Kitajska je v preteklem letu dosegla zgodovinski mejnik s trgovinskim presežkom v višini 1,19 bilijona ameriških dolarjev, kar predstavlja največji tovrstni presežek v svetovni zgodovini. Rast je bila predvsem posledica pospešenega izvoza na trge v Evropi, Afriki, Latinski Ameriki in Jugovzhodni Aziji. Podatki so bili objavljeni ob začetku obiska Marka Carneya v Pekingu, kar dodatno poudarja pomen kitajske gospodarske prevlade v globalnem okviru. Kitajske oblasti za takšen razkorak v trgovinski menjavi krivijo gospodarsko politiko nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, medtem ko se Evropa spopada z vse glasnejšimi opozorili zaradi neravnovesja na trgu. Že v začetku decembra so poročila nakazovala, da bo presežek presegel mejo enega bilijona dolarjev, končni podatki pa so te napovedi še utrdili. Velikanski izvozni pritisk kitajskega gospodarstva povzroča nemir med zahodnimi trgovinskimi partnericami. Objava teh podatkov sovpada z naraščajočimi napetostmi v mednarodni trgovini, saj številne države razmišljajo o uvedbi dodatnih carin ali zaščitnih ukrepov za zaščito lastne industrije pred poceni kitajskimi izdelki. Peking kljub kritikam nadaljuje s strategijo širitve na trge v razvoju, kar mu omogoča ohranjanje visoke stopnje gospodarske rasti kljub trenjem z Zahodom.

Kanadski predsednik vlade Mark Carney je ta teden v Pekingu začel uradni obisk, kjer se je srečal s predsednikom Xi Jinpingom in drugimi visokimi predstavniki Ljudske republike Kitajske. Osrednji namen Carneyjevega obiska je vzpostavitev novih strateških partnerstev, s katerimi želi Kanada zmanjšati svojo dolgoletno gospodarsko odvisnost od trga Združenih držav Amerike. Premier je ob prihodu v sredo izrazil pripravljenost na gradnjo novega sodelovanja, ki bi preseglo zgolj trgovinska vprašanja. Kitajska stran je kanadskega premierja pozvala, naj se država pri oblikovanju svoje zunanje politike distancira od vpliva Washingtona. Poleg diverzifikacije trgovinskih poti so v ospredju pogovorov tudi prizadevanja Kanade za odpravo kitajskih carin na kmetijske pridelke, ki so v preteklosti močno prizadele kanadski izvoz. Obisk predstavlja pomemben diplomatski premik, saj gre za prvi obisk kanadskega voditelja v tej azijski velesili po osmih letih. Strokovnjaki ocenjujejo, da bodo pogovori poleg trgovine zajeli še vsaj pet drugih ključnih področij, čeprav podrobnosti o teh temah javnosti še niso bile v celoti razkrite. Uspeh misije bo v veliki meri odvisen od sposobnosti obeh strani, da najdeta skupni jezik pri vprašanjih človekovih pravic in tehnološkega sodelovanja, hkrati pa ohranita stabilne odnose s sosednjimi Združenimi državami Amerike.

