Iranski predsednik Masud Pezeškian je v nedavnem nagovoru izpostavil, da so državne oblasti neposredno odgovorne za nezadovoljstvo med študenti in širšo javnostjo. Poudaril je, da mora država prevzeti pobudo in delovati na način, ki bo državljanom povrnil vero v islamsko revolucijo in politični sistem države. Po njegovih besedah je dolžnost vlade, da z ustreznimi ukrepi in reformami zagotovi pozitivno podobo režima v očeh prebivalstva. Pezeškian je v svojem govoru naslovil vprašanje študentskih protestov in priznal, da so za njihove kritike krivi tisti, ki vodijo državo. S tem je nakazal potrebo po večji odprtosti in dialogu, da bi premostili razkorak med mladimi in vladajočo elito. Njegove izjave prihajajo v času, ko se Iran sooča z notranjimi pritiski in gospodarskimi izzivi, ki vplivajo na legitimnost sistema.

V Teheranu so se na seji Vrhovnega sveta za ekonomsko usklajevanje sestali najvišji predstavniki iranske oblasti. Srečanje je gostil predsednik Masud Pezeškian, udeležila pa sta se ga tudi predsednik parlamenta Mohamed Bager Galibaf in vodja sodstva Golam Hosein Mohseni Edžei. Namen zasedanja sveta, ki vključuje voditelje vseh treh vej oblasti, je bil obravnava ključnih gospodarskih vprašanj in usklajevanje državne politike v času povečanih gospodarskih izzivov. Udeleženci so razpravljali o strategijah za stabilizacijo nacionalnega gospodarstva, vendar podrobnosti o specifičnih sprejetih ukrepih po srečanju niso bile javno objavljene. Svet, ki deluje kot ključno telo za hitro odločanje o nujnih finančnih in trgovinskih zadevah, se je osredotočil na krepitev sodelovanja med zakonodajno, izvršilno in sodno vejo oblasti. Dogodek poudarja prizadevanja iranskega vodstva, da bi s tesnejšim notranjim usklajevanjem odgovorili na pritiske, s katerimi se spopada država.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v javnem nagovoru poudaril svojo neomajno zavezanost k izkoreninjenju vseh oblik korupcije, podkupovanja in sistemskih privilegijev v državi. Izjavil je, da je njegova prednostna naloga zapreti vse poti, ki omogočajo nezakonito bogatenje na račun državnih sredstev, ne glede na politično ceno takšnih ukrepov. Pezeškian je izpostavil, da se pri svojem delu ne obremenjuje z vprašanjem ponovne izvolitve v prihodnjem mandatu, temveč se želi osredotočiti na konkretne rezultate v boju proti korupciji. Predsednik je v svojem govoru pojasnil, da so reforme nujne za stabilizacijo države in pravičnejšo porazdelitev virov med prebivalstvo. V okviru načrtovanih ukrepov je omenil tudi spremembe pri dodeljevanju subvencij, ki so v preteklosti pogosto končale v rokah posameznikov s političnimi povezavami. Njegova administracija se namerava spopadati s tistimi deli sistema, ki omogočajo ranto, ter vzpostaviti preglednejši mehanizem delovanja državnih institucij.

Iranski notranji minister Eskandar Momeni je po neposrednem ukazu predsednika Masuda Pezeškiana imenoval posebno delegacijo za celovito preiskavo nedavnih dogodkov v provinci Ilam. Posebna komisija je dobila nalogo, da nemudoma odpotuje v regijo, analizira vzroke za nastale razmere in o svojih ugotovitvah v najkrajšem možnem času poroča državnemu vrhu. Odločitev za ustanovitev preiskovalne skupine sledi poročilom o incidentih in napetostih v tej obmejni provinci, ki so pritegnili pozornost najvišjih predstavnikov izvršilne oblasti. Notranje ministrstvo je ob tem poudarilo, da bo preiskava obravnavala vse vidike dogodkov, da bi zagotovili jasen pregled nad stanjem na terenu. Čeprav uradni viri niso podrobneje opredelili narave incidentov, hitrost odziva predsednika in ministra nakazuje na resnost situacije v Ilamu. Poročilo delegacije bo služilo kot osnova za nadaljnje ukrepe vlade pri zagotavljanju stabilnosti v tej regiji.

