Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v četrtek odločno zavrnil navedbe ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da naj bi bila Ukrajina glavna ovira pri doseganju mirovnega sporazuma za končanje vojne. V video nagovoru po pogovoru z generalnim sekretarjem zveze Nato Markom Ruttejem je Zelenski poudaril, da Ukrajina nikoli ni bila in nikoli ne bo ovira za mir. S tem se je odzval na Trumpove izjave za tiskovno agencijo Reuters, v katerih je slednji ocenil, da je Kijev manj pripravljen na dogovor kot Moskva. Trump je v sredo neposredno izpostavil Zelenskega kot odgovornega za zastoj v pogajanjih in dejal, da ga je treba prepričati v sprejetje pogojev za končanje štiri leta trajajočega konflikta. Zelenski je te očitke zavrnil in izpostavil intenzivna diplomatska prizadevanja, ki jih država vlaga v sodelovanje z Združenimi državami Amerike. Po njegovih besedah Ukrajina ostaja zavezana iskanju pravične rešitve, vendar ne na račun svoje suverenosti. Napetosti med Kijevom in Washingtonom se stopnjujejo v času, ko evropski zavezniki iščejo načine za zagotovitev stabilnosti v regiji po morebitnem premirju. Odziv Zelenskega prihaja le dan po tem, ko so nekatere evropske države že začele pripravljati okvire za napotitev mednarodnih sil, ki bi nadzorovale mir na terenu, kar kaže na kompleksnost trenutnih mednarodnih diplomatskih odnosov glede ukrajinskega vprašanja.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je izjavil, da ruska vojska v Ukrajini vsak mesec izgubi do 25.000 vojakov. Po njegovih besedah so te izgube v kontekstu bližajočega se četrtega leta vojne dolgoročno nevzdržne, saj Rusijo vodijo proti kritični točki zmogljivosti. Rutte je poudaril, da kljub intenzivnim napadom ruske sile plačujejo visoko ceno za minimalne ozemeljske pridobitve, kar močno obremenjuje njihove vojaške resurse. Analiza kaže, da Moskva v spopad pošilja velike količine slabo pripravljenih enot, da bi ohranila pritisk na ukrajinsko obrambo. Vodja zavezništva opozarja, da takšna strategija izčrpavanja ne more trajati v nedogled, še posebej ob vse večjem tehnološkem in logističnem pritisku zahodnih zaveznic. Rutte je te podatke predstavil kot dokaz, da mora mednarodna skupnost vztrajati pri podpori Kijevu, saj ruska vojaška moč ni neomejena. Napovedi o morebitnem zlomu ruske ofenzive so neposredno povezane z intenzivnostjo zahodne pomoči. Rutte je ob tem ponovno pozval k okrepitvi dobav orožja, saj bi to lahko še dodatno pospešilo izčrpavanje ruskih zmogljivosti. Razmere na bojišču ostajajo zaostrene, vendar ocene Nata kažejo na strateško šibkost ruske strani, ki bi lahko postala odločilna v prihodnjih mesecih vojne.

Panika ukrajinskih oblasti, ki jo je sprožil ruski napad z balistično raketo srednjega dosega tipa Orešnik, je po mnenju ameriškega politologa Gilberta Doctorowa okrepila politični učinek ruskega orožja v Evropi. Doctorow je v pogovoru z zgodovinarjem Glennom Diesnom izpostavil, da je ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga z nepremišljenimi in prestrašenimi odzivi nevede pomagal uresničiti cilje Kremlja. Po njegovih navedbah je bila namera Rusije prav širjenje strahu med evropskimi zavezniki. Strokovnjak trdi, da so ukrajinski pozivi k nujni mednarodni pomoči in poudarjanje uničujoče moči novega orožja povzročili val negotovosti v evropskih prestolnicah. Namesto da bi Kijev s svojo komunikacijo pomiril partnerje ali pokazal odpornost, je po Doctorowovih besedah dosegel nasprotno in dodatno prestrašil evropsko javnost ter politično elito, kar neposredno koristi ruskim strateškim interesom na mednarodnem prizorišču. Analitiki opozarjajo, da tovrstna komunikacija ukrajinskega ministrstva za zunanje zadeve slabi enotnost Zahoda, saj krepi glasove tistih, ki se bojijo nadaljnje eskalacije spopada. Ruska stran je s preizkusom rakete v bojnih razmerah očitno ciljala na psihološki učinek, ki so ga ukrajinski odzivi le še podkrepili, kar povzroča dodatne trenja znotraj evroatlantskih zaveznic glede nadaljnje podpore Ukrajini.

