Ameriško pravosodno ministrstvo je sprožilo kazensko preiskavo proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu zaradi domnevnega krivega pričanja pred kongresom glede prenove sedeža centralne banke v Washingtonu. Preiskavo vodi urad ameriškega tožilca v okrožju Columbia pod vodstvom Jeanine Pirro, ki jo je na položaj imenoval predsednik Donald Trump. Powell je v uradni izjavi potrdil prejem pozivov velike porote in dejal, da gre za precedenčen poskus spodkopavanja neodvisnosti centralne banke, pri čemer je poudaril, da so obtožbe le pretveza za maščevanje zaradi denarne politike. Finančni trgi so se na novico odzvali z močnim padcem; delniški indeksi Dow Jones, S&P 500 in Nasdaq so izgubili vrednost, medtem ko je dolar zdrsnil proti košarici valut. Vlagatelji so obudili trgovalno strategijo »Sell America«, saj se bojijo, da bo politični pritisk na centralno banko omajal stabilnost ameriškega finančnega sistema. Powell vztraja, da bo svoje dolžnosti še naprej opravljal brez političnega strahu, in poudarja, da je odločanje o obrestnih merah temeljilo izključno na ekonomskih kazalnikih in javnem interesu. Napetosti med Belo hišo in Fedom so dosegle vrhunec po tem, ko je predsednik Trump večkrat javno kritiziral Powella zaradi vztrajanja pri neodvisni smeri obrestnih mer. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko kazenska preiskava sedečega predsednika centralne banke trajno poškodovala kredibilnost ameriških institucij. Medtem ko se pravni postopki stopnjujejo, se na trgu povečuje povpraševanje po varnih naložbah, kot je zlato, ki je doseglo nove rekordne vrednosti.

Grenlandska vlada je ponovno zavrnila željo Donalda Trumpa po prevzemu Grenlandije, kar je potrdila v izjavi, da ne sprejema ameriških načrtov "na noben način". Trump je ponovil, da bodo Združene države Amerike na en ali drug način prevzele ozemlje pod danskim nadzorom, ki je članica Nata.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je sprožila nepredviden stopnjevan pritisk na Federalne rezerve (Fed), kar vključuje celo grožnje s kazenskim pregonom proti predsedniku banke Jeromu Powellu. Ameriško ministrstvo za pravosodje je uvedlo preiskavo in izdalo poziv osrednji finančni instituciji, kar strokovnjaki označujejo za nevaren poseg v neodvisnost monetarne politike. Čeprav je tiskovna predstavnica Bele hiše zanikala neposredno vpletenost Trumpa v preiskavo, je predsednik že začel pogovore z morebitnimi nasledniki, vključno z menedžerjem investicijskega velikana BlackRock, kljub temu da se Powellu mandat izteče šele sredi maja. Kritike na račun Trumpovega ravnanja prihajajo tako iz vrst ekonomistov kot tudi iz lastne republikanske stranke. Michael Hüther, predsednik nemškega inštituta IW, je opozoril, da takšni napadi resno spodkopavajo zaupanje v ameriški finančni sistem in ogrožajo stabilnost svetovnega gospodarstva. Powell se je na stopnjevane grožnje odzval z neobičajnim javnim nastopom, s čimer je poskušal zaščititi integriteto institucije pred političnimi pritiski izvršne oblasti. Odziv finančnih trgov na politično negotovost je bil takojšen in izrazit. Ameriški dolar je v ponedeljek opazno izgubil na vrednosti v primerjavi z evrom in švicarskim frankom, saj so vlagatelji zaskrbljeni zaradi morebitnih posledic izgube neodvisnosti centralne banke. Analitiki opozarjajo, da bi lahko dolgotrajen spor privedel do višje inflacije in nepredvidljivih nihanj na kapitalskih trgih, kar bi negativno vplivalo na globalno gospodarsko rast.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je sprožilo kazensko preiskavo proti predsedniku Federalnih rezerv (Fed) Jeromu Powellu zaradi sumov krivega pričanja v zvezi s prenovo stavbe centralne banke. Preiskava je v ameriškem političnem prostoru sprožila ostre odzive, saj so številni senatorji iz vrst obeh strank izrazili zaskrbljenost glede ogrožanja neodvisnosti ključne finančne institucije. Republikanski senator Thom Tillis je postopek označil za poskus končanja avtonomije centralne banke, medtem ko je demokratka Elizabeth Warren pozvala k ustavitvi potrjevanja vseh novih predsednikovih kandidatov za svet guvernerjev. Kritiki preiskave poudarjajo, da gre za politični pritisk administracije Donalda Trumpa na centralno banko. Senator Roger Marshall je podvomil o verodostojnosti in smiselnosti preiskave pravosodnega ministrstva ter poudaril, da se država srečuje z pomembnejšimi izzivi kot so vprašanja o gradbenih delih. Warrenova je ob tem opozorila, da si predsednik Trump prizadeva na čelo Feda postaviti svojo »marioneto«, kar bi lahko resno zamajalo stabilnost finančnih trgov in zaupanje v ameriško denarno politiko. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti med Belo hišo in neodvisnim regulativnim organom, ki so se začele krepiti po vložitvi kazenske ovadbe s strani kongresnice Anne Pauline Lune v juliju 2025. Čeprav finančni minister Scott Bessent uradno ne zahteva Powellovega odstopa, napovedi o obsežni reviziji delovanja banke in kazenski postopki kažejo na sistematičen pritisk na vodstvo Feda. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi neposreden vpliv politike na obrestne mere in druge monetarne ukrepe lahko povzročil dolgoročno gospodarsko škodo.