Iranski predsednik Masud Pezeškijan je na nedavnem srečanju poudaril nujnost korenitega boja proti tihotapljenju goriva, ki močno ogroža nacionalno gospodarstvo. Po njegovih besedah se mora pregon začeti pri izvornih točkah oziroma pri tistih, ki omogočajo nezakonit odliv energentov iz uradnega sistema. Pezeškijan je izpostavil, da morajo imeti organi pregona prednostno nalogo pri obravnavi posameznikov znotraj državnih institucij in uradnih mrež, ki sodelujejo pri teh nezakonitih dejavnostih. Predsednik je opozoril, da parcialni ukrepi na mejah ne bodo prinesli želenih rezultatov, če se država ne bo spopadla s korupcijo v lastnih vrstah. Tihotapljenje goriva v Iranu je posledica velikih razlik v cenah energentov v primerjavi s sosednjimi državami, kar spodbuja organiziran kriminal. Pezeškijanove izjave nakazujejo na novo strategijo vlade, ki se bo osredotočila na notranjo revizijo in strožji nadzor nad uradnimi distribucijskimi potmi, da bi preprečili zlorabe državnih subvencij.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ostro nastopil proti protestnikom in ukazal varnostnim silam, naj nemudoma vzpostavijo red, kar je v mednarodni javnosti razumljeno kot zelena luč za silovit obračun z demonstranti. Protesti, ki so izbruhnili zaradi katastrofalnega stanja gospodarstva in visoke inflacije, so se razširili v več kot 25 mest in terjali že najmanj deset življenj. Dogajanje je dodatno zaostrila izjava ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim nadaljeval z ubijanjem mirnih protestnikov. Trump je poudaril, da je ameriška vojska v stanju polne pripravljenosti, kar je v Teheranu sprožilo buren odziv. Iranski uradniki, vključno s predsednikom Masudom Pezeškianom in predsednikom parlamenta Mohamedom Bagerjem Galibafom, so se na Trumpove grožnje odzvali s povračilnimi napovedmi. Galibaf je opozoril, da bodo v primeru ameriškega vmešavanja vse ameriške baze in vojaki v regiji postali legitimne tarče. Teheran je zaradi Trumpovih izjav že naslovil uradno pritožbo na Varnostni svet Združenih narodov, kjer dejanja Washingtona označujejo za brezbrižna in provokativna. Medtem ko del republikanske stranke podpira Trumpovo odločnost, kritiki opozarjajo na nevarnost destabilizacije celotne regije Bližnjega vzhoda. Razmere v Iranu ostajajo kritične, saj vrednost riala še naprej pada, nezadovoljstvo prebivalstva pa se kljub grožnjam režima ne umirja.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

V Iranu so se v začetku januarja 2026 stopnjevali množični protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki so prerasli v oster diplomatski spor med Teheranom in Washingtonom. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social objavil vrsto opozoril iranskim oblastem, kar je sprožilo buren odziv uradnega Teherana. Iranski uradniki so na Trgu Palestine v Teheranu postavili nov stenski napis z opozorilom ameriškim vojakom, s čimer so dodatno zaostrili retoriko v regiji. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpova opozorila Iranu sprožila notranjepolitične razprave. Republikanski kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo osredotočenost na Iran in poudaril, da bi se morale ZDA prednostno ukvarjati z domačimi težavami namesto z vmešavanjem v tuje krize. Napetosti so neposredna posledica decembrskih dogodkov, ko je Trump podprl možnost napadov na iranske jedrske objekte, kar je iranski predsednik Masud Pezeškian označil za nesprejemljivo agresijo, na katero bo Iran odgovoril s silo.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili obsežni protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial. Demonstracije, ki so se začele med trgovci na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile v več kot 30 mest po državi. Protestniki izražajo ogorčenje nad nevzdržnimi gospodarskimi razmerami, saj je inflacija dosegla 42,2 odstotka, cene hrane pa so narasle za več kot 70 odstotkov. Zaradi nezaupanja v domačo valuto se prebivalci vse pogosteje zatekajo k uporabi stabilnih kriptovalut, da bi zaščitili svoje prihranke. Po poročanju tujih agencij so varnostne sile na nemire odgovorile s silo, pri čemer je bilo ubitih najmanj devet ljudi, številni pa so bili aretirani. Predsednik Masud Pezeškian je priznal legitimnost gospodarskih zahtev prebivalstva, vendar je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej hkrati opozoril pred delovanjem "izgrednikov". Medtem ko oblasti za podpihovanje nemirov obtožujejo tuje akterje, predvsem ZDA in Izrael, se protesti kljub represiji nadaljujejo šesto zaporedno noč. Razmere v državi ostajajo napete, saj se gospodarska kriza stopnjuje v širše politično nezadovoljstvo z versko-političnim vrhom.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili množični protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial in vse večja gospodarska stiska. Demonstracije, ki so se začele minulo nedeljo s stavko trgovcev na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile v več kot 30 mest po državi. Protestniki opozarjajo na nevzdržno inflacijo, ki je decembra dosegla 42,2 odstotka, medtem ko so se cene hrane zvišale za kar 72 odstotkov. Nemiri so postali nasilni, saj so varnostne sile po poročilih ubile najmanj devet ljudi, več deset oseb pa je bilo aretiranih. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je priznal, da so gospodarske zahteve protestnikov upravičene, vendar je hkrati opozoril, da država ne bo tolerirala »izgrednikov«. Predsednik Masoud Pezeshkian je notranjemu ministru naročil neposreden dialog s predstavniki protestnikov, medtem ko del oblasti za podpihovanje nemirov obtožuje tuje akterje, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Zaradi nezaupanja v domačo valuto, ki je dosegla rekordno nizke vrednosti v primerjavi z dolarjem, so prebivalci začeli množično uporabljati stabilne kripto kovance (stablecoins), da bi zaščitili svoje prihranke.

