APDEJT.si

Predsednik Črne gore Jakov Milatović se je s predstavnikom State Departmenta Brendanom Hanrahanom pogovarjal o krepitvi partnerstva med Črno goro in Združenimi državami Amerike, posebej na področjih varnosti in gospodarskega sodelovanja. Sogovornika sta se strinjala, da sta vladavina prava in politična stabilnost ključni za privabljanje ameriških naložb v Črno goro.

Ukrajinski pogajalec Rustem Umerov je izjavil, da Kijev ne bo sprejel dogovorov, ki bi presegli njene rdeče črte, v povezavi z ameriškim mirovnim predlogom, ki nakazuje koncesije Moskvi. Kremelj trdi, da uradnega mirovnega načrta iz Washingtona ni prejel, a poziva Ukrajino k takojšnjim pogajanjem. Nemčija, Francija in Velika Britanija podpirajo prizadevanja za mir, vendar poudarjajo, da mora vsaka rešitev vključevati Kijev in evropske partnerje. Ameriški mediji pa poročajo o načrtu v 28 točkah, ki predvideva ukrajinsko odpoved članstvu v Natu, izgubo ozemlja in zmanjšanje vojske, v zameno pa bi Rusija bila ponovno sprejeta v G8, sankcije pa bi bile odpravljene.

Novi načrt ameriške vlade za končanje ruske agresije v Ukrajini vključuje številne predloge, ki bodo za Kijev težko sprejemljivi. Med njimi so izključitev Ukrajine iz Nata, zmanjšanje vojske in trajne ozemeljske odpovedi. Trumpov načrt predvideva, da bi Ukrajina morala sprejeti znatne koncesije, izpogajane z Rusijo, v zameno za ohranitev državne suverenosti.

Velika Britanija bo Ukrajini ponudila varnostna jamstva v slogu Nata, če bo dosežen mirovni sporazum z Rusijo. Dokument, ki razkriva varnostna jamstva, je ameriški sekretar za vojsko Dan Driscoll predstavil ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu skupaj z mirovnim sporazumom, ki vsebuje 28 točk. Medtem naj bi ZDA grozile z zmanjšanjem obveščevalskih podatkov in dobave orožja Ukrajini, da bi jo prisilile v sprejetje mirovnega sporazuma, ki ga posredujejo ZDA in vključuje zahteve Rusije. V člankih je omenjen tudi Kiril Dmitrijev, ključna osebnost Kremlja v pogovorih z Ukrajino.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da ne bo ogrozil ukrajinskih interesov v mirovnem procesu pod vodstvom ZDA in da se Ukrajina usklajuje z zavezniki, da bi zagotovila, da se bodo načelna stališča Kijeva odražala v načrtu. Evropska komisija je zatrdila, da se o Ukrajini ne bo odločalo brez Ukrajine. Poslanec Oleksij Gončarenko je razkril podrobnosti ameriškega mirovnega načrta s 28 točkami.

Kreml je zanikal, da bi se ZDA usklajevale z Rusijo glede 28-točkovnega mirovnega načrta za Ukrajino. EU je napovedala posvetovanja o ameriških predlogih za sporazum o končanju vojne v Ukrajini. Rusija kljub temu grozi s strožjimi zahtevami, če se Kijev ne bo kmalu začel pogajati.

Iranski parlamentarni govornik Mohammad Baqer Qalibaf je izjavil, da Izrael ne bi bil sposoben samostojno vzdržati spopada z Iranom več kot en teden. Poudaril je, da je nedavni 12-dnevni konflikt razkril ranljivost Izraela brez podpore zahodnih sil. Qalibaf je dejal, da je konflikt Izraelu ponudil "pomemben nauk".

Poljski premier Donald Tusk je obtožil Rusijo državnega terorizma zaradi sabotaž, ki so po njegovem mnenju prestopile kritično mejo. Kot primer je navedel diverzijo na železniški progi Lublin-Varšava. Tusk je dejal, da sta bila za sabotažo angažirana dva Ukrajinca, ki sta sodelovala z rusko obveščevalno službo in pobegnila v Belorusijo. Medtem je predstavnik Rusije pri ZN obtožil ukrajinskega predsednika Zelenskega, da potuje po Evropi in prosi za denar in orožje, pri tem pa zatrdil, da Evropi zmanjkuje denarja za Ukrajino in se pripravlja na vojno z Rusijo leta 2030.