Skupina vplivnih republikanskih senatorjev je ostro obsodila odločitev ministrstva za pravosodje pod vodstvom administracije Donalda Trumpa o uvedbi kazenske preiskave proti predsedniku zveznih rezerv Jeromu Powellu. Senatorji Lisa Murkowski, Thom Tillis, French Hill in Kevin Cramer so opozorili, da takšne poteze neposredno spodkopavajo neodvisnost osrednje banke, ki je ključna za stabilnost ameriškega in svetovnega gospodarstva. Senator Tillis je v znak protesta napovedal blokado vseh prihodnjih Trumpovih kandidatov za položaje v zveznih rezervah, vključno z mestom naslednjega predsednika institucije. Kritiki potezo administracije označujejo za obliko prisile in poskus uveljavljanja neposrednega političnega nadzora nad denarno politiko. Senatorji opozarjajo, da bi podreditev zveznih rezerv interesom izvršne oblasti lahko privedla do dolgoročne gospodarske škode in izgube zaupanja trgov. Senatorica Murkowski je ob tem pozvala kongres k uradni preiskavi ravnanj pravosodnega ministrstva, da bi zaščitili avtonomijo institucije. Napetosti med Trumpovo administracijo in vodstvom zveznih rezerv so se stopnjevale zaradi Trumpovih prizadevanj po znižanju obrestnih mer in večjem vplivu na odločitve o denarni politiki. Republikanski odpor znotraj senata predstavlja pomembno oviro za Trumpovo agendo, saj brez podpore lastne stranke ne bo mogel potrditi novih članov sveta guvernerjev Fed, kar bi lahko povzročilo institucionalno blokado v enem najpomembnejših organov svetovnega finančnega sistema.