Po podatkih znanstvenikov je bilo zadnjih enajst let najtoplejših v zgodovini meritev. Ta ugotovitev je bila objavljena v več virih, kar poudarja resnost podnebnih sprememb.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Kanadski predsednik vlade Mark Carney je napovedal in začel uradni obisk v Ljudski republiki Kitajski, ki bo potekal od 13. do 17. januarja 2026. Gre za prvi obisk kanadskega premierja v tej državi po osmih letih, njegov glavni namen pa je diverzifikacija kanadske trgovine in privabljanje novih investicij. Carney se bo v Pekingu srečal s predsednikom Xi Jinpingom in premierjem Li Qiangom, s katerima bo razpravljal o krepitvi strateškega sodelovanja in reševanju odprtih vprašanj med državama. Obisk prihaja v času zaostrenih odnosov med Ottawo in Washingtonom, saj se Kanada sooča s carinami, ki jih je uvedel ameriški predsednik Donald Trump, ter njegovimi provokativnimi izjavami o Kanadi kot potencialni 51. zvezni državi ZDA. Kanadska vlada si je zadala cilj, da v naslednjem desetletju podvoji izvoz na trge izven ZDA. Carney je poudaril, da želi Kanado preoblikovati iz gospodarstva, ki je bilo prekomerno odvisno od enega samega trgovinskega partnerja, v bolj neodvisno in konkurenčno državo. Po obisku na Kitajskem bo kanadski premier pot nadaljeval v Katarju, nato pa se bo v Švici udeležil letnega srečanja Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu. Kitajska stran je obisk označila za priložnost za povečanje političnega zaupanja in razširitev praktičnega sodelovanja, kar naj bi prispevalo k svetovni stabilnosti in blaginji obeh narodov.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je nenadoma odpovedal svoj napovedani obisk v Somaliji, ki bi se moral odviti 9. januarja v sklopu njegove tradicionalne novoletne turneje po Afriki. Namesto obiska v Mogadišu je minister svojo pot nadaljeval neposredno iz Etiopije v Tanzanijo, kar je sprožilo številna ugibanja o razlogih za to odločitev. Kitajsko veleposlaništvo v Somaliji je kasneje sporočilo, da je bila odpoved posledica usklajevanja urnikov, vendar so v ozadju ostala odprta vprašanja o diplomatskih napetostih. Med telefonskim pogovorom s somalskim kolegom je Wang Yi poudaril, da Kitajska odločno nasprotuje morebitnemu sodelovanju med separatistično regijo Somaliland in Tajvanom v njunih prizadevanjih za neodvisnost. Kitajska diplomacija takšne povezave interpretira kot spodkopavanje načela ene Kitajske in suverenosti Somalije. Peking je izrazil polno podporo ozemeljski celovitosti Somalije, hkrati pa opozoril na nevarnost destabilizacije regije zaradi zunanjih političnih vplivov. Dogodek odraža širšo kitajsko strategijo v Afriki, kjer Peking že 36 let zapored svojo prvo letno diplomatsko pot nameni prav tej celini. Čeprav so uradni razlogi tehnične narave, analitiki opozarjajo, da bi lahko odpoved obiska služila kot signal nezadovoljstva ali previdnosti glede zapletenih varnostnih in političnih razmer v Afriškem rogu. Obe državi sta potrdili, da ostajata v stiku glede prihodnjih srečanj na visoki ravni.

Proti predsedniku ameriške centralne banke (Fed) Jeromeu Powellu je bila uvedena kazenska preiskava, ki se osredotoča na prenovo sedeža Fed v Washingtonu in domnevno napačne izjave o stroških pred kongresom. Powell je javno kritiziral Trumpovo administracijo zaradi spodkopavanja neodvisnosti centralne banke, ker je Fed zavrnil znižanje obrestnih mer v začetku leta.

Nekdanja podpredsednica kanadske vlade in finančna ministrica Chrystia Freeland je danes uradno zaključila svoj mandat poslanke v zveznem parlamentu v Ottawi. Njen odstop je posledica prevzema nove prostovoljne vloge, v kateri bo svetovala ukrajinski vladi pri povojni obnovi in gospodarskih reformah. Freeland, ki velja za tesno zaveznico Kijeva, bo svoje izkušnje s področja mednarodnih financ uporabila za pomoč državi, ki se še vedno nahaja sredi vojaškega konflikta. Odstop dolgoletne poslanke liberalne stranke prinaša nove izzive za vlado premierja Marka Carneyja. Liberalna stranka bo z njenim odhodom v parlamentu ostala brez dveh sedežev do absolutne večine, kar bi lahko otežilo sprejemanje ključne zakonodaje v prihodnjih mesecih. Kljub nedavnim manjšim pridobitvam na nadomestnih volitvah, odhod tako vidne osebnosti, kot je Freeland, pomeni občutno izgubo političnega kapitala za vladajočo koalicijo. Freeland je bila ključna figura v kanadski politiki zadnje desetletje, saj je vodila pomembna ministrstva in igrala vidno vlogo pri pogajanjih o trgovinskih sporazumih. Njena odločitev, da se popolnoma posveti pomoči Ukrajini, odraža kanadsko zunanjo politiko, ki ostaja ena najbolj vnetih podpornic ukrajinske suverenosti v mednarodni skupnosti. Pričakuje se, da bo Ottawa v kratkem razpisala nadomestne volitve za izpraznjeno poslansko mesto.