Volodimir Zelenski se je posvetoval z evropskimi voditelji glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino, ki predvideva ozemeljske koncesije Rusiji v regijah Doneck in Lugansk ter ponovno vključitev Rusije v G8. Ukrajinski predsednik je napovedal, da bo predlagal alternative temu načrtu, ki ga vidi kot enega najtežjih trenutkov v zgodovini Ukrajine. Hkrati se sooča s težko izbiro med izgubo dostojanstva in tveganjem izgube ključnega partnerja. Kremelj poziva Zelenskega k takojšnjim pogajanjem, sicer grozi z izgubo dodatnih ozemelj. Rusija še ni uradno prejela ameriškega mirovnega načrta.

Vladimir Žirinovski, ustanovitelj in predsednik Liberalno-demokratske stranke Rusije (LDPR), je že pred smrtjo opozarjal Ukrajince, da bi Severnoatlantska zveza (NATO) lahko poskušala Kijev privabiti v svoje vrste in ga nato uničiti. Besede ruskega politika je obudil profesor Univerze Jugovzhodne Norveške, Glenn Diesen.

Nekdanji svetovalec Nata in upokojeni polkovnik generalštaba švicarske vojske, Jacques Baud, meni, da imajo ruske oborožene sile prednost na bojišču v Ukrajini, kar ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu omogoča, da narekuje pogoje pri pogajanjih za rešitev konflikta.

Pojavile so se podrobnosti o 28-točkovnem mirovnem načrtu za Ukrajino, ki naj bi ga pripravile ZDA. Načrt naj bi predvideval ureditev odnosov med Kijevom, Moskvo in Zahodom, vključno z morebitnim priznanjem zasedenih ozemelj. Ukrajina naj bi prejela varnostna jamstva, sklenjen pa naj bi bil tudi sporazum o nenapadanju med Rusijo, Ukrajino in Evropo. Po načrtu naj bi Kijev Moskvi predal Krim ter regiji Donetsk in Lugansk.

Volodimir Zelenski je opozoril Ukrajince, da se morajo odločiti med ameriško podporo in hitrim zaključkom vojne z Rusijo, pri tem pa opozarja na izgubo dostojanstva. Kremelj poziva Kijev k takojšnji in odgovorni odločitvi glede mirovnega sporazuma in opozarja, da je odlašanje nevarno. Prihodnji teden naj bi potekal telefonski pogovor med Zelenskim in Trumpom o ameriškem mirovnem načrtu.

CNN poroča, da si administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa prizadeva za dosego mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino do konca leta. Trump je dejal, da Ukrajina zaradi bojev izgublja ozemlja in da želi končati konflikt. Po poročanju Reutersa ZDA grozijo Ukrajini z izgubo obveščevalnih podatkov in orožja. Trump je kot rok za odgovor Zelenskega na ameriški načrt določil 27. november.

Ukrajinski predsednik Zelenski je pristal na pogajanja z ZDA o mirovnem načrtu, ki ga podpira Trumpova administracija. Kljub temu Ukrajina zavrača ameriški mirovni načrt v 28 točkah, ki bi zahteval predajo vzhodnega ozemlja Rusiji. Analiziranih je bilo vseh 28 točk okvirnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino.

Evropska komisija je napovedala posvetovanja o novem ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se o načrtu, ki po mnenju Kijeva odraža maksimalistične zahteve Moskve, pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je potrdil vztrajanje pri vojnih ciljih v Ukrajini.

Novi mirovni načrt, ki naj bi nastal pod okriljem Trumpove administracije, naj bi od Ukrajine zahteval ozemeljske koncesije, vključno z regijami Doneck, Lugansk in Krim, ter zmanjšanje vojske. ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da bi do dneva zahvalnosti sprejela ta načrt, ki vsebuje številne zahteve Kremlja. Ukrajina naj bi se upirala obsežnim koncesijam.

Ukrajina tehnično preučuje Trumpov mirovni načrt, ki naj bi Ukrajini ponujal varnostno zagotovilo "tipa NATO", medtem ko Rusija trdi, da ne vidi ukrajinske pripravljenosti na pogajanja. Evropski voditelji naj bi pripravljali alternativni mirovni predlog, ki naj bi bil za Kijev ugodnejši.

ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da do Dneva zahvalnosti sprejme mirovni načrt s 28 točkami, ki ga je odobril Donald Trump. Načrt vključuje varnostna jamstva po modelu 5. člena Nata in vprašanje Donbasa. Ukrajina je zavrnila kakršnokoli priznanje začasno zasedenih ozemelj kot ruskih.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bi se moral Kijev do 27. novembra odločiti o sprejemu mirovnega sporazuma, ki ga predlaga Washington. Dodal je, da Rusija ne želi nadaljevati konflikta v Ukrajini. Trump je tudi izjavil, da Ukrajina izgublja ozemlja na Donbasu zaradi bojev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je pogovarjal z ameriškim podpredsednikom Джей Ді Венсом o ameriškem mirovnem načrtu. Dogovorila sta se o nadaljnjem delu na načrtu, pri čemer naj bi se v prihodnje pridružila tudi Evropa.

ZDA so Ukrajini skupaj z mirovnim načrtom predlagale varnostna jamstva, ki po poročanju Axiosa posnemajo 5. člen ustanovne listine Nata o kolektivni obrambi. Jamstva naj bi veljala prvih 10 let z možnostjo podaljšanja.

Francoske oblasti poskušajo pripraviti javnost na morebitno vojno, saj Rusija po invaziji na Ukrajino kaže povečano sovražnost do evropskih držav. Ena od glavnih skrbi je velik vložek v ruske oborožene sile.

Španski lovci Eurofighter, ki so del misije NATO "Centinela Oriental" v Litvi, so bili aktivirani zaradi suma vdora ruskih brezpilotnih letalnikov v poljski zračni prostor. Alarm je bil sprožen zaradi potencialne prisotnosti neznanih objektov, ki bi lahko bili droni, ki so prihajali iz smeri vzhoda. Lovci in letalski tanker A400M so po približno treh urah leta vrnili v bazo v Siauliaiju, ko nevarnosti ni bilo več.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal predloge "alternativ" ameriškemu mirovnemu načrtu za končanje konflikta z Rusijo, poudarjajoč, da ne bo izdal nacionalnih interesov Ukrajine. Kremelj je pozval Zelenskega k takojšnjim pogajanjem in ga opozoril na morebitno izgubo dodatnih ozemelj. Iz Kremlja so sporočili, da niso prejeli uradnega ameriškega mirovnega načrta, vendar bodo odgovorili, ko bodo prejeli konkretne predloge po uradnih kanalih. Mediji poročajo, da ameriški načrt predvideva znatne ozemeljske in vojaške koncesije Ukrajine Rusiji.

Evropska komisija načrtuje vzpostavitev "vojaškega Schengena", ki bi olajšal transport NATO sil preko meja držav članic EU. Ta predlog prihaja v času, ko Poljska preiskuje domnevno sabotažo na železniškem omrežju, kar bi lahko vplivalo na vojaške premike. Cilj je ustvariti območje proste mobilnosti za vojaške enote, podobno obstoječemu sistemu za civiliste. Pobuda poudarja militarizacijo Evrope in preusmeritev javnih sredstev v vojaške korporacije.

Kremelj je pozval ukrajinskega predsednika Zelenskega, naj se začne pogajati, preden izgubi še več ozemlja. Zelenski se je o ameriškem mirovnem načrtu pogovarjal s francoskim predsednikom, nemškim kanclerjem in britanskim premierjem. Donald Tusk je reagiral na domnevni ameriško-ruski mirovni načrt, ki ga je kritiziral, kritike pa so letele tudi na Trumpa, ki naj bi si želel le Nobelovo nagrado za mir.

Pojavili so se novi mirovni načrti za Ukrajino, vključno s predlogom Donalda Trumpa, ki predvideva ozemeljske koncesije Rusiji in omejitev ukrajinske vojske. Ta načrt naj bi vključeval tudi 100 milijard dolarjev iz zamrznjenega ruskega premoženja za obnovo Ukrajine in postopno vrnitev Rusije v svetovno gospodarstvo. ZDA naj bi pričakovale, da bo Zelenski do konca novembra podpisal mirovni načrt, medtem ko Evropa pripravlja nasprotni predlog.