Predsednik ameriške centralne banke (Fed) Jerome Powell je razkril, da je zvezno pravosodno ministrstvo proti njemu uvedlo kazensko preiskavo, kar je označil za neposreden poskus ustrahovanja in pritiska na neodvisno denarno politiko. Powell trdi, da so sodni pozivi, ki jih je prejel v petek, orodje administracije predsednika Donalda Trumpa, s katerim želi Bela hiša izsiliti znižanje obrestnih mer. Preiskava se uradno nanaša na Powellovo pričanje v kongresu glede prenove stavb zveznih rezerv, vendar jo finančni trgi in pravni strokovnjaki razumejo kot politično motiviran napad na avtonomijo osrednje finančne institucije. Odzivi na stopnjevanje napetosti med Belo hišo in Fedom so se hitro razširili po svetovnih finančnih trgih, kjer so delniški indeksi upadli, vrednost ameriškega dolarja pa se je znižala v primerjavi z drugimi valutami. Guverner kanadske centralne banke Tiff Macklem in številni nekdanji predsedniki Feda ter nekdanji finančni ministri obeh političnih polov so stopili v bran Powellu in poudarili, da je neodvisnost centralne banke ključna za stabilnost svetovnega gospodarstva. Medtem ko Trumpova administracija stopnjuje pravni pritisk, so republikanski senatorji že napovedali odpor in morebitno blokado prihodnjih predsednikovih nominacij za položaje v centralni banki. Analitiki opozarjajo, da bi takšni posegi izvršilne oblasti v delo centralne banke lahko trajno spodkopali zaupanje v ameriški finančni sistem. Powell je napovedal, da kljub preiskavi ne namerava odstopiti in da bo še naprej branil institucionalno neodvisnost Feda. Razmere so sprožile ostre kritike, ki Trumpovim metodam očitajo spreminjanje Združenih držav Amerike v t. i. banano republiko, kjer se pravosodni sistem izrablja za obračunavanje s političnimi in ekonomskimi nasprotniki.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je vložilo obtožnico proti 33-letnemu državljanu Venezuele Luisu Nino-Moncadi, ki ga bremenijo napada na zveznega uslužbenca z nevarnim orožjem in poškodovanja zvezne lastnine. Nino-Moncada, ki je v Združenih državah Amerike bival nezakonito in je domnevno povezan z zloglasno venezuelsko tolpo Tren de Aragua, naj bi v Portlandu z vozilom večkrat namerno trčil v avtomobil obmejne straže. Med incidentom so nanj streljali agenti obmejne patrulje, kar je sprožilo tudi širše proteste v mestu. Preiskovalci navajajo, da je bil obtoženec v času dogodka v vozilu z žensko, ki naj bi bila povezana z mrežo prisilne prostitucije pod okriljem omenjene tolpe. Obrambno ministrstvo in urad generalne tožilke Pam Bondi sta ob tem poudarila, da bodo z vsemi sredstvi preganjali posameznike, ki prestopijo mejo in ogrožajo življenja organov pregona. Incident je ponovno odprl vprašanja o varnosti na mejah in delovanju mednarodnih kriminalnih združb na ameriških tleh. Obtožnica proti Nino-Moncadi je bila uradno odpečatena v ponedeljek, postopek pa se bo nadaljeval na zveznem sodišču v Oregonu. Primer priteguje veliko pozornost javnosti zaradi vpletenosti članov tolpe Tren de Aragua, ki se v zadnjem obdobju vse pogosteje pojavlja v poročilih o organiziranem kriminalu v različnih delih ZDA.

Po poročanju se je predsednik Trump soočil z nezadovoljstvom znotraj svoje administracije, kar je razvidno iz članka v WSJ, ki opisuje, kako skuša obiti člana kabineta. Prav tako naj bi izbruhnil zaradi glasovanja republikanskih senatorjev o omejitvi njegovih vojnih pooblastil. Zvezni sodnik je odločil, da je njegova administracija kršila zakon pri kaznovanju držav, ki podpirajo obnovljive vire energije. V članku je omenjeno tudi imenovanje novega namestnika direktorja NSA po dolgotrajnem obdobju brez vodstva. Hkrati se vršijo pritiski na štiri nekdanje predsednike, da bi javno obsodili Trumpovo ravnanje.

Zvezno tožilstvo v Združenih državah Amerike je v ponedeljek vložilo uradno obtožnico proti Luisu Ninu-Moncadi, domnevnemu sodelavcu venezuelske kriminalne tolpe Tren de Aragua. Obtoženi naj bi v Portlandu z namenskim zaletavanjem s tovornjakom poškodoval parkirano in prazno vozilo ameriške mejne patrulje, kar so organi pregona označili za nameren napad na zvezno premoženje in uradnike. Preiskovalci navajajo, da je Nino-Moncada v državo vstopil nezakonito in je povezan z več strelskimi obračuni, ki jih v ZDA izvaja omenjena kriminalna združba. Tren de Aragua velja za hitro rastočo transnacionalno kriminalno organizacijo, ki se ukvarja s trgovino z ljudmi, izsiljevanjem in nasilnimi kaznivimi dejanji, kar je v zadnjem obdobju povečalo politične napetosti glede varnosti na mejah. Dogodek je sprožil tudi ostre politične odzive, saj so nekateri predstavniki opozicije obtožili člane demokratske stranke, da so v preteklosti stopili v bran posameznikom s podobnim ozadjem. Primer v Portlandu tako ostaja v središču razprav o vplivu tujih kriminalnih združb na notranjo varnost ZDA in učinkovitosti trenutne migracijske politike.

