APDEJT.si

Ameriški minister vojske Dan Driscoll je ukrajinskemu predsedniku Zelenskemu predstavil mirovni načrt v 28 točkah, ki Ukrajini obljublja zanesljiva varnostna jamstva, podobna Natovi klavzuli 5. člena. Ugledni britanski vojaški strokovnjak Michael Clarke je načrt označil za amaterskega in nečučnega. Ruski predsednik Putin je dejal, da mora Ukrajina vedeti, kaj jo čaka, če predlog zavrne, medtem ko je Zelenski zatrdil, da svoje države ne bo izdal.

Predsednik Črne gore Jakov Milatović se je s predstavnikom State Departmenta Brendanom Hanrahanom pogovarjal o krepitvi partnerstva med Črno goro in Združenimi državami Amerike, posebej na področjih varnosti in gospodarskega sodelovanja. Sogovornika sta se strinjala, da sta vladavina prava in politična stabilnost ključni za privabljanje ameriških naložb v Črno goro.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nagovoru narodu poudaril, da ne bo izdal ukrajinskih interesov v mirovnem procesu pod vodstvom ZDA. Izpostavil je, da se Ukrajina sooča z izjemno težkim obdobjem in da bo storil vse, da bo rezultat tega procesa konec vojne, ne pa konec Ukrajine. Opozoril je na nujnost ohranjanja dostojanstva in svobode Ukrajincev. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je zagotovila, da bo Evropa še naprej podpirala Ukrajino, pri čemer je spomnila na dosedanjo pomoč v višini 180 milijard evrov.

Ukrajinski pogajalec Rustem Umerov je izjavil, da Kijev ne bo sprejel dogovorov, ki bi presegli njene rdeče črte, v povezavi z ameriškim mirovnim predlogom, ki nakazuje koncesije Moskvi. Kremelj trdi, da uradnega mirovnega načrta iz Washingtona ni prejel, a poziva Ukrajino k takojšnjim pogajanjem. Nemčija, Francija in Velika Britanija podpirajo prizadevanja za mir, vendar poudarjajo, da mora vsaka rešitev vključevati Kijev in evropske partnerje. Ameriški mediji pa poročajo o načrtu v 28 točkah, ki predvideva ukrajinsko odpoved članstvu v Natu, izgubo ozemlja in zmanjšanje vojske, v zameno pa bi Rusija bila ponovno sprejeta v G8, sankcije pa bi bile odpravljene.

Ukrajina se sooča z močnim pritiskom Združenih držav Amerike, da do četrtka sprejme mirovni načrt, ki ga je administracija predsednika Donalda Trumpa pripravila v dogovoru z Moskvo. Večina Evrope naj bi bila ob možnosti hitre mirovne rešitve zajeta v paniko.

Kremlj je pozval Ukrajino, naj nemudoma sprejme »odgovorno« odločitev o mirni rešitvi vojne, pri čemer svari, da je odlašanje s pogajanji »nevarno«. Nekdanji ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je izrazil mnenje, da Ukrajina ne bi smela pristati na prekinitev ognja vzdolž trenutne frontne črte. V Nemčiji je ameriško-ruski mirovni načrt povzročil presenečenje in zaskrbljenost zaradi možne kapitulacije Ukrajine, zaradi česar je kancler Friedrich Merz odpovedal vse sestanke. Ukrajinski poslanec Oleksij Gončarenko je razkril 28-točkovni načrt ZDA za končanje vojne.

Evropski voditelji so izrazili nasprotovanje ameriškemu mirovnemu načrtu za Ukrajino, ocenjujoč ga kot nepravičnega in slabega za Kijev, saj bi Ukrajina izgubila ozemlje, se morala odpovedati članstvu v Natu in omejiti svojo vojsko. Pripravljajo protipredlog. Zelenski je dejal, da je Ukrajina pod močnim pritiskom in se sooča z izgubo ključnega partnerja ali dostojanstva, ter napovedal alternative ameriškemu načrtu, poudarjajoč, da ne bo izdal nacionalnih interesov. Plenković je ocenil, da je ameriški načrt izrazito slab in nepravičen.

Kreml je zanikal, da bi se ZDA usklajevale z Rusijo glede 28-točkovnega mirovnega načrta za Ukrajino. EU je napovedala posvetovanja o ameriških predlogih za sporazum o končanju vojne v Ukrajini. Rusija kljub temu grozi s strožjimi zahtevami, če se Kijev ne bo kmalu začel pogajati.