Nekdanji kanadski diplomat Michael Kovrig je opozoril predsednika kanadske vlade Marka Carneyja, naj bo med prihajajočim obiskom na Kitajskem previden glede tveganj gospodarske prisile. Kovrig, ki je zdaj višji svetovalec za Azijo pri mednarodni krizni skupini, poudarja, da mora Kanada ostati neomajna pri zagovarjanju svojih interesov in temeljnih vrednot, medtem ko si prizadeva za ponovno vzpostavitev gospodarskih vezi. Obisk poteka v času, ko Kanada poskuša stabilizirati odnose s Pekingom po večletnih političnih in ekonomskih napetostih. Kovrig izpostavlja, da obnavljanje sodelovanja ne sme priti na račun popuščanja pri ključnih vprašanjih človekovih pravic in demokratičnih standardov. Po njegovem mnenju je nujno, da Ottawa nastopi s jasno vizijo, ki bo preprečila morebitno izkoriščanje gospodarske odvisnosti za politične pritiske. Analitiki poudarjajo, da so Kovrigova opozorila posebej tehtna zaradi njegove osebne izkušnje, saj je bil na Kitajskem zaprt skoraj tri leta. Njegov poziv k previdnosti odraža širšo zaskrbljenost kanadske javnosti in politike glede prihodnje smeri odnosov z drugo največjo svetovno ekonomijo, kjer se prepletajo nujnost trgovanja in nujnost zaščite suverenosti.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je v četrtek opravil ločena telefonska pogovora s kanadskim premierjem Markom Carneyjem in mehiško predsednico Claudio Scheinbaum, s katerima je razpravljal o zaostrenih političnih razmerah v Venezueli. Lula je ob tem ostro obsodil ravnanje Združenih držav Amerike do Venezuele, kar odraža prizadevanja regionalnih in mednarodnih akterjev za stabilizacijo razmer v tej južnoameriški državi. Med pogovorom s kanadskim premierjem je Lula podal povabilo za uradni obisk, ki ga je Mark Carney sprejel in naj bi Brazilijo obiskal aprila prihodnje leto. Srečanje bo namenjeno krepitvi dvostranskih odnosov in nadaljnjemu usklajevanju glede venezuelske krize, ki pomembno vpliva na stabilnost celotne regije. Brazilija pod Lulovim vodstvom še naprej išče diplomatsko pot, ki bi vključevala čim širši krog mednarodnih partnerjev. Sodelovanje z Mehiko ostaja ključno pri oblikovanju skupnega latinskoameriškega odziva na dogajanje v Caracasu. Predsednica Claudia Scheinbaum in Lula sta poudarila pomen suverenosti in mirnega reševanja sporov brez zunanjega vmešavanja, kar je v skladu z njuno kritiko nedavnih potez Washingtona.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so ZDA napovedale, da bodo upravljale Venezuelo do varnega prehoda. Trump je obljubil zaprtje chavističnega centra za mučenje v Caracasu. Rusija se ni odzvala z močno podporo Maduru. Venezuelci v New Yorku so proslavljali Madurov padec. Zaradi ameriške akcije v Venezueli obstaja tveganje, da bodo trgovci z mamili pobegnili v Brazilijo.