Argentinski finančni trgi so teden začeli z večjo stopnjo stabilnosti, potem ko je država izvedla obsežno poplačilo dolga v višini 4,2 milijarde dolarjev. Uradni tečaj in vzporedni tečaj »blue dollar« sta ostala tesno povezana, kar kaže na umiritev kratkoročnih pričakovanj vlagateljev. Ta poteza je podprla državne obveznice in znižala premije za tveganje, kar je v začetku ponedeljka prineslo stabilizacijo domačega pesa na ravni približno 1.464,5 za ameriški dolar. V nasprotju z dogajanjem v Argentini pa so na svetovnih trgih nastopili nemiri zaradi dogajanja v Združenih državah Amerike. Ameriške terminske pogodbe in dolar so izgubili na vrednosti po novici, da je Ministrstvo za pravosodje ZDA izdalo sodni poziv Federal Reserve (Fed) in sprožilo kazensko preiskavo glede neodvisnosti te institucije. Ta preiskava je skupaj z naraščajočimi nemiri v Iranu sprožila val prodaj ameriškega premoženja, kar je vlagatelje preusmerilo k zlatu, ki je doseglo nove rekordne vrednosti. Spremembe na Wall Streetu so hitro vplivale na globalno razpoloženje in zasenčile prvotno pozitivne novice iz Latinske Amerike. Medtem ko so evropski in azijski trgi beležili rast, so ameriška sredstva pod pritiskom, saj se vlagatelji spopadajo z negotovostjo glede prihodnje denarne politike in geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu.