Iran so v začetku januarja 2026 pretresli množični protivladni protesti, ki so se iz Teherana razširili v več kot 30 mest po državi. Demonstracije, ki so se začele v nedeljo zaradi drastičnega padca vrednosti nacionalne valute rial in visoke inflacije, so se hitro sprevrgle v širše politično nezadovoljstvo. Po zadnjih podatkih je bilo v spopadih z varnostnimi silami ubitih najmanj devet ljudi, več deset oseb pa je bilo aretiranih. Stavko so sprožili trgovci na teheranskem Velikem bazarju, kar je simbolno pomembno, saj so ti zgodovinsko veljali za podpornike verskega vrha. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je priznal upravičenost gospodarskih zahtev ljudstva, vendar je hkrati ostro posvaril pred delovanjem "izgrednikov", ki naj bi jih podpihovale tuje sile, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Vrednost riala je padla na rekordno nizko raven, kar je povzročilo 42,2-odstotno inflacijo in drastičen skok cen hrane. Zaradi nezaupanja v domačo valuto so iranski državljani v veliki meri začeli uporabljati stabilne kripto kovance (stablecoins), da bi zavarovali svoje prihranke pred hiperinflacijo.

V Iranu se je število smrtnih žrtev v nasilnih spopadih, ki spremljajo proteste zaradi slabega stanja v gospodarstvu, povzpelo na najmanj deset. Iranske oblasti so v soboto potrdile dve novi smrtni žrtvi, s čimer se je val nasilja še dodatno zaostril. Protesti, ki jih spodbujajo visoki življenjski stroški, inflacija in brezposelnost, se kljub ukrepom varnostnih sil ne umirjajo in so se razširili v številne province po vsej državi. V zadnjih dneh so se demonstracije iz prestolnice Teheran razširile tudi na podeželje, kjer so spopadi med protestniki in varnostnimi silami postali še posebej intenzivni. Med ubitimi so po dostopnih podatkih tako protestniki kot pripadniki varnostnih enot, vključno s člani paravojaških sil Basidž. Iransko gospodarstvo, ki je pod velikim pritiskom, ostaja ključni razlog za nezadovoljstvo prebivalstva, oblasti pa za zdaj niso našle poti za umiritev razmer.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Število smrtnih žrtev v protestih v Iranu se je po navedbah aktivistov povečalo na najmanj 35, aretiranih pa je bilo 1200 ljudi. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo. Iransko pravosodje napoveduje, da ne bo popuščalo "izgrednikom", medtem ko ima javnost pravico do protestov. Trump je opozoril Teheran, da jih lahko ZDA "zelo močno udarijo".