Iranski parlamentarni govornik Mohammad Baqer Qalibaf je izjavil, da Izrael ne bi bil sposoben samostojno vzdržati spopada z Iranom več kot en teden. Poudaril je, da je nedavni 12-dnevni konflikt razkril ranljivost Izraela brez podpore zahodnih sil. Qalibaf je dejal, da je konflikt Izraelu ponudil "pomemben nauk".

Kremlj je ponovil, da ni uradno prejel ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino. Dokument naj bi Ukrajini predlagal prepustitev regij Doneck in Lugansk Rusiji. Ukrajinski predsednik Zelenski načrt zavrača in se pripravlja na predstavitev alternativ. Analiza razkriva, da ameriški načrt, ki ga spodbuja Donald Trump in naj bi bil usklajen z Rusijo, daje prednost ruskim zahtevam.

Vladimir Žirinovski, ustanovitelj in predsednik Liberalno-demokratske stranke Rusije (LDPR), je že pred smrtjo opozarjal Ukrajince, da bi Severnoatlantska zveza (NATO) lahko poskušala Kijev privabiti v svoje vrste in ga nato uničiti. Besede ruskega politika je obudil profesor Univerze Jugovzhodne Norveške, Glenn Diesen.

Vladimir Putin je izjavil, da bi Trumpov mirovni načrt za Ukrajino lahko služil kot osnova za končno rešitev konflikta. Povedal je, da ima Moskva besedilo načrta in da je o njem razpravljal s Trumpom že poleti v Aljaski. Kljub temu je Putin zagrozil, da bo Rusija zasedla več ukrajinskih ozemelj.

Pojavile so se podrobnosti o 28-točkovnem mirovnem načrtu za Ukrajino, ki naj bi ga pripravile ZDA. Načrt naj bi predvideval ureditev odnosov med Kijevom, Moskvo in Zahodom, vključno z morebitnim priznanjem zasedenih ozemelj. Ukrajina naj bi prejela varnostna jamstva, sklenjen pa naj bi bil tudi sporazum o nenapadanju med Rusijo, Ukrajino in Evropo. Po načrtu naj bi Kijev Moskvi predal Krim ter regiji Donetsk in Lugansk.

Črna gora bo zaostrila vizumske predpise za ruske državljane, da bi se uskladila s politiko Evropske unije, je izjavil premier Milojko Spajić. Sprememba bo vplivala na ruske turiste, ki po pravilih EU ne bodo mogli obiskati države brez vizuma, za vsak obisk pa bodo morali pridobiti novo dovoljenje.

Volodimir Zelenski je opozoril Ukrajince, da se morajo odločiti med ameriško podporo in hitrim zaključkom vojne z Rusijo, pri tem pa opozarja na izgubo dostojanstva. Kremelj poziva Kijev k takojšnji in odgovorni odločitvi glede mirovnega sporazuma in opozarja, da je odlašanje nevarno. Prihodnji teden naj bi potekal telefonski pogovor med Zelenskim in Trumpom o ameriškem mirovnem načrtu.

Ruski predsednik Putin je izjavil, da je Moskva prejela ameriški mirovni načrt za Ukrajino in da bi ta lahko služil kot osnova za mirno rešitev, vendar Ukrajina načrtu nasprotuje. Dodal je, da so o načrtu s 28 točkami med Moskvo in Washingtonom razpravljali le v grobih obrisih. Hrvaški premier Plenković je ameriški mirovni načrt označil za "izjemno slabega" za Ukrajino. Trump je ponovil, da želi, da Ukrajina do 27. novembra sprejme mirovni načrt.

Ukrajinski predsednik Zelenski je opozoril, da se Ukrajina sooča z enim najtežjih trenutkov v svoji zgodovini, saj ZDA pritiskajo na Kijev, da sprejme mirovni načrt v 28 točkah. Trumpova administracija je Ukrajini postavila rok do četrtka, da sprejme zahteve, ki vključujejo ozemeljske koncesije Rusiji, zmanjšanje ukrajinske vojske in prekinitev ognja. Ukrajina meni, da Trumpov mirovni sporazum ogroža njeno dostojanstvo in varnost.

Evropska komisija je napovedala posvetovanja o novem ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se o načrtu, ki po mnenju Kijeva odraža maksimalistične zahteve Moskve, pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je potrdil vztrajanje pri vojnih ciljih v Ukrajini.

