APDEJT.si

Donald Trump je obnovil svoj argument, da Volodimir Zelenski nima 'kart' za končanje vojne v Ukrajini, in ga s svojim novim 28-točkovnim načrtom prisilil v kot. Trump pričakuje, da se bo Zelenski do naslednjega četrtka odzval na načrt, ki vključuje prepustitev ozemlja Rusiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski opozarja, da bi lahko Ukrajina izgubila podporo ZDA, če ne bo sprejela ameriškega mirovnega načrta, ki predvideva odstop dela ukrajinskega ozemlja Rusiji. Ruski predsednik Vladimir Putin je izrazil previdno dobrodošlico načrtu in ga označil za potencialno osnovo za mirovna pogajanja, vendar poudarja, da je Rusija pripravljena nadaljevati boj.

Zaradi korupcijskega škandala in izjav ukrajinskih nacionalistov se povečujejo grožnje oblasti v Kijevu, poroča The Spectator. Situacija bi lahko vodila do vojaškega udara.

Friedrich Merz je telefoniral z Donaldom Trumpom glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino. Vojna v Ukrajini traja že več kot tri leta in pol, dosedanja mirovna prizadevanja pa so bila neuspešna.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim izjavila, da o Ukrajini ne bi smeli odločati brez Ukrajine. Voditelji EU so se sestali na vrhu G20, da bi razpravljali o ameriškem načrtu za rešitev ukrajinske krize.

Predsednik Črne gore Jakov Milatović se je s predstavnikom State Departmenta Brendanom Hanrahanom pogovarjal o krepitvi partnerstva med Črno goro in Združenimi državami Amerike, posebej na področjih varnosti in gospodarskega sodelovanja. Sogovornika sta se strinjala, da sta vladavina prava in politična stabilnost ključni za privabljanje ameriških naložb v Črno goro.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da ne bo izdal Ukrajine, medtem ko ZDA pritiskajo na Kijev, da sprejme mirovni sporazum. Strokovnjaki ocenjujejo, da je Trumpov mirovni načrt nesprejemljiv za Ukrajino in se zdi kot predaja, saj naj bi Washington vsiljeval Kijevu mirovni načrt, ki je naklonjen Kremlju, o katerem naj bi se pogajali brez Ukrajine in Evrope.

Ukrajinski pogajalec Rustem Umerov je izjavil, da Kijev ne bo sprejel dogovorov, ki bi presegli njene rdeče črte, v povezavi z ameriškim mirovnim predlogom, ki nakazuje koncesije Moskvi. Kremelj trdi, da uradnega mirovnega načrta iz Washingtona ni prejel, a poziva Ukrajino k takojšnjim pogajanjem. Nemčija, Francija in Velika Britanija podpirajo prizadevanja za mir, vendar poudarjajo, da mora vsaka rešitev vključevati Kijev in evropske partnerje. Ameriški mediji pa poročajo o načrtu v 28 točkah, ki predvideva ukrajinsko odpoved članstvu v Natu, izgubo ozemlja in zmanjšanje vojske, v zameno pa bi Rusija bila ponovno sprejeta v G8, sankcije pa bi bile odpravljene.

Ukrajina se sooča z močnim pritiskom Združenih držav Amerike, da do četrtka sprejme mirovni načrt, ki ga je administracija predsednika Donalda Trumpa pripravila v dogovoru z Moskvo. Večina Evrope naj bi bila ob možnosti hitre mirovne rešitve zajeta v paniko.

Kremlj je pozval Ukrajino, naj nemudoma sprejme »odgovorno« odločitev o mirni rešitvi vojne, pri čemer svari, da je odlašanje s pogajanji »nevarno«. Nekdanji ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je izrazil mnenje, da Ukrajina ne bi smela pristati na prekinitev ognja vzdolž trenutne frontne črte. V Nemčiji je ameriško-ruski mirovni načrt povzročil presenečenje in zaskrbljenost zaradi možne kapitulacije Ukrajine, zaradi česar je kancler Friedrich Merz odpovedal vse sestanke. Ukrajinski poslanec Oleksij Gončarenko je razkril 28-točkovni načrt ZDA za končanje vojne.