Zvezni preiskovalci preiskujejo povezave 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je ubil agent ICE Jonathan Ross. Medtem so demokrati organizirali tiskovne konference, na katerih so pozivali k odgovornosti za njeno smrt. Guvernerka Južne Dakote, Kristi Noem, je dejala, da DHS v Minneapolis pošilja dodatne zvezne agente. Minnesota in Twin Cities pa so tožili zvezno vlado zaradi domnevnega političnega ciljanja, ki naj bi kršilo prvi amandma.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je med uradnim obiskom v Zagrebu izpostavil, da varnost Ukrajine neposredno vpliva na varnost celotnega zavezništva. Na srečanju s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem je Rutte pohvalil Hrvaško kot zanesljivo in vitalno partnerico, ki kljub ruskim poskusom odvraćanja ostaja neomajna pri podpori Kijevu. Plenković je ob tej priložnosti razkril, da je Hrvaška od začetka leta 2022 Ukrajini namenila že 15 paketov vojaške pomoči v skupni vrednosti 300 milijonov evrov. Medtem ko so v Zagrebu potekali diplomatski pogovori o dolgoročni stabilnosti regije, so ukrajinske obrambne sile dosegle pomemben uspeh na bojišču. Pripadniki 2. korpusa nacionalne garde, znanega pod imenom Hartija, so ponovno prevzeli nadzor nad stavbo mestnega sveta v Kupjansku. Ta operacija simbolizira vztrajnost ukrajinske vojske pri osvobajanju zasedenih ozemelj v času, ko se Rusija spopada z omejenimi viri in notranjimi proračunskimi pritiski. Strateško povezovanje Hrvaške in Nata v podporo Ukrajini se odvija v širšem kontekstu evropskih prizadevanj za stabilizacijo razmer. Rutte je poudaril, da modernizacija hrvaške vojske in povečevanje obrambnih izdatkov prispevata h krepitvi celotnega vzhodnega krila zavezništva. Obisk v Zagrebu potrjuje enotnost članic Nata v trenutku, ko so nekateri regionalni voditelji, predvsem madžarski premier Viktor Orban, izrazili zadržke do nadaljnje integracije Ukrajine v zahodne strukture.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je med uradnim obiskom na Hrvaškem izrazil navdušenje nad turško tehnologijo brezpilotnih letalnikov Bayraktar TB2, ki jih je Zagreb nedavno vključil v svojo vojaško opremo. Rutte si je sisteme ogledal v družbi hrvaškega premierja Andreja Plenkovića ter poudaril pomen tehnološkega napredka za zavezniško obrambno zmogljivost. Prvi mož severnoatlantskega zavezništva je poudaril, da ga je turška tehnologija, ki so jo Hrvaška in druge države članice kupile od Turčije, močno impresionirala. Po njegovih besedah gre za pomemben prispevek k varnosti in operativni učinkovitosti Natovih sil na jugovzhodnem krilu zavezništva. Obisk je potrdil tesno sodelovanje med Hrvaško in Turčijo na področju obrambne industrije, hkrati pa je služil kot platforma za Ruttejevo potrditev strateškega pomena naložb v sodobne vojaške zmogljivosti znotraj zveze Nato.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je med obiskom na Hrvaškem poudaril, da je bil nedavni ruski napad z balistično raketo srednjega dosega Orešnik na ozemlje Ukrajine neposreden signal zavezništvu. Po Ruttejevih besedah želi Rusija s tovrstnimi dejanji odvrniti Zahod od nadaljnje vojaške podpore Kijevu in povečati pritisk na članice Nata, da bi te ustavile dobave orožja. Kljub stopnjevanju napetosti je generalni sekretar zagotovil, da bo zavezništvo še naprej neomajno podpiralo Ukrajino v njenem boju za suverenost. Rusko ministrstvo za obrambo je napad z raketnim sistemom Orešnik, ki se je zgodil 9. januarja, označilo za odgovor na domnevni ukrajinski napad na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Rutte je ob