Kanadski premier Mark Carney je podprl imenovanje nekdanje ministrice za promet in notranjo trgovino Chrystie Freeland na položaj svetovalke za vprašanja gospodarskega razvoja v uradu ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Carney je poudaril, da ima Freelandova edinstvene kvalifikacije za tovrstno delo, njeno novo vlogo pa je označil za dodaten dokaz neomajne podpore Kanade Ukrajini v njenem prizadevanju za obnovo in razvoj. Freelandova je ob nastopu nove funkcije sporočila, da zapušča položaj posebne predstavnice kanadskega premierja za obnovo Ukrajine. Njena selitev v svetovalno ekipo v Kijevu pomeni tesnejše neposredno sodelovanje med kanadsko politično elito in ukrajinsko administracijo, kar naj bi pospešilo izvajanje gospodarskih reform in strateško načrtovanje povojne rekonstrukcije države.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

Vlada premierja Marka Carneyja je v jesenskem zasedanju parlamenta predložila tri zakonske predloge s področja pravosodja, ki vsebujejo dolg seznam strožjih ukrepov. Te poteze so odgovor na zaskrbljenost javnosti glede varnosti in kriminala.

Kanadski premier Mark Carney bo prihodnji teden odpotoval v Francijo, kjer se bo v Parizu udeležil srečanja z zavezniki Ukrajine v okviru t.i. koalicije voljnih. Namen dvodnevnega obiska, ki bo potekal v ponedeljek in torek, je pospešitev prizadevanj za končanje ruske agresije v Ukrajini, saj se diplomatski pritiski za vzpostavitev miru v zadnjem obdobju krepijo. Iz urada predsednika kanadske vlade so sporočili, da se bo Carney sestal s ključnimi partnerji, s katerimi bodo obravnavali možnosti za vzpostavitev trajnega miru v regiji. Srečanje v Parizu poteka v času, ko se mednarodna skupnost pospešeno trudi najti diplomatsko rešitev za konflikt, ki traja že več let. Kanada, ki velja za eno najtesnejših zaveznic Kijeva, s tem obiskom utrjuje svojo vlogo pri oblikovanju prihodnje varnostne arhitekture v Evropi. Poudarek pogovorov bo na usklajevanju pomoči in iskanju skupnih izhodišč, ki bi Rusijo pripravila k resnim pogajanjem ob spoštovanju ukrajinske suverenosti.

Poglavar staroselskega ljudstva Pimicikamak v severni Manitobi, David Monias, je na kanadskega premierja Marka Carneyja naslovil uradno prošnjo za napotitev kanadskih oboroženih sil. Zahteva po vojaški pomoči prihaja po tem, ko je območje Cross Lake zaradi pretrganega daljnovoda nad reko Nelson že več dni v temi. Izpad električne energije se je začel v nedeljo zvečer, podjetje Manitoba Hydro pa je v sredo potrdilo resnost situacije. Monias je v pismu premierju poudaril, da se skupnost sooča s hitro stopnjujočo se krizo na področju javnega zdravja in varnosti. Ker so temperature nizke, stotine prebivalcev pa so ostale brez ogrevanja in osnovnih virov, poglavar meni, da so lokalne kapacitete izčrpane. Vojaška pomoč je po njegovem mnenju nujna za zagotovitev osnovne oskrbe in preprečitev humanitarne katastrofe v odročni regiji.