Podpredsednik vlade in zunanji minister Črne gore, Ervin Ibrahimović, je v Bruslju na zasedanju Sveta za zunanje zadeve (FAC) poudaril, da je vladavina prava ključnega pomena za evropsko integracijo Črne gore. Izpostavil je, da se sestanek odvija v času geopolitičnih sprememb, ki preizkušajo odpornost institucij. Poudaril je tudi pomen uravnoteženega pristopa k migracijam, ki zagotavlja zaščito meja in spoštovanje človekovih pravic.

Severnoatlantski zavezništvo (NATO) si prizadeva čim bolj omejiti pomorski tovorni promet v Baltskem morju, ki poteka v korist Rusije, je izjavila uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.

Madžarska je zahtevala od Ukrajine poročilo o tem, koliko denarja Evropske unije je bilo porabljenega za "vojaško mafijo" zaradi nedavnega korupcijskega škandala. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je po srečanju z zunanjimi ministri EU dejal, da Budimpešta pričakuje, da bo Ukrajina predložila poročilo o porabi evropskih sredstev.

Ameriški odposlanec pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da bi lahko Nemčija prevzela položaj vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Evropi, ki ga že več kot 70 let zasedajo ameriški generali. ZDA naj bi se umikale, kar odpira vprašanja o prihodnji vlogi Nemčije v evropski varnosti in Natu.

Ukrajina je prejela ameriški mirovni načrt za rešitev konflikta z Rusijo. Načrt, ki je bil pripravljen v največji tajnosti med predstavniki Bele hiše in Kremlja, naj bi vključeval priznanje ruskih osvojitev v Ukrajini, zmanjšanje ukrajinske vojske za polovico in opustitev orožja dolgega dosega. Predsednik Zelenski se bo o načrtu pogovarjal s predsednikom Trumpom, srečal pa se bo tudi z delegacijo Pentagona v Kijevu.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v članku ob 65. obletnici diplomatskih odnosov z Laosom poudaril, da se stališča obeh držav glede številnih mednarodnih vprašanj ujemajo ali so si zelo blizu, vključno s situacijo v Ukrajini. Lavrov je pozdravil neodvisno zunanjo politiko Laosa in njegovo uravnoteženo stališče glede ukrajinske krize. Dodal je, da je trajna rešitev konflikta mogoča le z odpravo njegovih temeljnih vzrokov in zagotovitvijo varnosti Rusije.

Donald Trump je poudaril, da je zavezništvo med ZDA in Savdsko Arabijo močnejše kot kdajkoli prej. Na investicijskem forumu ZDA in Savdske Arabije je bilo napovedanih za 270 milijard dolarjev poslovnih dogovorov. Savdski prestolonaslednik Mohammed bin Salman je bil sprejet z velikim pompom.

Evropski uradniki so izrazili zaskrbljenost zaradi naraščajoče napetosti in opozorili, da se Evropa nahaja v "predvojnem obdobju" zaradi imperialističnega spopada v Ukrajini, ki vključuje ZDA, NATO, EU in Rusijo. Poudarili so, da se v Evropi slišijo "bobni" vojne.

Hrvaška je v Natovo operacijo KFOR na Kosovu napotila 151 vojakov. Ministrstvo za obrambo je poudarilo, da je varnost Kosova ključna za stabilnost celotne regije. Vojake so slovesno pospremili v vojašnici v Đakovu, pri čemer je Anušić poudaril ponos nošenja hrvaške uniforme.

Nizozemska je v Poljsko poslala tristo vojakov in dva sistema Patriot, da bi zaščitila Natovo vozlišče za pomoč Ukrajini pred morebitnimi ruskimi napadi. Poveljnik Olav Spanjer je izrazil upanje, da nizozemskim vojakom ne bo treba posredovati, saj bi to pomenilo resne razmere.

Ameriške in Natove enote so izvedle vajo bojevanja z droni, pri čemer so uporabile sistem za prestrezanje dronov, ki ga je mogoče enostavno prevažati v lahkih taktičnih vozilih ali tovornjakih.