tem izpostavil, da Moskva uporablja novo raketno tehnologijo kot orodje za ustrahovanje, vendar je poudaril, da takšne poteze ne bodo spremenile strateške usmeritve Nata. Na novinarski konferenci je ponovil zavezanost bloka k dolgoročni pomoči ukrajinskim oboroženim silam. Razmere na terenu ostajajo napete, saj Rusija z uporabo naprednejših oborožitvenih sistemov preizkuša odločnost zahodnih zaveznic. Mark Rutte je ob tem ponovno poudaril nujnost enotnosti znotraj Nata in zavrnil možnost, da bi rusko pogojevanje vplivalo na obseg vojaške pomoči, ki jo Ukrajina prejema za obrambo pred agresijo. Izjave so bile podane v okviru širših prizadevanj za utrditev vzhodnega krila zavezništva in uskladitev odzivov na nove grožnje.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Združeno kraljestvo, Nemčija in Francija so začele pogovore o morebitni misiji zveze Nato na Grenlandiji, s katero bi zaščitile otok pred naraščajočim ruskim in kitajskim vplivom ter preprečile ambicije Združenih držav Amerike po prevzemu tega ozemlja. Britanska ministrica za promet Heidi Alexander je potrdila, da so razprave o odvračanju agresije v Arktiki del rutinske prakse, vendar so pogovori pridobili na teži po objavi informacij, da predsednik ZDA Donald Trump načrtuje vojaško in gospodarsko aneksijo otoka. Po navedbah nekaterih virov naj bi Trump celo naročil pripravo načrtov za invazijo, čemur pa nasprotujejo visoki ameriški vojaški častniki. Evropski voditelji so se na grožnje odzvali s skupnim stališčem, da je Grenlandija avtonomno ozemlje Kraljevine Danske in da o njeni usodi lahko odločajo le tamkajšnji prebivalci in uradni Kopenhagen. Nemčija v teh prizadevanjih prevzema eno izmed vodilnih vlog, saj želi s povečano vojaško prisotnostjo, ki bi vključevala ladje in letala, zavarovati evropske strateške interese v regiji. Donald Trump sicer trdi, da Danska otoku ne zagotavlja zadostne zaščite pred zunanjimi grožnjami, zato je napovedal, da bodo ZDA cilj dosegle »zlepa ali zgrda«. Napetosti med zaveznicami znotraj Nata so se s tem dodatno zaostrile, saj evropski partnerji Trumpove težnje po spreminjanju meja dojemajo kot neposreden napad na suverenost evropske države. Medtem ko London poudarja zavezanost delovanju znotraj zavezništva, se v ozadju bije boj za nadzor nad naravnimi viri in strateškimi potmi, ki se odpirajo s taljenjem arktičnega ledu.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je med obiskom v Zagrebu napovedal, da zavezništvo pripravlja nove ukrepe za krepitev varnosti na območju Arktike. Po njegovih besedah je ključnega pomena, da regija ostane varna in stabilna, kar zahteva usklajeno delovanje vseh zaveznic. Obisk v sosednji Hrvaški je minil v znamenju razprav o strateški pomembnosti severnih ozemelj in ohranjanju enotnosti znotraj Nata. Hrvaški premier Andrej Plenković je ob robu srečanja komentiral napetosti, ki so nastale zaradi napovedi Združenih držav Amerike o morebitni priključitvi Grenlandije. Izpostavil je nujnost medsebojnega spoštovanja med zaveznicami in poudaril, da to načelo velja tudi za ZDA. S tem se je Hrvaška postavila na stran tistih članic, ki izražajo zaskrbljenost nad enostranskimi težnjami Washingtona glede suverenosti danskih avtonomnih ozemelj. Srečanje v Zagrebu je osvetlilo geopolitične izzive, s katerimi se zavezništvo sooča ne le na vzhodnem krilu, temveč tudi na skrajnem severu. Razprave so potrdile, da Arktika postaja novo prizorišče strateškega tekmovanja, kjer bo moral Nato uravnotežiti interese svojih članic z vse večjimi apetiti velesil po nadzoru nad naravnimi viri in plovnimi potmi.