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec nacionalne valute rial, razširili v več kot 30 mest po vsej državi in terjali najmanj sedem smrtnih žrtev. Nemiri, ki so se začeli v nedeljo v Teheranu med trgovci na Velikem bazarju, so hitro prerasli iz izrazov nezadovoljstva nad visokimi cenami in inflacijo v širše politično nasprotovanje vladajočemu klerikalnemu vrhu. Iranske varnostne sile so v odgovor na šestdnevne neprekinjene demonstracije aretirale številne protestnike, medtem ko se država spopada z zgodovinsko najnižjo vrednostjo valute, ki je dosegla 1,42 milijona rialov za ameriški dolar. Predsednik Masoud Pezeshkian je priznal upravičenost nekaterih gospodarskih zahtev, vendar so oblasti hkrati opozorile pred izkoriščanjem razmer s strani zunanjih sovražnikov, predvsem Združenih držav Amerike in Izraela. Zaradi izgube prihrankov in 72-odstotne rasti cen hrane so se številni prebivalci zatekli k uporabi stabilnih kriptovalut, da bi zavarovali preostalo premoženje. Kljub pozivom vrhovnega voditelja Alija Hameneja k miru, ostajajo razmere napete, saj se javnost spopada z nevzdržno 42,2-odstotno letno inflacijo in pomanjkanjem energije.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila slabša gospodarska situacija, se je po zadnjih podatkih oblasti povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je pred tem opozoril Iran, da bodo Združene države posredovale, če bo Teheran 'nasilno pobijal mirne protestnike'.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli zaradi dramatičnega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, sprevrgli v nasilje, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj deset oseb. Demonstracije, ki so se sprva osredotočale na gospodarske težave v teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile na univerze in v številna mesta po državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki so ob gospodarskih zahtevah začeli vzklikati tudi politična gesla proti verskemu vrhu, med drugim »Smrt diktatorju«, ter pozivali k vrnitvi monarhije. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v televizijskem nagovoru sicer priznal legitimnost nekaterih gospodarskih pritožb, vendar je hkrati ostro nastopil proti nasilnim dejanjem. Hamenej je potegnil jasno črto med mirnimi protestniki in »izgredniki«, ki jim je napovedal neusmiljen odziv varnostnih sil. Kljub pozivom predsednika Masuda Pezeškiana k dialogu z državljani, retorika vrha države nakazuje na stopnjevanje represije. Medtem zahodni analitiki opozarjajo na morebitno prehitro proslavljanje tujih opazovalcev, ki v nemirih vidijo neizbežen padec islamske republike. Dogajanje se je še dodatno zaostrilo z vpletanjem mednarodnih akterjev, zlasti Združenih držav Amerike, kar povečuje tveganje za regionalno nestabilnost.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in padca vrednosti iranskega riala, sprevrgli v vsesplošne nemire, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so se razširile v več kot 30 mest, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom, so prerasle v odkrito nasprotovanje režimu, pri čemer so študenti in trgovci vzklikali slogane proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Gospodarska kriza, ki jo zaznamuje več kot 42-odstotna inflacija, je povzročila zaprtje teheranskega Velikega bazarja, kar je služilo kot katalizator za širši politični upor. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij ostro posvaril Teheran pred nasilnim zatiranjem mirnih demonstracij in nakazal možnost posredovanja, če bo režim uporabil smrtonosno silo. Iranske oblasti so se na grožnje odzvale z obtožbami, da Združene države Amerike in Izrael spodbujajo nemire v državi. Medtem ko nekateri analitiki opozarjajo pred prehitrim proslavljanjem morebitnega padca islamske republike, se nasilje na ulicah iranskih mest ne umirja, predsednik Masoud Pezeshkian pa je priznal obstoj legitimnih zahtev ljudstva, a hkrati poskuša ohraniti nadzor nad razmerami.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi gospodarskih težav, a so prerasli v širše politično nezadovoljstvo. V nasilnih spopadih na ulicah je bilo po zadnjih podatkih ubitih najmanj deset oseb. Demonstracije so se iz teheranskega Velikega bazarja razširile na univerze in v številna druga mesta, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Glavni razlog za začetni val nezadovoljstva je bil drastičen padec vrednosti iranskega riala ter visoka inflacija, ki je presegla 42 odstotkov. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v televizijskem nagovoru ločil med legitimnimi zahtevami državljanov in dejanji tistih, ki jih je označil za izgrednike. Medtem ko je priznal pravico do mirnih protestov, je hkrati napovedal oster odziv varnostnih sil proti povzročiteljem nasilja. Predsednik Masoud Pezeshkian je prav tako potrdil, da so nekatere zahteve protestnikov upravičene, vendar so se na ulicah kljub temu stopnjevali spopadi, v katerih so varnostne sile uporabile solzivec in ponekod tudi pravo strelivo. Analitiki opozarjajo, da bi lahko tuja podpora protestom dodatno zaostrila razmere v regiji.

V Iranu se spopadajo z najobsežnejšimi protivladnimi nemiri po letu 2022, ki so do sobote terjali že najmanj deset življenj. Protesti, ki so se pričeli konec decembra 2025 v teheranskem Velikem bazarju zaradi rekordnega padca vrednosti riala in visoke inflacije, so se razširili v več kot 30 mest po vsej državi. Demonstranti so poleg gospodarskih zahtev začeli vzklikati tudi politična gesla proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju, študenti in trgovci pa zahtevajo konec represije in odstop verskih oblasti. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij ostro opozoril Teheran pred uporabo smrtonosne sile proti mirnim protestnikom in napovedal možnost vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike v primeru pokola. Iranske oblasti so se na Trumpove izjave odzvale z obtožbo, da ZDA in Izrael podpihujejo nemire v državi. Medtem je izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi pozval k revoluciji in prebivalce prestolnice pozval, naj s številčno prisotnostjo na ulicah zrušijo režim, medtem ko nekateri nekdanji analitiki CIE svarijo pred prehitrim proslavljanjem morebitnega padca islamske republike.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli konec decembra 2025 zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in rekordnega padca vrednosti nacionalne valute, sprevrgli v vsesplošne nemire, v katerih je do sobote umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so se razširile v več kot 30 mest po vsej državi, so se iz gospodarskega upora v teheranskem Velikem bazarju preobrazile v širše politično gibanje. Študenti in drugi protestniki v večjih središčih, kot so Isfahan, Širaz in Mašhad, sedaj odkrito pozivajo k padcu režima in vzklikajo gesla proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Ameriški predsednik Donald Trump je spričo stopnjevanja nasilja izdal ostro opozorilo teheranskim oblastem, naj se vzdržijo uporabe smrtonosne sile proti mirnim protestnikom, in nakazal pripravljenost na odločen odziv Združenih držav Amerike. Teheran je te navedbe zavrnil in Washington obtožil vmešavanja v notranje zadeve ter spodbujanja nemirov. Medtem je izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi pozval k revoluciji in prebivalce pozval h množičnemu zavzetju ulic v prestolnici, da bi presegli represijo režima, ki se spopada z najhujšo krizo po letu 2022.