Evropski voditelji so izrazili nasprotovanje ameriškemu mirovnemu načrtu za Ukrajino, ocenjujoč ga kot nepravičnega in slabega za Kijev, saj bi Ukrajina izgubila ozemlje, se morala odpovedati članstvu v Natu in omejiti svojo vojsko. Pripravljajo protipredlog. Zelenski je dejal, da je Ukrajina pod močnim pritiskom in se sooča z izgubo ključnega partnerja ali dostojanstva, ter napovedal alternative ameriškemu načrtu, poudarjajoč, da ne bo izdal nacionalnih interesov. Plenković je ocenil, da je ameriški načrt izrazito slab in nepravičen.

Ukrajina se je znašla v občutljivem diplomatskem položaju zaradi ameriškega predloga za končanje vojne, saj mora pomiriti svojega najpomembnejšega zaveznika, Združene države Amerike, hkrati pa ne sme popustiti Rusiji. Medtem pa se Nemčija pripravlja na možnost spopada z Rusijo skupaj z Ukrajino, čeprav bi bil morebiten spopad med Natom in Rusijo drugačen od trenutnega konflikta v Ukrajini.

Iranski parlamentarni govornik Mohammad Baqer Qalibaf je izjavil, da Izrael ne bi bil sposoben samostojno vzdržati spopada z Iranom več kot en teden. Poudaril je, da je nedavni 12-dnevni konflikt razkril ranljivost Izraela brez podpore zahodnih sil. Qalibaf je dejal, da je konflikt Izraelu ponudil "pomemben nauk".

Kremlj je ponovil, da ni uradno prejel ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino. Dokument naj bi Ukrajini predlagal prepustitev regij Doneck in Lugansk Rusiji. Ukrajinski predsednik Zelenski načrt zavrača in se pripravlja na predstavitev alternativ. Analiza razkriva, da ameriški načrt, ki ga spodbuja Donald Trump in naj bi bil usklajen z Rusijo, daje prednost ruskim zahtevam.

Vladimir Žirinovski, ustanovitelj in predsednik Liberalno-demokratske stranke Rusije (LDPR), je že pred smrtjo opozarjal Ukrajince, da bi Severnoatlantska zveza (NATO) lahko poskušala Kijev privabiti v svoje vrste in ga nato uničiti. Besede ruskega politika je obudil profesor Univerze Jugovzhodne Norveške, Glenn Diesen.

Vladimir Putin je izjavil, da je Rusija prejela Trumpov mirovni načrt za Ukrajino in da je o njem razpravljal s Trumpom. Po poročanju naj bi Trump dal Zelenskemu ultimat za sprejetje mirovnega načrta do četrtka. Načrt naj bi vseboval 28 točk.

Donald Trump je izrazil prepričanje, da bo Zelenski sprejel njegov mirovni načrt za Ukrajino, sicer ZDA ne bodo več podpirale Kijeva. Trump je s tem še povečal pritisk na ukrajinskega predsednika, da bi sprejel načrt, ki ga je predlagala njegova administracija.

Pojavile so se podrobnosti o 28-točkovnem mirovnem načrtu za Ukrajino, ki naj bi ga pripravile ZDA. Načrt naj bi predvideval ureditev odnosov med Kijevom, Moskvo in Zahodom, vključno z morebitnim priznanjem zasedenih ozemelj. Ukrajina naj bi prejela varnostna jamstva, sklenjen pa naj bi bil tudi sporazum o nenapadanju med Rusijo, Ukrajino in Evropo. Po načrtu naj bi Kijev Moskvi predal Krim ter regiji Donetsk in Lugansk.

Črna gora bo zaostrila vizumske predpise za ruske državljane, da bi se uskladila s politiko Evropske unije, je izjavil premier Milojko Spajić. Sprememba bo vplivala na ruske turiste, ki po pravilih EU ne bodo mogli obiskati države brez vizuma, za vsak obisk pa bodo morali pridobiti novo dovoljenje.