Ameriški in kanadski delniški trgi so leto 2025 končali v znamenju visoke rasti, čeprav so zadnji trgovalni dan beležili rahel upad. Indeks S&P 500 je v celotnem letu pridobil 16,4 odstotka vrednosti, Nasdaq je na krilih navdušenja nad umetno inteligenco zrasel za 21 odstotkov, Dow Jones pa za 13,4 odstotka. Kljub temu da so se indeksi zadnje tri dni leta nekoliko znižali zaradi manjšega obsega trgovanja pred prazniki, leto 2025 ostaja eno najuspešnejših v zadnjem obdobju. Posebno pozornost je vzbudil kanadski indeks S&P/TSX, ki je leto končal z 29-odstotno rastjo, kar je njegov drugi najboljši rezultat v tem stoletju. Kanadski trg se je v začetku leta spopadal z resnimi pretresi, ko je ameriški predsednik Donald Trump uvedel ostre carine in celo omenjal možnost aneksije sosednje države. Situacija se je stabilizirala po omilitvi ameriške trgovinske politike in prevzemu oblasti v Kanadi s strani tehnokrata Marka Carneyja, kar je povrnilo zaupanje vlagateljev v rudarski in finančni sektor. Ameriško gospodarstvo je v letu 2025 zaznamovala visoka volatilnost zaradi nepredvidljivih tarif, vendar so tehnološka podjetja s svojimi vrednotenji prevladala nad geopolitičnimi skrbmi. S&P 500 je tekom leta dosegel kar 39 rekordnih vrednosti, kar potrjuje močan trend rasti, ki traja že tretje leto zapored. Vlagatelji so v novo leto vstopili z optimizmom glede nadaljnjega razvoja umetne inteligence in pričakovanj o zniževanju obrestnih mer.

Kanadski predsednik vlade Mark Carney je v svoji novoletni poslanici ob koncu leta 2025 izpostavil preizkušnje, s katerimi se je država spopadala v preteklem letu. Premier je poudaril, da so Kanadčani najmočnejši takrat, ko nastopajo enotno, hkrati pa je državljane pozval k razmisleku o trenutkih veselja in ljudeh, ki so zaznamovali preteklih dvanajst mesecev. Sporočilo ob prelomu leta je bilo usmerjeno v prihodnost, obenem pa je služilo kot povzetek leta, ki so ga po Carneyjevih besedah zaznamovali številni izzivi. Čeprav podrobnosti o specifičnih političnih ali gospodarskih dogodkih v kratki poslanici niso bile podrobneje razčlenjene, je ton nagovora ostal optimističen, s poudarkom na družbeni koheziji in skupnih vrednotah, ki povezujejo kanadsko družbo v negotovih mednarodnih razmerah.

Premier Kanade, Mark Carney, je v svoji novoletni poslanici poudaril, da se je Kanada v letu 2025 soočala z izzivi, ter izpostavil, da je država najmočnejša, ko je enotna. Carney je to sporočilo objavil ob koncu leta.

Kanadski premier Mark Carney je izjavil, da se je danes pogovarjal z evropskimi voditelji o najnovejših prizadevanjih za spodbujanje varnosti in okrevanja Ukrajine. Carney je to sporočil na družbenih omrežjih, kjer je poudaril sodelovanje Kanade in Evrope.

V posebni epizodi podcasta "The Big Story" je Glen McGregor, vodja parlamentarnega urada za CityNews in politični dopisnik, razpravljal o ključnih političnih dogodkih, ki naj bi zaznamovali leto 2025 v Kanadi. Poudarek je bil na prvih mesecih mandata Marka Carneyja in pričakovanjih, ki jih prinaša novo politično leto.

Premier Mark Carney daje trgovini in varnosti osrednjo vlogo v kanadski zunanji politiki, kar po mnenju opazovalcev spreminja način, na katerega Ottawa uveljavlja svoje vrednote na svetovnem odru. Liberalci vztrajajo, da še vedno podpirajo človekove pravice po svetu, hkrati pa iščejo naložbe iz Kitajske, Indije in držav Zaliva.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil, da bo Kanada Ukrajini zagotovila nov sveženj pomoči. Med postankom v Halifaxu v Novi Škotski se je Zelenski zahvalil kanadskemu premierju Marku Carneyju za sodelovanje pri pogovorih z evropskimi prijatelji o končanju vojne v Ukrajini. Kanada je Ukrajini obljubila 2,5 milijarde kanadskih dolarjev gospodarske pomoči.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo na Floridi srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Rusija medtem kritizira Zelenskega in Evropsko unijo, da poskušata spodkopati mirovni načrt, ki ga podpira ZDA. Srečanje poteka v času, ko si Trump prizadeva za dogovor, Putin pa kaže, da ni pripravljen na mir, kar dokazujejo tudi nedavni napadi na Kijev. Razhajanja med stranmi ostajajo velika, Rusija pa poudarja, da se predlagani načrt močno razlikuje od tistega, o katerem so se pogovarjali z ZDA.