Izvršni podpredsednik Irana je naznanil začetek izvajanja predvolilnih obljub predsednika Masuda Pezeškiana glede reforme sistema subvencij. Namen nove vladne politike je vzpostavitev večje pravičnosti pri razdeljevanju državne pomoči, kar vključuje neposredna plačila subvencij za osnovne dobrine prebivalstvu. S tem ukrepom želi vlada neposredno nasloviti vprašanje gospodarske neenakosti in omejiti možnosti za korupcijo ter izkoriščanje gospodarske rente, ki so bile prisotne v prejšnjem sistemu. Po navedbah izvršnega podpredsednika bo prehod na neposredna izplačila državljanom omogočil boljšo zaščito najranljivejših slojev prebivalstva pred inflacijskimi pritiski. Vlada poudarja, da je bila dosedanja praksa posrednega subvencioniranja prek uvoznikov in distributerjev neučinkovita in je pogosto vodila do kopičenja bogastva pri posameznikih, namesto da bi koristila končnim potrošnikom. Projekt predstavlja enega ključnih stebrov Pezeškianovega gospodarskega programa za stabilizacijo države.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila gospodarska kriza, se je po podatkih oblasti povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bodo ZDA posredovale, če bo Teheran nasilno obračunal z mirnimi protestniki.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli 30. decembra 2025 zaradi drastičnega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, sprevrgli v nasilne spopade, ki so zahtevali najmanj deset smrtnih žrtev. Demonstracije so se iz teheranskega Velikega bazarja razširile na univerze in v številna mesta po državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki, ki so sprva opozarjali na gospodarske težave, so začeli vzklikati politična gesla proti verskemu vodstvu in zahtevali odstop vrhovnega voditelja Alija Hameneja. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v nagovoru narodu sicer priznal legitimnost nekaterih gospodarskih zahtev, vendar je obenem napovedal oster odziv proti tistim, ki jih je označil za izgrednike. Po njegovih besedah morajo oblasti prisluhniti državljanom, vendar bodo varnostne sile odločno ukrepale proti nasilju in povzročanju neredov. Analitiki medtem opozarjajo, da bi zahodne države, zlasti Združene države Amerike, lahko prehitro interpretirale dogajanje kot neizbežen propad islamske republike, medtem ko se napetosti v regiji stopnjujejo zaradi groženj z mednarodnim posredovanjem.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se konec decembra 2025 začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer, sprevrgli v vsesplošne nasilne nemire, v katerih je do 2. januarja 2026 umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije so se iz teheranskega Velikega bazarja razširile v več kot 30 mest po državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki, med katerimi so poleg trgovcev zdaj tudi študenti, zahtevajo politične spremembe in vzklikajo gesla proti vrhovnemu voditelju ajatoli Aliju Hameneju. Do zaostritve razmer je prišlo zaradi rekordnega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, ki je presegla 42 odstotkov. Ameriški predsednik Donald Trump je na dogajanje odgovoril z ostro retoriko in opozoril teheranske oblasti, naj ne izvajajo nasilja nad mirnimi protestniki. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene na morebitno posredovanje, če se bo nasilje stopnjevalo. Iranski uradniki so obtožbe zavrnili in Washington ter Izrael obtožili spodbujanja nemirov. Medtem je izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi pozval k revoluciji in državljane pozval k množični zasedbi ulic v Teheranu, da bi strmoglavili trenutni režim. Iranske varnostne sile so na proteste odgovorile s povečano represijo, zlasti v zahodnih provincah, kjer so poročali o novih smrtnih žrtvah.

Po poročilih je v nasilju, ki spremlja proteste v Iranu zaradi slabega gospodarskega stanja, umrlo še najmanj dvoje ljudi, s čimer se je število smrtnih žrtev povzpelo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bo ZDA posredovala, če bo Teheran nasilno pobijal mirne protestnike.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila oslabljena gospodarska situacija, se je povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bodo ZDA posredovale, če bo Teheran "nasilno pobijal miroljubne protestnike".