Volodimir Zelenski je opozoril Ukrajince, da se morajo odločiti med ameriško podporo in hitrim zaključkom vojne z Rusijo, pri tem pa opozarja na izgubo dostojanstva. Kremelj poziva Kijev k takojšnji in odgovorni odločitvi glede mirovnega sporazuma in opozarja, da je odlašanje nevarno. Prihodnji teden naj bi potekal telefonski pogovor med Zelenskim in Trumpom o ameriškem mirovnem načrtu.

Donald Trump je izjavil, da mora Ukrajina sprejeti ameriški mirovni načrt do 27. novembra, ki vključuje znatne ozemeljske koncesije, sicer se bo morala Ukrajina boriti naprej. Zelenski je po pogovoru z ameriškim podpredsednikom Jay Dee Vanceom izrazil pričakovanje glede sodelovanja z ZDA in Evropo pri mirovnih prizadevanjih.

ZDA in Rusija naj bi Ukrajini predstavili mirovni načrt v 28 točkah, ki predvideva hitre volitve po podpisu. Ukrajinsko prebivalstvo načrt označuje kot kapitulacijo in izdajo. Zelenski nakazuje sodelovanje in predlaga alternative, medtem ko Rusija trdi, da uradnega dokumenta od ZDA še ni prejela.

Evropska komisija je napovedala posvetovanja o novem ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se o načrtu, ki po mnenju Kijeva odraža maksimalistične zahteve Moskve, pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je potrdil vztrajanje pri vojnih ciljih v Ukrajini.

Novi mirovni načrt, ki naj bi nastal pod okriljem Trumpove administracije, naj bi od Ukrajine zahteval ozemeljske koncesije, vključno z regijami Doneck, Lugansk in Krim, ter zmanjšanje vojske. ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da bi do dneva zahvalnosti sprejela ta načrt, ki vsebuje številne zahteve Kremlja. Ukrajina naj bi se upirala obsežnim koncesijam.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bo hitro in konstruktivno sodeloval z ZDA glede mirovnega načrta, vendar ne bo izdal nacionalnih interesov. Priznal je, da je Ukrajina pod »brezprimernim pritiskom«. Medtem je nemški kancler Friedrich Merz v telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom razpravljal o mirovnem načrtu ZDA za Ukrajino.

ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da do Dneva zahvalnosti sprejme mirovni načrt s 28 točkami, ki ga je odobril Donald Trump. Načrt vključuje varnostna jamstva po modelu 5. člena Nata in vprašanje Donbasa. Ukrajina je zavrnila kakršnokoli priznanje začasno zasedenih ozemelj kot ruskih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da bo predlagal alternative ameriškemu načrtu za končanje konflikta z Rusijo, ker meni, da ne ščiti interesov Ukrajine. Hkrati so nemški, francoski in britanski voditelji v telefonskem pogovoru z Zelenskim izrazili podporo dolgoročnemu ohranjanju vitalnih evropskih in ukrajinskih interesov.

Donald Trump je potrdil, da je 27. november rok za Ukrajino, da sprejme mirovni načrt ZDA s 28 točkami, ki vključuje znatne ozemeljske koncesije. Poleg tega je Trump obljubil uvedbo dodatnih sankcij proti podjetju Lukoil.

ZDA so Ukrajini skupaj z mirovnim načrtom predlagale varnostna jamstva, ki po poročanju Axiosa posnemajo 5. člen ustanovne listine Nata o kolektivni obrambi. Jamstva naj bi veljala prvih 10 let z možnostjo podaljšanja.

Francoske oblasti poskušajo pripraviti javnost na morebitno vojno, saj Rusija po invaziji na Ukrajino kaže povečano sovražnost do evropskih držav. Ena od glavnih skrbi je velik vložek v ruske oborožene sile.