Najvišji slovaški predstavniki so na tiskovni konferenci v Bratislavi uradno potrdili, da Slovaška ne bo več zagotavljala vojaške ali finančne pomoči Ukrajini. Predsednik Peter Pellegrini, predsednik parlamenta Richard Raši in premier Robert Fico so predstavili nov načrt upravljanja države, ki vključuje strogo zavračanje pošiljanja orožja, vojakov ali sodelovanja pri posojilih Evropske komisije za pokrivanje ukrajinskega proračunskega primanjkljaja. Ta poteza utrjuje novo zunanjepolitično smer slovaške koalicije, ki se distancira od neposredne vpletenosti v konflikt. Istočasno se pojavljajo huda pričevanja o razmerah v ukrajinskih vrstah. Nekdanji nizozemski plačanec s psevdonimom Hendrik, ki se je v Ukrajini boril v treh ločenih obdobjih, je za javnost opisal obsežno korupcijo, zlorabe in prisotnost neonacističnih elementov ter tujih pripadnikov mamilarskih kartelov znotraj določenih vojaških enot. Njegove izjave mečejo senco na notranjo kohezijo ukrajinskih obrambnih sil in etične standarde v nekaterih mednarodnih legijah. Nasprotno pa je generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte med obiskom v Zagrebu poudaril pomen nadaljnje podpore Kijevu. Rutte je Hrvaško označila za zanesljivo članico zavezništva, predvsem zaradi njenih vlaganj v modernizacijo vojske in dosedanje pomoči Ukrajini. Po njegovih besedah ukrajinska varnost neposredno predstavlja tudi varnost celotnega severnoatlantskega zavezništva, kar odraža jasen razkol v pristopih med srednjeevropskimi državami članicami Nata.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je poudaril nujnost skupnega prizadevanja zaveznic za zagotavljanje varnosti Grenlandije in celotnega arktičnega območja. Po njegovih besedah se države članice, vključno z Združenimi državami Amerike, strinjajo, da je otok ključnega pomena za obrambo pred naraščajočimi strateškimi apetiti Rusije in Kitajske v tej regiji. Ruttejeva izjava prihaja v času, ko se v mednarodni javnosti znova pojavljajo vprašanja o prihodnjem statusu tega avtonomnega danskega ozemlja. Napetosti glede Grenlandije so se v preteklosti stopnjevale predvsem zaradi groženj Združenih držav Amerike, da bi otok prevzele od zaveznice Danske z namenom izboljšanja lastne in kolektivne varnosti. Rutte je s pozivom k usklajenemu delovanju poskušal pomiriti te napetosti in poudariti, da mora obramba otoka ostati v okviru skupnih prizadevanj zavezništva Nato. Arktika namreč postaja vse pomembnejše prizorišče geopolitičnih interesov zaradi taljenja ledu, ki odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov. Slovenija kot članica zveze Nato podpira celovitost zavezništva in stabilnost na njegovih obrobjih. Čeprav Grenlandija geografsko ne leži v bližini Jadrana, varnostni izzivi, ki jih predstavljata Rusija in Kitajska na severu, neposredno vplivajo na strateško ravnovesje celotne Evrope. Pozivi k enotnosti znotraj Nata so ključni za ohranjanje trdnosti kolektivne obrambe, ki vključuje tudi slovenske varnostne interese.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je med obiskom v Zagrebu obiskal vojašnico "Pukovnik Marko Živković" na Plesu, kjer si je ogledal najnovejšo vojaško opremo hrvaške vojske. Premier Plenković je ob tem komentiral padec drona v Zagrebu, pri čemer je poudaril, da podrobnosti o tem dogodku niso znane niti Hrvaški niti Natu.