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti riala in visoka inflacija, sprevrgli v nasilne spopade, v katerih je umrlo najmanj deset oseb. Demonstracije so se začele v teheranskem bazarju zaradi gospodarskih stisk, a so se hitro razširile na univerze in v številna mesta po državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki so ob gospodarskih zahtevah začeli vzklikati tudi politična gesla proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju in pozive k vrnitvi monarhije. Vrhovni voditelj Ali Hamenej je v nagovoru narodu priznal legitimnost nekaterih gospodarskih pritožb, hkrati pa je ostro obsodil nasilna dejanja. Napovedal je, da se bodo oblasti odločno spopadle z izgredniki, ki povzročajo kaos. Predsednik Masoud Pezeshkian je prav tako pozval k dialogu z državljani, ki imajo utemeljene zahteve, vendar se država pripravlja na poostren nadzor nad dogajanjem na ulicah, medtem ko zahodni analitiki opozarjajo na morebitno destabilizacijo islamske republike.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer, sprevrgli v vsesplošne nemire z večjim številom smrtnih žrtev. Po zadnjih podatkih je v spopadih med protestniki in varnostnimi silami umrlo najmanj deset ljudi, nasilje pa se je iz Teherana razširilo v več kot 30 mest po vsej državi. Demonstracije so sprva sprožili trgovci na teheranskem Velikem bazarju zaradi rekordnega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, a so se zahteve hitro sprevrgle v politične slogane proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Na dogajanje se je ostro odzval ameriški predsednik Donald Trump, ki je iranske oblasti opozoril pred pobijanjem mirnih protestnikov. Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje, če se bo nasilje stopnjevalo. Iranski uradniki so obtožbe zavrnili in Washington skupaj z Izraelom obtožili spodbujanja nemirov. Hkrati se je oglasil izgnani prestolonaslednik Reza Pahlavi, ki je rojake pozval k revoluciji in množični zasedbi ulic v Teheranu, da bi zrušili sedanji režim.

V Iranu so se nadaljevali protesti zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, pri čemer je prišlo do novih spopadov med protestniki in varnostnimi silami. Število smrtnih žrtev je naraslo na najmanj deset. Poročila navajajo, da so iranski voditelji zaradi intenzivnosti protestov v "načinu preživetja", saj se bojijo, da bi nemiri lahko ogrozili njihov položaj na oblasti.

Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo ameriško vojaško agresijo proti Venezueli, ki jo označuje za grobo kršitev nacionalne suverenosti in ozemeljske celovitosti te latinskoameriške države. Teheran je hkrati pozval Varnostni svet Združenih narodov k nujnemu posredovanju, da bi ustavili dejanja Washingtona. Do zaostritve prihaja po navedbah, da je ameriška vojska zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki velja za tesnega zaveznika iranskega režima. Dogodki v tujini sovpadajo z napetimi notranjepolitičnimi razmerami v Iranu, kjer so gospodarske težave sprožile val protestov, v katerih je umrlo že najmanj deset ljudi. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto prvič javno komentiral nemire in varnostnim silam podal jasno navodilo, da morajo upornike »postaviti na njihovo mesto«. Njegove izjave razumemo kot zeleno luč za nasilno zatrtje demonstracij, ki so se razširile po državi. Napetosti stopnjujejo tudi neposredna opozorila ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Iranu zagrozil s posredovanjem, če bi režim začel pobijati mirne protestnike. Iranski uradniki so se na Trumpove grožnje odzvali z napovedmi povračilnih napadov na ameriške enote na Bližnjem vzhodu, kar dodatno destabilizira že tako krhko regionalno varnost.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili množični protesti, ki so jih sprožili drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial, visoka inflacija in hudo pomanjkanje osnovnih dobrin. Demonstracije so se iz Teherana razširile v več kot dva ducata mest, pri čemer so poročali o več smrtnih žrtvah med protestniki in pripadniki varnostnih sil. Iranski rial je dosegel rekordno nizko raven, kar je povzročilo zaprtje trgovin na teheranskem Velikem bazarju in odstop guvernerja centralne banke Mohamada Reze Farzina. Iranski predsednik Masud Pezeškian je priznal upravičenost gospodarskih zahtev prebivalstva in za krizo okrivil slabo upravljanje države, medtem ko je vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei posvaril pred delovanjem t.i. izgrednikov. Kljub temu da nekateri tuji opazovalci dogajanje interpretirajo kot začetek politične revolucije, strokovnjaki opozarjajo, da gre predvsem za posledico uničenega srednjega razreda zaradi mednarodne izolacije in ameriških sankcij. Varnostne sile so aretirale številne udeležence, napetosti pa se stopnjujejo tudi zaradi groženj z vojno in rasti cen hrane, ki so v zadnjem letu narasle za več kot 70 odstotkov.

Novi članki poudarjajo, da so protesti v Iranu, ki so se razširili iz Teherana v druga mesta, sproženi predvsem zaradi gospodarskih težav, kot so padajoča vrednost valute, visoka inflacija in splošno poslabšanje gospodarskih razmer. Čeprav so protesti obsežni in odražajo nezadovoljstvo javnosti, niso nujno usmerjeni v zamenjavo režima, temveč v iskanje olajšave pred gospodarsko vojno ZDA. V spopadih z varnostnimi silami je bilo ubitih najmanj šest ljudi. Protesti so se začeli s strani malih trgovcev, ki so zaradi devalvacije valute zaprli svoje trgovine in se podali na ulice.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so Združene države "pripravljene in polne moči" za odziv, če bo Iran ubil protestnike, ki protestirajo zaradi naraščajočih življenjskih stroškov. Teheran je odgovoril z opozorilom, da bi vmešavanje destabiliziralo regijo. Izgnani iranski opozicijski voditelj Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite iranskih protestnikov.

