovanju o zdravstveni oskrbi postavili na stran demokratov.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Podpredsednik JD Vance je bil kritiziran zaradi odziva na smrt ameriške državljanke, ki jo je povzročil agent ICE. Priča je zanikala uradno različico dogodkov o streljanju agenta ICE v Minneapolisu. Senatorji zahtevajo preiskavo streljanja, v katerem je umrla mati iz Minneapolisa, Renee Good. Razkrite so bile dodatne informacije o agentu ICE, ki je streljal.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.