Španski lovci Eurofighter, ki so del misije NATO "Centinela Oriental" v Litvi, so bili aktivirani zaradi suma vdora ruskih brezpilotnih letalnikov v poljski zračni prostor. Alarm je bil sprožen zaradi potencialne prisotnosti neznanih objektov, ki bi lahko bili droni, ki so prihajali iz smeri vzhoda. Lovci in letalski tanker A400M so po približno treh urah leta vrnili v bazo v Siauliaiju, ko nevarnosti ni bilo več.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal predloge "alternativ" ameriškemu mirovnemu načrtu za končanje konflikta z Rusijo, poudarjajoč, da ne bo izdal nacionalnih interesov Ukrajine. Kremelj je pozval Zelenskega k takojšnjim pogajanjem in ga opozoril na morebitno izgubo dodatnih ozemelj. Iz Kremlja so sporočili, da niso prejeli uradnega ameriškega mirovnega načrta, vendar bodo odgovorili, ko bodo prejeli konkretne predloge po uradnih kanalih. Mediji poročajo, da ameriški načrt predvideva znatne ozemeljske in vojaške koncesije Ukrajine Rusiji.

Evropska komisija načrtuje vzpostavitev "vojaškega Schengena", ki bi olajšal transport NATO sil preko meja držav članic EU. Ta predlog prihaja v času, ko Poljska preiskuje domnevno sabotažo na železniškem omrežju, kar bi lahko vplivalo na vojaške premike. Cilj je ustvariti območje proste mobilnosti za vojaške enote, podobno obstoječemu sistemu za civiliste. Pobuda poudarja militarizacijo Evrope in preusmeritev javnih sredstev v vojaške korporacije.

Zelenski je izrazil, da se Ukrajina sooča z enim najtežjih trenutkov v svoji zgodovini, pri čemer tvega izgubo dostojanstva ali ključnega partnerja. Nemški kancler Merz, francoski predsednik Macron in britanski premier Starmer so se posvetovali z Zelenskim o ameriškem mirovnem načrtu in poudarili, da mora biti Evropa tesno vključena v prizadevanja za končanje vojne in zagotovitev suverenosti Ukrajine. Velika Britanija naj bi Ukrajini ponudila varnostna jamstva v stilu Nata, če bo dosežen mirovni sporazum. V ZDA je bil predlagan mirovni načrt s 28 točkami. Visoki ukrajinski varnostni uradnik je zanikal, da bi sprejel pogoje Trumpovega mirovnega načrta.

Kremelj je pozval ukrajinskega predsednika Zelenskega, naj se začne pogajati, preden izgubi še več ozemlja. Zelenski se je o ameriškem mirovnem načrtu pogovarjal s francoskim predsednikom, nemškim kanclerjem in britanskim premierjem. Donald Tusk je reagiral na domnevni ameriško-ruski mirovni načrt, ki ga je kritiziral, kritike pa so letele tudi na Trumpa, ki naj bi si želel le Nobelovo nagrado za mir.

Pojavili so se novi mirovni načrti za Ukrajino, vključno s predlogom Donalda Trumpa, ki predvideva ozemeljske koncesije Rusiji in omejitev ukrajinske vojske. Ta načrt naj bi vključeval tudi 100 milijard dolarjev iz zamrznjenega ruskega premoženja za obnovo Ukrajine in postopno vrnitev Rusije v svetovno gospodarstvo. ZDA naj bi pričakovale, da bo Zelenski do konca novembra podpisal mirovni načrt, medtem ko Evropa pripravlja nasprotni predlog.

Podpredsednik vlade in zunanji minister Črne gore, Ervin Ibrahimović, je v Bruslju na zasedanju Sveta za zunanje zadeve (FAC) poudaril, da je vladavina prava ključnega pomena za evropsko integracijo Črne gore. Izpostavil je, da se sestanek odvija v času geopolitičnih sprememb, ki preizkušajo odpornost institucij. Poudaril je tudi pomen uravnoteženega pristopa k migracijam, ki zagotavlja zaščito meja in spoštovanje človekovih pravic.

Severnoatlantski zavezništvo (NATO) si prizadeva čim bolj omejiti pomorski tovorni promet v Baltskem morju, ki poteka v korist Rusije, je izjavila uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.

Madžarska je zahtevala od Ukrajine poročilo o tem, koliko denarja Evropske unije je bilo porabljenega za "vojaško mafijo" zaradi nedavnega korupcijskega škandala. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je po srečanju z zunanjimi ministri EU dejal, da Budimpešta pričakuje, da bo Ukrajina predložila poročilo o porabi evropskih sredstev.