Donald Trump je obljubil "rešitev" iranskih protestnikov, če bo režim uporabil smrtonosno silo. Reza Pahlavi se mu je zahvalil za obljubo zaščite. Medtem je Steve Bannon kritiziral Trumpa zaradi njegovih groženj Iranu, iranski vrhovni voditelj Ali Khamenei pa je dejal, da je treba "izgrednike" postaviti na svoje mesto, kar verjetno daje varnostnim silam prosto pot za ostrejše ukrepanje. Protesti v Iranu se širijo zaradi slabega gospodarskega stanja in naraščajočih jedrskih napetosti.

Donald Trump je dejal, da so ZDA "pripravljene in opremljene" za odziv, če bo Iran ubil protestnike. Protesti proti naraščajočim cenam in gospodarskim težavam se nadaljujejo, pri čemer so nekateri protesti prerasli v smrtonosne spopade. Iranski opozicijski voditelj Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite protestnikov.

Ameriški predsednik Donald Trump je opozoril Iran, da bodo ZDA posredovale, če bo Iran ubil protestnike. Iranski opozicijski voditelj Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite protestnikov.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v nagovoru v Teheranu ostro kritiziral Združene države Amerike in Izrael, pri čemer je poudaril, da se narod, ki je odločen, enoten in sledi skupnemu vodstvu, ne bo nikoli podredil njunim pritiskom. Pezeškian je zahodne sile obtožil dvoličnosti, saj naj bi te izvajale poboje in hkrati pridigale o človekovih pravicah. Po njegovih besedah zahodne velesile poskušajo zatreti vsako državo, ki se ne podredi njihovi volji. Predsednik je v svojem govoru izpostavil pomen verske in nacionalne enotnosti, ki temelji na skupni knjigi in imamu. Prepričan je, da takšne notranje moči ni mogoče zlomiti z zunanjimi pritiski ali sankcijami. Njegove izjave prihajajo v času zaostrenih regionalnih napetosti, kjer Iran vztraja pri svoji drži odpora proti tistemu, kar opisuje kot imperialistično delovanje Washingtona in vojaško agresijo Izraela na Bližnjem vzhodu.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je v uradni izjavi zavrnila nedavne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in jih označila za posledico njegovega obupa. Vojaška organizacija je sporočilo objavila ob obletnici smrti generala Kasema Solejmanija, pri čemer je poudarila, da so Trumpove izjave vmešavanje v notranje zadeve države, ki nima realne podlage v moči. Predstavniki garde so poudarili svojo zvestobo vrhovnemu voditelju in pripravljenost na žrtvovanje za zaščito iranske neodvisnosti. V izjavi so napovedali, da bodo porazili vse kompleksne zarote sovražnikov, s čimer so se odzvali na zaostreno retoriko Washingtona, ki vključuje napovedi novih vojaških posegov in zahtev po razorožitvi zavezniških skupin v regiji. IRGC trdi, da bo Iran kljub pritiskom ostal močan in neodvisen subjekt na Bližnjem vzhodu.

Iranski veleposlanik pri Združenih narodih Amir Saeid Iravani je v uradnem pismu Varnostnemu svetu in generalnemu sekretarju ZN ostro obsodil zadnje grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Iran opozarja, da Trumpove izjave o ponovnih vojaških napadih predstavljajo nespremenjen vzorec nezakonitega ravnanja Združenih držav Amerike ter pomenijo neposredno in eksplicitno grožnjo z uporabo sile proti suvereni državi. Napetosti so se stopnjevale po Trumpovem javnem opozorilu, da bodo ZDA ponovno izvedle napade na Iran, če bo ta poskušal obnoviti svoj jedrski program. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian se je na grožnje odzval z obljubo o povračilnih ukrepih, medtem ko je veleposlanik Iravani Trumpovo retoriko označil za nepremišljeno, intervencionistično in hujskaško. Teheran v pismu poudarja, da takšne grožnje kršijo temeljna načela mednarodnega prava in Ustanovne listine ZN. Gre za nadaljevanje dolgotrajnega spora med državama, ki se je v zadnjih mesecih dodatno zaostril zaradi ameriških obtožb o iranskem vmešavanju in jedrskih dejavnostih.

Število smrtnih žrtev v spopadih med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je naraslo. Predsednik ZDA Donald Trump je ponovil, da so Združene države "pripravljene in opremljene" za posredovanje, če bo Iran pobijal protestnike. Voditelj iranske opozicije Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite protestnikov.