Emmanuel Macron je obsodil obsežne ruske napade na Ukrajino in izjavil, da ti napadi kažejo na odločenost Rusije, da podaljša vojno, ki jo je sprožila. To izjavo je podal med telefonskim pogovorom z evropskimi voditelji in Volodimirjem Zelenskim, ki je bil v Kanadi pred odhodom v ZDA na pogovore.

Volodimir Zelenski se je v Miamiju srečal z Donaldom Trumpom. Po srečanju je načrtovan telefonski pogovor z evropskimi voditelji. Rusija je pred srečanjem poudarila skupne točke med Trumpom in Putinom. Donald Trump je medtem čestital voditeljem Tajske in Kambodže za dogovor o prekinitvi ognja. Ob tem je prišlo na dan, da se je Zelenski na skupni novinarski konferenci posmehoval Putinu.

Volodimir Zelenski se bo sestal z Donaldom Trumpom, da bi poskušal zagotoviti podporo ZDA novemu predlogu za končanje konflikta z Rusijo. Zelenski je izjavil, da ruski napad na Kijev kaže, da si Moskva ne želi miru. Povedal je tudi, da Rusija uporablja belorusko ozemlje za napade na zahodna območja Ukrajine in da lahko vidi linije ukrajinske zračne obrambe. ZDA in Rusija naj bi se tiho pogovarjale o rudarjenju Bitcoinov v jedrski elektrarni Zaporožje, pri čemer je Kijev izključen.

Rusija je v soboto izvedla napad z balističnimi raketami in droni na Kijev, pri čemer je bila ubita najmanj ena oseba, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je zadel stanovanjske zgradbe in energetsko infrastrukturo. Zelenski se je pred srečanjem s Trumpom pogovarjal z evropskimi in kanadskimi voditelji.

Pred načrtovanim srečanjem z Donaldom Trumpom se je Volodimir Zelenski posvetoval z Ursulo von der Leyen in evropskimi voditelji glede možnih rešitev za ruski agresivni vojni. Medtem ko je Zelenski menil, da je varnostni sporazum med Ukrajino in ZDA skoraj končan, je Trump izjavil, da Zelenski nima "nič", dokler ga on ne odobri.

Rusija je izvedla obsežne napade z droni in raketami na Kijev in druge ukrajinske regije, ravno ko se ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pripravlja na srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi. Pred srečanjem s Trumpom bo Zelenski opravil telefonski pogovor z njim in evropskimi voditelji.

Kanadski minister za promet, Steven MacKinnon, je odobril Božičku potovanje po kanadskem zračnem prostoru za dostavo božičnih daril.

Premier Mark Carney je imenoval globalnega investicijskega bankirja in upravitelja pokojninskih skladov Marka Wisemana za novega kanadskega veleposlanika v Washingtonu. Wiseman bo funkcijo prevzel 15. februarja in bo vodil pogajanja z Združenimi državami o pregledu severnoameriškega sporazuma o prosti trgovini.

Mark Carney, ki je bil lani za večino Kanadčanov neznan, je bil imenovan za Novinarja leta 2025 po izboru The Canadian Press. Letna raziskava med uredniki in voditelji novinarskih hiš po vsej Kanadi je Carneyja postavila v ospredje.

Na vrhu o umetni inteligenci v Parizu je ameriški podpredsednik JD Vance kritiziral regulacijo umetne inteligence. Carney je nakazal splošne poteze politike umetne inteligence, vendar podrobnosti še niso znane. Članek obravnava smernice te politike in poudarja, da so nekatere stvari še vedno nejasne.