Ameriško pravosodno ministrstvo je sprožilo kazensko preiskavo proti predsedniku ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Jeromu Powllu zaradi domnevnih nepravilnosti pri 2,5 milijarde dolarjev vredni obnovi sedeža institucije v Washingtonu. Powell je preiskavo in prejete sodne pozive velike porote označil za politično ustrahovanje ter maščevanje Bele hiše, ker centralna banka ni ugodila zahtevam predsednika Donalda Trumpa po znižanju obrestnih mer. Predsednik Trump je v javnih izjavah stopnjeval pritisk na Powlla in dejal, da slednji ni primeren za opravljanje svoje funkcije. Dogajanje predstavlja neposreden spopad med izvršilno oblastjo in neodvisno finančno institucijo. Donald Trump je že dlje časa kritičen do Powllove denarne politike, ki po njegovem mnenju zavira gospodarsko rast, medtem ko Powell vztraja pri avtonomiji centralne banke. Analitiki opozarjajo, da bi lahko takšne preiskave zamajale zaupanje v stabilnost ameriškega finančnega sistema in neodvisnost ključnih državnih organov. Preiskava se je začela v času, ko Trump aktivno išče Powllovega naslednika, čeprav se sedanjemu predsedniku mandat še ni iztekel. Napetosti med Belo hišo in Fedom so povzročile negotovost na mednarodnih finančnih trgih, saj vlagatelji z zaskrbljenostjo spremljajo morebitne institucionalne spremembe v najmočnejšem svetovnem gospodarstvu. Powell je napovedal, da se bo pravno zoperstavil poskusom političnega vmešavanja v delo centralne banke.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je dejala, da predsednik Donald Trump ni ukazal preiskave predsednika Feda Jeroma Powella s strani Ministrstva za pravosodje. Senatorka Elizabeth Warren je obtožila Trumpa, da poskuša politizirati Federal Reserve z imenovanjem novega predsednika, in pozvala senat, naj blokira vse njegove kandidate. Odpustili so tudi Roberta McBridea, tožilca, ki je bil dodeljen nezakonito imenovani ameriški odvetnici Lindsey Halligan, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Proti predsedniku ameriške centralne banke (Fed) Jeromeu Powellu je bila uvedena kazenska preiskava, ki se osredotoča na prenovo sedeža Fed v Washingtonu in domnevno napačne izjave o stroških pred kongresom. Powell je javno kritiziral Trumpovo administracijo zaradi spodkopavanja neodvisnosti centralne banke, ker je Fed zavrnil znižanje obrestnih mer v začetku leta.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Moški, obtožen podtaknitve cevnih bomb pred sedežema Demokratske in Republikanske stranke v Washingtonu, noč pred vdorom v Kapitol 6. januarja 2021, se je v petek izrekel za nedolžnega po zveznih obtožbah. Bombe niso eksplodirale.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Ameriški zvezni tožilci so sprožili novo kazensko preiskavo proti državni tožilki New Yorka Letitii James, ki se osredotoča na sumljive finančne transakcije med njo in njeno frizerko. Po navedbah neimenovanih virov so preiskovalci pod drobnogled vzeli prenose sredstev, ki bi lahko kazali na nepravilnosti pri upravljanju s financami. Preiskava sledi predhodnim postopkom pred veliko poroto, kar stopnjuje pravni pritisk na eno najvplivnejših pravosodnih osebnosti v zvezni državi New York. Sočasno s sprožitvijo nove preiskave je sodnik izločil zveznega tožilca, ki bi moral nadzorovati postopke povezane z Letitio James. Odločitev o diskvalifikaciji tožilca naj bi zagotovila nepristranskost postopka, saj so se pojavili pomisleki glede morebitnega konflikta interesov. Jamesova, ki je sicer znana po vodenju odmevnih civilnih tožb proti visokim političnim predstavnikom, se zdaj sama spopada s kazenskimi očitki na zvezni ravni. Ameriško pravosodno ministrstvo (DOJ) podrobnosti preiskave še ni uradno komentiralo, vendar viri blizu ministrstva potrjujejo, da so preiskovalne dejavnosti že v teku. Primer priteguje veliko pozornost javnosti zaradi politične teže Letitie James in potencialnih posledic za njeno nadaljnjo kariero, v kolikor bi se očitki o finančnih nepravilnostih izkazali za utemeljene.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Podpredsednik Združenih držav Amerike J. D. Vance je v četrtek napovedal vzpostavitev novega položaja pridruženega generalnega državnega tožilca in ustanovitev posebne zvezne delovne skupine, ki bo delovala v več zveznih državah. Nova funkcija v okviru ministrstva za pravosodje bo imela široka pooblastila za preiskovanje in pregon domnevnih goljufij na nacionalni ravni, kar predstavlja eno od prednostnih nalog nove administracije pod vodstvom Donalda Trumpa. Napoved prihaja po odmevnem škandalu v zvezni državi Minnesota, ki ga je administracija izpostavila kot povod za okrepitev nadzora. Po besedah podpredsednika Vancea bo delovna skupina namenjena izkoreninjenju nepravilnosti, medtem ko kritiki opozarjajo, da bi lahko Trumpova administracija tovrstne preiskave uporabila kot podlago za omejevanje določenih pravic ali spodkopavanje obstoječih sistemov pod krinko boja proti korupciji. Nova struktura znotraj ministrstva za pravosodje bo po navedbah uradnih virov osredotočena izključno na odkrivanje finančnih in drugih oblik sistemskih goljufij. Pobuda odraža širšo strategijo Bele hiše, ki želi s centralizacijo preiskovalnih organov povečati učinkovitost pregona, hkrati pa vzpostaviti strožji nadzor nad porabo proračunskih sredstev in izvajanjem zveznih programov.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je v torek razkrilo nove podrobnosti o strelskem napadu na univerzi Brown in uboju profesorja na inštitutu MIT. Preiskovalci so ugotovili, da je 48-letni Claudio Neves Valente, nekdanji študent omenjene univerze in portugalski državljan, napade načrtoval vsaj tri leta oziroma šest semestrov. To so potrdili videoposnetki, ki jih je FBI našel v skladišču v New Hampshiru, kjer je bilo 18. decembra odkrito napadalčevo truplo. Valente je v seriji kratkih videoposnetkov v portugalskem jeziku priznal umore dveh študentov in ranitev devetih drugih oseb v inženirski stavbi univerze Brown, ki so se zgodili 13. decembra. Dva dni pozneje je v predmestju Bostona ubil še profesorja Nuna F. G. Loureira. Čeprav so posnetki potrdili dolgoletno načrtovanje in podrobno pripravo na zločin, napadalec v njih ni navedel jasnega motiva za svoje dejanje. Z ubitim profesorjem sta pred desetletji sicer obiskovala isto šolo na Portugalskem. Objavljeni prepisi posnetkov v angleškem jeziku zavračajo nekatere dezinformacije, ki so se v javnosti pojavile po napadih. Kljub priznanju preiskava še vedno ni odgovorila na vprašanje, zakaj je Valente za tarči izbral prav univerzo Brown in profesorja Loureira. Ameriške oblasti so primer z odkritjem posnetkov in smrtjo storilca v veliki meri pojasnile, čeprav vprašanje o globljih vzgibih ostaja neodgovorjeno.