Srečanje med posebnim odposlancem ameriškega predsednika Steveom Witkoffom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Turčiji je bilo odpovedano, ker Zelenski ni želel razpravljati o novem ameriškem načrtu za ureditev konflikta v Ukrajini.

Rusija je izvedla enega največjih nočnih napadov v zadnjih mesecih na Ukrajino, pri čemer je uporabila 48 raket in 476 dronov. Napadi so povzročili obsežne izpade električne energije in zahtevali najmanj 20 življenj, med njimi tudi otrok, v Ternopilu, več kot 115 ljudi je bilo ranjenih po vsej državi. Zaradi bližine napadov zahodni ukrajinski meji sta se na odziv pripravili tudi članici NATA, Poljska in Romunija, ki sta aktivirali svoja bojna letala. Romunsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so bili ruski napadi usmerjeni na zahodni del Ukrajine.

Gibanje Ekološka vstaja je napovedalo, da bo sprožilo referendum, na katerem bodo državljani odločali o prihodnosti zgradbe Generalštaba v središču Beograda, ki je bila poškodovana v Natovem bombardiranju leta 1999.

Podpredsednik vlade Črne gore, Nik Đeljošaj, je napovedal, da bo vladi predlagal obvezno odstranitev opreme Huawei in ZTE iz komunikacijskih sistemov države. Kot članica zveze NATO mora Črna gora slediti najvišjim varnostnim standardom. ZDA opozarjajo, da oprema kitajskih dobaviteljev predstavlja resno tveganje za varnost Črne gore, ZDA in zveze NATO. Đeljošaj bo predlagal tudi, da se podjetje One zaveže k odstranitvi omenjene opreme, prav tako pa novi državni podatkovni center ne sme biti opremljen s tehnologijo teh proizvajalcev.

Kreml je zanikal poročanje, da ZDA delajo na mirovnem načrtu za Ukrajino s 28 točkami, in poudaril, da po vrhu ni novih dogodkov. Reuters pa je poročal, da naj bi posebni predstavnik ameriškega predsednika Trumpa za Ukrajino, Keith Kellogg, že januarja 2026 svojim sodelavcem napovedal odhod iz administracije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je pogovarjal s poljskim premierjem Donaldom Tuskom o posledicah ruskih napadov in nedavnih sabotažah na poljski železnici. Tusk je od Zelenskega zahteval takojšnjo predajo podatkov o ukrajinskih državljanih, ki jih Poljska sumi vpletenosti v eksplozijo na železnici.

Donald Trump se je srečal s savdskim kronskim princem Mohammedom bin Salmanom v Beli hiši, kar je sprožilo kritike, da ga je mogoče kupiti. Gostil je večerjo za savdskega princa, na kateri so bili prisotni ameriški milijarderji. Trump je razkril, da so ga svetovni voditelji prosili za pomoč pri reševanju Sudana in da je privolil v prizadevanja za mirovni sporazum v državi.

Črnogorska Agencija za nacionalno varnost (ANB) je okrepila obveščevalno sodelovanje z Natom in drugimi partnerji. Med bilateralnimi pogovori so izpostavili pomembnost prilagajanja in izboljševanja zmogljivosti obveščevalskega odziva na grožnje. Razpravljali so tudi o reformah v ANB, s poudarkom na izboljšanju zakonodajnega okvira.

Romunija je dvignila bojna letala Eurofighter in F-16, ko je dron kršil njen zračni prostor med ruskim napadom na ukrajinsko infrastrukturo blizu meje. Podobno je tudi Poljska aktivirala svoja letala med intenzivnim ruskim bombardiranjem Ukrajine.

Cristiano Ronaldo se je udeležil večerje v Beli hiši med obiskom savdskega princa Mohammeda bin Salmana pri Donaldu Trumpu. Ronaldo je posnel selfi, ki je postal viralen. Na dogodku je bila prisotna tudi Georgina Rodríguez.

Evropska komisija je predstavila načrte za okrepitev vojaške mobilnosti znotraj EU s poenostavitvijo pravil in uvedbo okvira za hitrejše premike vojaških enot. Predlagani ukrepi naj bi omogočili hitrejše in varnejše napotitve vojakov do leta 2027, vključujejo pa tudi okvir za ukrepanje v izrednih razmerah za evropsko obrambo.