Lastnik rudnika na severozahodnih ozemljih Kanade bo prejel 115 milijonov dolarjev posojila od zvezne vlade, da bi ohranil poslovanje, saj ameriške tarife znižujejo globalne cene diamantov. Prejemnik posojila je Arctic Canadian Diamond Company Ltd.

Kanadski premier Mark Carney je kritiziral premierja province Ontario Douga Forda zaradi njegove protitarifne reklame, ki je domnevno ovirala trgovinska pogajanja z ZDA. Carney in Ford sta sicer napovedala nov dogovor o pospešitvi odobritve večjih infrastrukturnih projektov, imata pa različna stališča glede trgovinskih odnosov z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Premier Ontaria, Doug Ford, in kanadski premier, Mark Carney, sta podpisala sporazum za pospešitev odobritve večjih projektov po modelu "en projekt, en postopek, ena odločitev". Ta pristop pomeni, da bodo projekti, ki bi bili predmet okoljskih ocen na zvezni in provincialni ravni, zdaj potekali samo skozi postopek v Ontariu.

Kanadčani so leto začeli z Justinom Trudeaujem kot premierjem, ki je bil znan po svoji čustvenosti. Po njegovem odstopu v začetku januarja, je Mark Carney prevzel položaj. Carneyjevo prvo leto na premierskem mestu poudarja njegovo drugačnost v primerjavi s Trudeaujem.

Kanadski jezikoslovci so v odprtem pismu pozvali premierja Marka Carneyja, naj v uradnih dokumentih preneha uporabljati britanske zapise besed in dosledno uporablja kanadsko angleščino. Poudarili so edinstvenost kanadske angleščine in trdili, da je to vprašanje zgodovine, identitete in ponosa.

Kanadski konservativni voditelj Pierre Poilievre je izjavil, da vlada premierja Marka Carneyja izvaja "ponarejeni" konservativizem. Poilievrov komentar nakazuje na kritike nasprotne politične usmeritve in strategije.

Promotorji kanadske angleščine so izrazili zaskrbljenost, ker naj bi kanadska vlada z uporabo britanskega črkovanja v uradnih dokumentih pošiljala napačno sporočilo. Lingvistični strokovnjaki in predstavniki uredniških združenj so v pismu premierju Carneyju pozvali, naj se držijo nacionalnih standardov.

Mark Carney je osebno preprečil kolegu ministru, da bi se v četrtek pogovarjal z novinarji na Parliament Hillu. Ta poteza je okrepila zaskrbljenost, da vlada aktivno duši medijsko transparentnost.

Vladni vodja poslanske skupine Steven MacKinnon je izjavil, da je znotraj Konservativne stranke prisotna frustracija zaradi politične usmeritve, ki jo stranka ubira pod vodstvom Pierra Poilievreja. MacKinnon je novinarjem odgovoril na vprašanja dan po tem, ko je Michael Ma zapustil konservativce in se pridružil liberalni poslanski skupini.

Liberalni predlog v Kanadi, ki kriminalizira dele Biblije v okviru razširjene zakonodaje o 'sovražnem govoru', je pospešen, potem ko si je vlada premierja Marka Carneyja zagotovila podporo levičarske stranke Bloc Québécois. Dogovor je bil dosežen po tem, ko so se liberalci strinjali, da bodo iz zakonodaje odstranili nekatere elemente.

Kljub naraščajočim pritiskom in krizi znotraj stranke, vodja Quebec Liberal Party, Pablo Rodriguez, vztraja, da bo ostal na svojem položaju in da lahko še vedno zmaga na naslednjih volitvah. Poudarja, da so ga člani stranke izvolili zaradi njegovih izkušenj, ki naj bi mu omogočile premagati CAQ in Parti Québécois. Vendar pa ga več vidnih liberalcev poziva, naj odstopi ali ponovno pretehta svojo prihodnost, saj naj bi kriza škodovala stranki.