Zvezni sodnik David J. Novak je Lindsey Halligan, zvesto zaveznico Donalda Trumpa, pozval, naj v sedmih dneh pojasni svoje ravnanje, potem ko se je v uradnih dokumentih še naprej izdajala za zvezno tožilko, čeprav je bilo njeno imenovanje predhodno razglašeno za nezakonito. Sodnica Cameron McGowan Currie je že novembra 2025 razsodila, da je Ministrstvo za pravosodje ZDA s postavitvijo Halliganove na ta položaj kršilo ustavo, saj so bila Trumpova zaporedna začasna imenovanja v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zaradi njene neustrezne funkcije je sodišče že zavrglo dva odmevna primera, ki ju je Halliganova sprožila proti Trumpovima nasprotnikoma, nekdanjemu direktorju FBI Jamesu Comeyju in generalni tožilki New Yorka Letitii James. Sodnik Novak, ki ga je sicer imenoval Trump, je opozoril, da bi njeno vztrajanje pri uporabi naziva zvezne tožilke lahko predstavljalo dajanje zavajajočih ali lažnih izjav, kar bi lahko vodilo do disciplinskih postopkov. Primer poudarja stopnjevanje napetosti med sodstvom in izvršilno oblastjo pod Trumpovo administracijo glede vprašanj zakonitosti kadrovanja v pravosodju.

Ameriški predsednik Donald Trump je uradno podprl Tana Tijerino, republikanskega izzivalca demokratskega kongresnika iz Teksasa Henryja Cuellarja. Odločitev je presenetljiva, saj je Trump pred približno mesecem dni Cuellarja pomilostil v okviru zveznega pregona zaradi domnevnega prejemanja podkupnin v višini 600.000 ameriških dolarjev in pranja denarja. Kljub predsedniški milosti se je Trump odločil podpreti strankarskega kolega, kar utrjuje republikanska prizadevanja za osvojitev Cuellarjevega sedeža v spodnjem domu kongresa. Trump je svojo prvotno odločitev o pomilostitvi utemeljil s čustveno prošnjo Cuellarjevih hčera, ki naj bi bila po njegovih besedah pretresljiva. Vendar pa je predsednik kasneje poudaril, da osebna naklonjenost ali milost ne pomenita politične podpore v volilnem boju, še posebej ker Cuellar ostaja član demokratske stranke. Ta poteza kaže na Trumpovo strategijo maksimiranja republikanske večine v kongresu, ne glede na predhodne geste do posameznih političnih nasprotnikov. Strategi ocenjujejo, da bo ta podpora znatno povečala Tijerinove možnosti v tradicionalno močnem demokratskem okrožju.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je sporočilo, da je 48-letni moški, odgovoren za nedavni strelski napad na prestižni univerzi Brown, svoje dejanje priznal v videoposnetku. Storilec, ki se je v posnetku opisal kot »zver«, je gradivo pripravil in objavil neposredno po izvedbi napada. Organi pregona so videoposnetek pridobili v okviru preiskave, ki naj bi pojasnila motive za nasilni dogodek v univerzitetnem kampusu. Preiskovalci trenutno analizirajo vsebino priznanja, da bi ugotovili, ali je imel moški morebitne sostorilce ali je deloval samostojno. Incident je sprožil val zaskrbljenosti glede varnosti v izobraževalnih ustanovah, vendar oblasti zagotavljajo, da je grožnja nevtralizirana. Javnosti podrobnosti o žrtvah ali natančnem številu ranjenih v tem trenutku še niso v celoti razkrili, saj preiskava še poteka.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je v ponedeljek sporočilo, da je do sedaj javnosti razkrilo 12.285 dokumentov, povezanih z obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. To predstavlja le približno en odstotek vseh zahtevanih gradiv, saj ministrstvo trenutno pregleduje še več kot dva milijona dodatnih zapisov. S tem je institucija za več kot dva tedna zamudila zakonski rok za objavo, ki ga je določil kongres. Zaradi obsežnosti gradiva je ministrstvo v delovni proces vključilo približno 400 odvetnikov iz Washingtona, New Yorka in Floride ter več kot 100 analitikov zveznega preiskovalnega urada FBI. Ti se bodo v prihodnjih tednih prednostno ukvarjali s pregledovanjem in redigiranjem občutljivih podatkov, da bi zagotovili varovanje zasebnosti žrtev. Jay Clayton, zvezni tožilec za južno okrožje New Yorka, je v pismu sodniku Paulu Engelmayru pojasnil, da gre za izjemno zahtevno nalogo, ki terja sodelovanje strokovnjakov za nacionalno varnost in kriminaliteto.