Protesti zaradi visokih življenjskih stroškov so se v Iranu nadaljevali že šesti dan in se razširili iz Teherana v druga mesta. V spopadih z varnostnimi silami je bilo ubitih najmanj šest ljudi, aretiranih pa je bilo več protestnikov. Uradni mediji so o protestih poročali zadržano.

Donald Trump je izjavil, da je Washington "pripravljen in pripravljen" odgovoriti, če bo Iran ubil več protestnikov. Obenem je Teheran opozoril, da bi posredovanje ZDA destabiliziralo regijo. Protesti se širijo po različnih delih Irana, kar še dodatno stopnjuje napetosti med državama.

V iranski prestolnici Teheran so ponovno izbruhnili množični protesti, ki so se po obdobju nemirov v podeželskih regijah spet razširili v srce države. Po poročilih o prvih aretacijah in spopadih z varnostnimi silami so oblasti v Teheranu in drugih mestih okrepile prisotnost policije, da bi zatrle javno izražanje nezadovoljstva. Gibanje, ki se je sprva osredotočalo na gospodarsko krizo in hiperinflacijo, se je hitro sprevrglo v širši upor proti islamskemu političnemu sistemu. Varnostne sile so na univerzi v Teheranu pridržale več študentskih aktivistov, ki so se pridružili trgovcem pri protestiranju proti nevzdržnim življenjskim stroškom. Napetosti so se stopnjevale po napovedih predsednika Masouda Pezeshkiana o zaostritvi odnosov z Zahodom, kar je sprožilo val nemirov po vsej državi. Razmere v Iranu ostajajo nestabilne, saj se protesti kljub grožnjam pravosodja in aretacijam ne umirjajo. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, saj so Združene države Amerike že opozorile na morebitne posledice v primeru nasilnega zatrtja protestnikov. Iranski mediji medtem skušajo omalovaževati pomen shodov, čeprav poročila s terena kažejo na resne izgrede in stopnjevanje pritiska na vladajoči režim.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno zaostril retoriko proti Iranu in opozoril, da bodo Združene države Amerike izvedle vojaške napade, če bo država poskušala obnoviti svoj jedrski program. Trumpovo opozorilo sledi nedavnim pogovorom z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, s katerim sta uskladila stališča glede regionalne varnosti in pritiska na teheranski režim. Trumpova administracija poudarja, da ne bo dopustila razvoja jedrskega orožja ali balističnih izstrelkov, ki bi lahko ogrozili zaveznike na Bližnjem vzhodu. Na grožnje se je odzval iranski predsednik Masoud Pezeshkian, ki je napovedal odločno maščevanje v primeru kakršne koli ameriške agresije. Napetosti med državama so sprožile tudi kritike znotraj ZDA, kjer je republikanski kongresnik Thomas Massie izrazil nasprotovanje Trumpovemu ultimatumu. Massie je poudaril, da bi se morala ameriška politika osredotočiti na reševanje notranjih težav namesto na stopnjevanje mednarodnih konfliktov. Stopnjevanje sovražnosti med Washingtonom in Teheranom vzbuja zaskrbljenost v mednarodni skupnosti zaradi možnosti novega vojaškega spopada.

Protesti, ki so se prej odvijali predvsem na podeželju Irana, so se ponovno razširili v Teheran, kjer poročajo o izgredih.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je ob prazniku rojstva imama Alija obiskal socialnovarstveni center "Hiša deklic Irana". V spremstvu ministra za sodelovanje, delo in socialno varnost Ahmada Midarija se je predsednik srečal s skupino deklic in mladostnic, ki so v oskrbi države zaradi izgube staršev ali neustreznih družinskih razmer. Predsednik Pezeškian se je z varovankami centra pogovarjal o njihovih potrebah in pogojih bivanja v ustanovi. Obisk je bil organiziran v okviru obeleževanja dneva očetov, ki v Iranu sovpada z verskim praznikom. Namen dogodka je bil izkazati državno podporo ranljivim skupinam prebivalstva, predvsem sirotam in mladostnikom brez ustreznega starševskega varstva. Predsednik je poudaril pomen socialne oskrbe in vloge državnih institucij pri zagotavljanju varnosti in izobraževanja za otroke, ki so ostali brez družinske podpore.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je pozval k pogovorom s protestniki, vendar vztraja, da jih je treba 'postaviti na svoje mesto'. Število smrtnih žrtev protestov v Iranu je naraslo na 16. Predsednik Trump je opozoril, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo Teheran nasilno obračunal z njimi. Povečalo se je tudi število aretacij.

Po Trumpovi grožnji posredovanja v Iranu, če bo ta ubil protestnike, so se pojavile kritike. Republikanski kongresnik Thomas Massie je potezo označil za bolj povezano z nafto kot s svobodo govora, medtem ko so iranski uradniki obsodili Trumpove izjave kot vmešavanje v notranje zadeve. Trump je sicer na Truth Social zapisal, da so ZDA »pripravljene in opremljene« za odziv.