Po ponovni zavrnitvi prevzema s strani ZDA, je Grenlandija okrepila sodelovanje z Natom. Nato je napovedal, da bo sprejel nadaljnje korake za zagotovitev varnosti na Arktiki, pri čemer je administracija Donalda Trumpa kot razlog za prevzem navedla grožnje Rusije in Kitajske.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

Poljski premier Donald Tusk je po virtualnem srečanju z evropskimi voditelji, kanadskim premierjem Markom Carneyjem in generalnim sekretarjem zveze NATO Markom Ruttejem izjavil, da se je mir v Ukrajini prvič od začetka vojne pojavil na obzorju. Srečanje je bilo namenjeno usklajevanju prizadevanj po nedavnih pogovorih med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na Floridi. Tusk je poudaril, da so bili storjeni premiki, ki dajejo podlago za optimizem, čeprav je hkrati opozoril, da upanje še ne pomeni popolne varnosti. Poudaril je pomen enotnosti Zahoda, saj bi razdeljenost omogočila Rusiji diktiranje pogojev miru. Medtem ko je Donald Trump srečanje z Zelenskim v Mar-a-Lagu označil za uspeh in zatrdil, da sta strani bližje dogovoru kot kdaj koli prej, se razmere na terenu in v diplomaciji dodatno zapletajo. Nemški kancler Friedrich Merz je pozval k preglednosti in poštenosti vseh vpletenih strani, vključno z Rusijo. Razpravo pa so zasenčile nove obtožbe Kremlja o domnevnem napadu z ukrajinskimi droni na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Kijev je te navedbe kategorično zavrnil kot neutemeljene, opazovalci pa opozarjajo, da so takšne obtožbe sledile neposredno po Trumpovih napovedih o napredku, kar bi lahko služilo kot ruski izgovor za zaostritev pogojev.

Rob Jetten je leta 2025 s stranko D66 dosegel zmago na volitvah, kar mu je prineslo premierski položaj. Po navedbah člankov, stranka do sredine oktobra v to ni verjela, a mu je uspelo, kar ni uspelo še nobenemu od njegovih predhodnikov.

Donald Trump in Vladimir Putin sta opravila telefonski pogovor, Bela hiša je potrdila pogovor. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je izjavil, da se Kremlj strinja s Trumpom, da je mir bližje, vendar pod pogojem, da se ukrajinske obrambne sile umaknejo iz Donbasa. Ušakov je dejal, da je Trump bil "ogorčen" zaradi napada na Putinovo rezidenco.

Dilan Yesilgöz, nizozemska političarka, je v intervjuju spregovorila o izzivih in pritiskih, s katerimi se je soočala v preteklem letu, vključno s kritikami na družbenih omrežjih in slabimi rezultati anket. Poudarila je, kako ji je pomagal pogovor z Markom Ruttejem in sprejemanje filozofskega pristopa. Kljub intenzivnosti medijske pozornosti je uspela ohraniti trezno glavo.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte meni, da Evropska unija ne bi smela postati popolnoma neodvisna od Združenih držav Amerike na področju obrambe. Rutte je poudaril, da Washington pričakuje, da bo Evropa prevzela večjo odgovornost in namenila več sredstev za obrambo, vendar ostaja na isti strani z ZDA, ki v celoti podpirajo Nato.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je ponovil, da Evropi kljub trenutni ameriški politiki ni treba postati popolnoma neodvisna od ZDA na področju obrambe. Opozoril je, da Washington pričakuje, da bo Evropa prevzela več odgovornosti in povečala izdatke za obrambo ter izrazil prepričanje, da so ZDA zavezane Natu.

Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je izjavil, da avtonomna obramba Evropske unije ni potrebna, kljub dvomom, ki jih v delu EU povzroča politika Donalda Trumpa in negotovost glede zanesljivosti Združenih držav Amerike v obrambnih vprašanjih.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je srečal z generalnim sekretarjem zveze NATO Markom Ruttejem, s katerim sta ocenila situacijo v Ukrajini in delo v okviru Koalicije prostovoljcev. Macron je napovedal nadaljevanje prizadevanj za zagotovitev trdnih varnostnih jamstev Ukrajini, ki se bodo od januarja dalje izvajala v Parizu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je predstavil posodobljen mirovni načrt v 20 točkah, ki ga podpirata Ukrajina in ZDA. Načrt vključuje možnost umika ukrajinskih sil iz vzhodne Ukrajine, Zelenski pa od Rusije pričakuje odgovor na načrt med srečanjem z ameriško stranjo in poudarja pripravljenost Ukrajine na pogajanja na najvišji ravni.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da Ukrajina sodeluje z ZDA pri mirovnih prizadevanjih in da je ključno zagotoviti, da Rusija ne bo ovirala teh prizadevanj. Poudaril je tudi pomembnost dodatnega pritiska na Moskvo. Medtem so v ruskem napadu umrle tri osebe, zaradi ruskih zračnih napadov pa so bila v Kijevu, Kijevski in Dnjepropetrovski oblasti uvedena izredna izključenja električne energije.

Ukrajina je objavila celovit mirovni načrt, sestavljen iz 20 točk, ki je bil ustvarjen skupaj z Združenimi državami Amerike. Načrt naj bi postal temeljni dokument za končanje vojne.

Članek obtožuje generalnega sekretarja Nata, Marka Rutteja, izkrivljanja zgodovine in dejstev. Hkrati pa Rutte v intervjuju za nemško tiskovno agencijo pred božičem govori o trenutni varnostni situaciji in poudarja, da je mogoče preprečiti napad Rusije.

Mark Rutte je pred prazniki opozoril, da je preprečitev ruskega napada mogoča. Poudaril je, da mora Evropa okrepiti svojo obrambo in da se zanaša na podporo Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa ter na Nemčijo.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte opozarja, da je varnost Evrope odvisna od uspeha Ukrajine pri obrambi pred Rusijo. Rutte meni, da lahko evropske države preprečijo ruski napad, če bodo okrepile Ukrajino in pospešile lastno oborožitev. V nasprotnem primeru bi lahko bila Evropa v nevarnosti že leta 2027.

Ruski predsednik Vladimir Putin je predstavil svoj pogoj za vzpostavitev miru v Evropi, pri čemer ni specificirano kaj točno ta pogoj je. Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, pa je Putina označil za največjo oviro pri končanju vojne v Ukrajini, saj naj bi bil pripravljen žrtvovati veliko število ruskih vojakov in civilistov za minimalne ozemeljske pridobitve.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je izjavil, da je glavni cilj varnostnih jamstev za Ukrajino zagotoviti, da država nikoli več ne bo žrtev napada. Hkrati naj bi NATO pripravljal odgovor na morebitne prihodnje agresije, s čimer želi Putinu jasno sporočiti, kakšne posledice bi sledile.

Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je izjavil, da so nekatere evropske države pripravljene poslati vojake v Ukrajino z namenom zagotavljanja miru.

Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je izrazil prepričanje, da se lahko Nato v primeru potrebe zanese na podporo Združenih držav Amerike, tudi pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Rutte meni, da lahko Trump odigra ključno vlogo pri doseganju miru v Ukrajini, medtem ko ameriški predstavniki v Miamiju razpravljajo z Moskvo o evropsko-ukrajinskih mirovnih zahtevah. Rutte poudarja, da višji izdatki za obrambo zagotavljajo mir.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je ponovil, da je Vladimir Putin glavni razlog, da je težko končati vojno v Ukrajini. Svetovalec Vladimirja Putina, Jurij Ušakov, je dejal, da se možnosti za mir v Ukrajini ne izboljšujejo z evropskimi in ukrajinskimi spremembami ameriških predlogov. Rusija bo ocenila, kaj je sprejemljivo iz ameriških signalov glede mirovnega predloga za Ukrajino, ki jih je po pogovorih v Miamiju posredoval vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe.