Zvezni tožilci so vložili obtožnico proti nekdanji poslanki zvezne države Georgia Karen Bennett, ki ji očitajo goljufivo pridobitev sredstev za brezposelnost v času pandemije bolezni covid-19. Bennettova naj bi po navedbah Ministrstva za pravosodje ZDA neupravičeno prejela 13.940 ameriških dolarjev nadomestil, medtem ko je dejansko opravljala delo od doma. Obtožnica navaja, da je nekdanja demokratska poslanka podala lažne izjave o izgubi zaposlitve zaradi zdravstvene krize, čeprav je bila v tem obdobju še vedno zaposlena. Primer predstavlja del širših prizadevanj ameriških oblasti pri pregonu zlorab nujnih finančnih pomoči, ki so bile namenjene pomoči državljanom v stiski. V kolikor bo spoznana za krivo, se sooča s kazenskimi sankcijami zaradi goljufij in lažnega prikazovanja podatkov zveznim organom.

Ameriška zvezna služba maršalov (USMS) je po poročanju specializiranih medijev prodala bitcoine v vrednosti 6,3 milijona ameriških dolarjev, ki sta jih v okviru priznanja krivde državi predala razvijalca denarnice Samourai Wallet, Keonne Rodriguez in William Lonergan Hill. S tem dejanjem naj bi ministrstvo za pravosodje (DOJ) kršilo izvršni ukaz številka 14233, ki ga je izdal predsednik Donald Trump. Ta ukaz namreč določa, da morajo biti bitcoini, pridobljeni s kazenskim ali civilnim odvzemom premoženja, del strateških rezerv Združenih držav Amerike v tej kriptovaluti. Dokument o likvidaciji sredstev, ki ga je pridobila revija Bitcoin Magazine, razkriva, da sta se obtoženca strinjala s prenosom sredstev, ki naj bi bila nato prodana ali pa so bila že unovčena. Če se navedbe o prodaji potrdijo, bi to pomenilo, da je tožilstvo južnega okrožja New Yorka (SDNY) delovalo v nasprotju z neposrednimi navodili zvezne vlade. Dogodek sproža vprašanja o usklajenosti delovanja pravosodnih organov z novo državno strategijo glede digitalnih sredstev, ki jo zagovarja trenutna administracija.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je vložilo civilno tožbo za odvzem ameriškega državljanstva Seadu Milkoviću, znanemu tudi pod imenom Sead Dukić. Milković je obtožen, da je ob vstopu v državo in med postopkom naturalizacije prikril svojo pravo identiteto ter dejstvo, da je bil v Bosni in Hercegovini za njim razpisan nalog za aretacijo zaradi suma storitve vojnih zločinov. Milković je v Združene države Amerike prispel leta 1996, ameriško državljanstvo pa je z naturalizacijo pridobil leta 2007. Nekdanji pripadnik vojaških sil v Bosni in Hercegovini naj bi po navedbah ameriških oblasti zavestno zavajal uradnike glede svoje preteklosti. Ameriški pravosodni organi so poudarili, da država ne bo varno zatočišče za posameznike, ki so sodelovali pri grozodejstvih in si status v ZDA pridobili z lažmi. Postopek denaturalizacije je prvi korak, ki bi lahko vodil do njegove izročitve ali izgona.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po aretaciji Nicolasa Madura se je Donald Trump prvič po več mesecih pogovarjal z Joejem Scarboroughom in ponovil svoje kontroverzne izjave. Trump je kritiziral Madura, ker naj bi posnemal njegove poteze, zavrnil možnost volitev v Venezueli in nakazal na možnost ameriške okupacije države s pošiljanjem vojakov. Administracija pospešeno vlaga napore v privabljanje ameriških naftnih družb v Venezuelo, pri čemer je energetski sekretar Chris Wright nagovarjal vodilne v naftni industriji v Miamiju. Trumpova administracija naj bi začela obsežen napad na Venezuelo in celotno Latinsko Ameriko, kar naj bi bil del imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije.

V Minneapolisu je agent ICE ustrelil in ubil žensko, ki je po navedbah Ministrstva za domovinsko varnost z avtom poskušala povoziti zvezne agente med akcijo proti nezakonitim priseljencem. Protestniki so sprva trdili, da je šlo za imigrantsko akcijo.