Ameriški odposlanec pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da bi lahko Nemčija prevzela položaj vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Evropi, ki ga že več kot 70 let zasedajo ameriški generali. ZDA naj bi se umikale, kar odpira vprašanja o prihodnji vlogi Nemčije v evropski varnosti in Natu.

Ukrajina je prejela ameriški mirovni načrt za rešitev konflikta z Rusijo. Načrt, ki je bil pripravljen v največji tajnosti med predstavniki Bele hiše in Kremlja, naj bi vključeval priznanje ruskih osvojitev v Ukrajini, zmanjšanje ukrajinske vojske za polovico in opustitev orožja dolgega dosega. Predsednik Zelenski se bo o načrtu pogovarjal s predsednikom Trumpom, srečal pa se bo tudi z delegacijo Pentagona v Kijevu.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v članku ob 65. obletnici diplomatskih odnosov z Laosom poudaril, da se stališča obeh držav glede številnih mednarodnih vprašanj ujemajo ali so si zelo blizu, vključno s situacijo v Ukrajini. Lavrov je pozdravil neodvisno zunanjo politiko Laosa in njegovo uravnoteženo stališče glede ukrajinske krize. Dodal je, da je trajna rešitev konflikta mogoča le z odpravo njegovih temeljnih vzrokov in zagotovitvijo varnosti Rusije.

Donald Trump je poudaril, da je zavezništvo med ZDA in Savdsko Arabijo močnejše kot kdajkoli prej. Na investicijskem forumu ZDA in Savdske Arabije je bilo napovedanih za 270 milijard dolarjev poslovnih dogovorov. Savdski prestolonaslednik Mohammed bin Salman je bil sprejet z velikim pompom.

Evropski uradniki so izrazili zaskrbljenost zaradi naraščajoče napetosti in opozorili, da se Evropa nahaja v "predvojnem obdobju" zaradi imperialističnega spopada v Ukrajini, ki vključuje ZDA, NATO, EU in Rusijo. Poudarili so, da se v Evropi slišijo "bobni" vojne.

Hrvaška je v Natovo operacijo KFOR na Kosovu napotila 151 vojakov. Ministrstvo za obrambo je poudarilo, da je varnost Kosova ključna za stabilnost celotne regije. Vojake so slovesno pospremili v vojašnici v Đakovu, pri čemer je Anušić poudaril ponos nošenja hrvaške uniforme.

Nizozemska je v Poljsko poslala tristo vojakov in dva sistema Patriot, da bi zaščitila Natovo vozlišče za pomoč Ukrajini pred morebitnimi ruskimi napadi. Poveljnik Olav Spanjer je izrazil upanje, da nizozemskim vojakom ne bo treba posredovati, saj bi to pomenilo resne razmere.

Ameriške in Natove enote so izvedle vajo bojevanja z droni, pri čemer so uporabile sistem za prestrezanje dronov, ki ga je mogoče enostavno prevažati v lahkih taktičnih vozilih ali tovornjakih.

Srečanje med posebnim odposlancem ameriškega predsednika Steveom Witkoffom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Turčiji je bilo odpovedano, ker Zelenski ni želel razpravljati o novem ameriškem načrtu za ureditev konflikta v Ukrajini.

Rusija je izvedla enega največjih nočnih napadov v zadnjih mesecih na Ukrajino, pri čemer je uporabila 48 raket in 476 dronov. Napadi so povzročili obsežne izpade električne energije in zahtevali najmanj 20 življenj, med njimi tudi otrok, v Ternopilu, več kot 115 ljudi je bilo ranjenih po vsej državi. Zaradi bližine napadov zahodni ukrajinski meji sta se na odziv pripravili tudi članici NATA, Poljska in Romunija, ki sta aktivirali svoja bojna letala. Romunsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so bili ruski napadi usmerjeni na zahodni del Ukrajine.

Gibanje Ekološka vstaja je napovedalo, da bo sprožilo referendum, na katerem bodo državljani odločali o prihodnosti zgradbe Generalštaba v središču Beograda, ki je bila poškodovana v Natovem bombardiranju leta 1999.