Svetovalec Vladimirja Putina je ocenil predloge Ukrajine in Evrope glede mirovnega sporazuma kot nekonstruktivne. Rusija bo ocenila, kaj lahko sprejme iz predlogov ZDA po pogovorih v Miamiju. Ruske sile so vdrle v regijo Sumi in odpeljale okoli 50 civilistov v Rusijo. Generalni sekretar NATO, Mark Rute, meni, da je Vladimir Putin glavna ovira za mir v Ukrajini. ZDA so ocenile pogovore z Ukrajino in Evropo o končanju vojne kot konstruktivne.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da si Rusija prizadeva odrezati Ukrajino od Črnega morja. ZDA so predlagale nov format mirovnih pogajanj med Ukrajino in Rusijo, ki naj bi potekala v Miamiju s prisotnostjo ameriških in evropskih predstavnikov. Ruska delegacija, ki jo vodi Kiril Dmitrijev, naj bi se sestala v Miamiju s Steveom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem, zetom ameriškega predsednika, da bi razpravljali o končanju vojne.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je opozoril, da Nato pripravlja večplastna varnostna jamstva za preprečitev prihodnjih ruskih napadov na Ukrajino po morebitnem mirovnem sporazumu. Rutte je poudaril, da mora ruski predsednik Vladimir Putin vedeti, da bo vsak poskus ponovnega napada na Ukrajino imel uničujoče posledice, kar je temeljni cilj pri oblikovanju teh varnostnih jamstev.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je dejal, da ZDA, Madžarska in Slovaška trenutno ne soglašajo s članstvom Ukrajine v Natu. Vladimir Zelenski je priznal, da so mu v Beli hiši dejali, da Ukrajina ne more v Nato.

Ruski obrambni minister Andrej Belousov je Vladimirju Putinu poročal, da NATO povečuje svoje sile in se pripravlja na vojaški spopad z Rusijo. Po njegovih besedah naj bi se proračun zavezništva v prihodnjih letih povečal za polovico.

Kremlj je sporočil, da ruski predsednik Vladimir Putin zavrača idejo o "umetnem premirju" v Ukrajini in podpira le "pravi mir". Moskva ne bo sprejela strategij za pridobivanje časa.

Italijanski podpredsednik vlade in vodja stranke Liga, Matteo Salvini, je izrazil nasprotovanje oboroženemu konfliktu z Rusijo in pozval k dialogu. Opozoril je na obsežen jedrski arzenal Rusije in se zavzel za mirno rešitev.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da je znotraj Nata prišlo do razkola. Po njegovih besedah se Združene države Amerike zavzemajo za mir, medtem ko je Evropa naklonjena vojni. Orban je komentiral tudi izjave generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja o pripravah na vojno z Rusijo in opozoril na nepredvidljive posledice morebitne zaplembe ruskega premoženja na Zahodu za Evropsko unijo.

Kremelj je ostro obsodil izjave generalnega sekretarja Nata, Marka Rutteja, ki je pozval k pripravam na morebitno vojno z Rusijo. Tiskovni predstavnik Kremlja je Ruttejeve besede označil za neodgovorne in dejal, da kažejo na nerazumevanje uničenja, ki ga je povzročila druga svetovna vojna.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je na varnostni konferenci v Münchnu opozoril, da bi Rusija lahko v naslednjih petih letih napadla državo članico Nata. Rutte je poudaril, da se mora Evropa pripraviti na obsežno vojno z Rusijo, kakršne ni bilo že od druge svetovne vojne.

Ameriška javnost opozarja na dolgotrajno nefunkcionalnost vlade, ki se kaže v polarizaciji, zastojih in nezmožnosti reševanja ključnih problemov. Hkrati je prišla na dan informacija, da je Donald Trump ukazal FBI in drugim agencijam preiskavo oseb in skupin, ki bi lahko bili potencialni "domači teroristi" na podlagi nejasnih indikatorjev.

Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je izrazil zaskrbljenost, da je Evropa naslednja vojaška tarča Rusije. Čeprav posamezne države vlagajo v svoje vojske, je to šele začetek obsežnega procesa. Magnus Christiansson iz obrambne visoke šole poudarja, da so se demokracije na Zahodu odzvale počasi in nekoordinirano, upajoč na najboljše.