Donald Trump se je znašel pod plazom kritik zaradi svoje retorike in ravnanja. Republikanski kongresnik Thomas Massie je z omalovaževanjem zavrnil Trumpov verbalni napad na družbenih omrežjih. Hillary Clinton je obtožila Trumpa, da je spodbujal podpornike k napadu na Kongres 6. januarja, kar je sprožilo razpravo o morebitni tožbi zaradi obrekovanja. Pravniki so opozorili, da bi lahko poskus Bele hiše, da bi se norčevala iz dogodkov 6. januarja 2021, administracijo izpostavil pravnim tveganjem.

Donald Trump je obljubil subvencije naftnim podjetjem, ki bi podpirala obnovo energetske infrastrukture Venezuele. Grozil je Delcy Rodríguez, da ji bo zaračunal več kot Maduru. ZDA so izvedle napad na Venezuelo, kar je povzročilo skok v ceni Trump Coin. Kritiki menijo, da je napad del načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki.

Ob peti obletnici napada na Kapitol je Donald Trump objavil več zapisov na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in napadal imigrante iz Somalije. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. ZDA bi lahko dvignile carine na Indijo, če ta ne bo ustavila nakupa ruske nafte. Trump je ob obletnici napada na Kapitol napadel transspolne osebe.

Donald Trump je ponovno zagrozil z nakupom Grenlandije od Danske, pri čemer ni izključil niti vojaške okupacije. Obenem je ob obletnici napada na Kapitol napadel transspolne osebe. Trump je izrazil željo po veliki zmagi republikancev na prihajajočih vmesnih volitvah. Kritiki ga obtožujejo vmešavanja v prosti trg z novimi pravili za zvezne agencije, medtem ko so se pojavile obtožbe o revizionistični zgodovini napada na Kapitol.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Ameriška operacija zajetja Nicolasa Madura v Venezueli je bila za Vladimirja Putina ocenjena kot mešan blagoslov, saj je ruske sile spodletelo podobno poskus zajetja v Ukrajini. Analitik je razkril, da je bil Vance 'v bolečinah', ko je podpiral Trumpov napad na Venezuelo. Strokovnjaki so razpravljali o tem, ali Venezuela vstopa v resnično tranzicijo ali le v bolj nestanovitno fazo močnega človeka.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Število smrtnih žrtev ameriške vojaške operacije v Venezueli se je po poročanju tujih medijev povečalo na 80 oseb. Operacija, ki so jo izvedle oborožene sile Združenih držav Amerike, je neposredno povezana s prijetjem venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Slednjega so ameriške sile zajele in ga skupaj s soprogo prepeljale iz države, kar predstavlja drastično zaostritev razmer v regiji. Ameriško pravosodno ministrstvo je po zajetju že objavilo uradno obtožnico proti Maduru in članom njegove družine. Medtem ko se podatki o žrtvah še naprej posodabljajo, viri blizu ameriškim oblastem potrjujejo, da so obtožbe usmerjene v domnevne kriminalne dejavnosti režima. Razmere v državi ostajajo napete, mednarodna javnost pa z zaskrbljenostjo spremlja posledice neposrednega vojaškega posredovanja, ki je povzročilo visoko število smrtnih žrtev med tamkajšnjim prebivalstvom.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v nedeljo pojasnil, da več ključnih agencij Združenih držav Amerike, vključno z zunanjim ministrstvom, obrambnim ministrstvom in pravosodnim ministrstvom, trenutno neposredno sodeluje pri upravljanju Venezuele. Po njegovih besedah gre za usklajeno prizadevanje celotnega nacionalnovarnostnega aparata države, ki aktivno izvaja politiko do te latinskoameriške države z namenom stabilizacije razmer oziroma doseganja strateških ciljev. Operacija, ki jo Rubio opisuje kot skupinsko delo, vključuje tesno sodelovanje med Pentagonom in drugimi vladnimi službami, kar kaže na visoko stopnjo vpletenosti ameriške administracije v notranje zadeve Venezuele. Rubio je poudaril, da je cilj teh prizadevanj jasen, čeprav podrobnosti o trajanju takšnega načina upravljanja niso bile v celoti razkrite. Gre za neposredno potrditev vloge ZDA pri oblikovanju prihodnosti Venezuele po obdobju dolgotrajne politične in gospodarske krize.

Zvezni sodnik je zavrnil predlog za izpust moškega, obtoženega podtaknitve dveh cevastih bomb pred sedežema Demokratske in Republikanske stranke. Nekdanji policist Kapitola, Aquilino Gonell, je dejal, da je izklopil svoj telefon, ko je bil Donald Trump drugič inavguriran 20. januarja 2025, da bi si vzel odmor od tega.