Novi mirovni načrt, ki naj bi nastal pod okriljem Trumpove administracije, naj bi od Ukrajine zahteval ozemeljske koncesije, vključno z regijami Doneck, Lugansk in Krim, ter zmanjšanje vojske. ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da bi do dneva zahvalnosti sprejela ta načrt, ki vsebuje številne zahteve Kremlja. Ukrajina naj bi se upirala obsežnim koncesijam.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bo hitro in konstruktivno sodeloval z ZDA glede mirovnega načrta, vendar ne bo izdal nacionalnih interesov. Priznal je, da je Ukrajina pod »brezprimernim pritiskom«. Medtem je nemški kancler Friedrich Merz v telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom razpravljal o mirovnem načrtu ZDA za Ukrajino.

ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da do Dneva zahvalnosti sprejme mirovni načrt s 28 točkami, ki ga je odobril Donald Trump. Načrt vključuje varnostna jamstva po modelu 5. člena Nata in vprašanje Donbasa. Ukrajina je zavrnila kakršnokoli priznanje začasno zasedenih ozemelj kot ruskih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da bo predlagal alternative ameriškemu načrtu za končanje konflikta z Rusijo, ker meni, da ne ščiti interesov Ukrajine. Hkrati so nemški, francoski in britanski voditelji v telefonskem pogovoru z Zelenskim izrazili podporo dolgoročnemu ohranjanju vitalnih evropskih in ukrajinskih interesov.

Donald Trump je Ukrajini postavil ultimat za sprejem mirovnega načrta do prihodnjega četrtka. Mirovni načrt, ki ga je predlagal Trump, naj bi imel 28 točk in vključuje zmanjšanje ukrajinske vojske na največ 600.000 vojakov in prepustitev ozemelj Rusiji. V zameno naj bi Ukrajina dobila varnostna jamstva v primeru nove ruske ofenzive. Zelenski naj bi načrt zavračal, Putin pa naj bi grozil z zavzetjem še več ozemlja.

ZDA so Ukrajini skupaj z mirovnim načrtom predlagale varnostna jamstva, ki po poročanju Axiosa posnemajo 5. člen ustanovne listine Nata o kolektivni obrambi. Jamstva naj bi veljala prvih 10 let z možnostjo podaljšanja.

Francoske oblasti poskušajo pripraviti javnost na morebitno vojno, saj Rusija po invaziji na Ukrajino kaže povečano sovražnost do evropskih držav. Ena od glavnih skrbi je velik vložek v ruske oborožene sile.

Španski lovci Eurofighter, ki so del misije NATO "Centinela Oriental" v Litvi, so bili aktivirani zaradi suma vdora ruskih brezpilotnih letalnikov v poljski zračni prostor. Alarm je bil sprožen zaradi potencialne prisotnosti neznanih objektov, ki bi lahko bili droni, ki so prihajali iz smeri vzhoda. Lovci in letalski tanker A400M so po približno treh urah leta vrnili v bazo v Siauliaiju, ko nevarnosti ni bilo več.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal predloge "alternativ" ameriškemu mirovnemu načrtu za končanje konflikta z Rusijo, poudarjajoč, da ne bo izdal nacionalnih interesov Ukrajine. Kremelj je pozval Zelenskega k takojšnjim pogajanjem in ga opozoril na morebitno izgubo dodatnih ozemelj. Iz Kremlja so sporočili, da niso prejeli uradnega ameriškega mirovnega načrta, vendar bodo odgovorili, ko bodo prejeli konkretne predloge po uradnih kanalih. Mediji poročajo, da ameriški načrt predvideva znatne ozemeljske in vojaške koncesije Ukrajine Rusiji.

Evropska komisija načrtuje vzpostavitev "vojaškega Schengena", ki bi olajšal transport NATO sil preko meja držav članic EU. Ta predlog prihaja v času, ko Poljska preiskuje domnevno sabotažo na železniškem omrežju, kar bi lahko vplivalo na vojaške premike. Cilj je ustvariti območje proste mobilnosti za vojaške enote, podobno obstoječemu sistemu za civiliste. Pobuda poudarja militarizacijo Evrope in preusmeritev javnih sredstev v vojaške korporacije.

Zelenski je izrazil, da se Ukrajina sooča z enim najtežjih trenutkov v svoji zgodovini, pri čemer tvega izgubo dostojanstva ali ključnega partnerja. Nemški kancler Merz, francoski predsednik Macron in britanski premier Starmer so se posvetovali z Zelenskim o ameriškem mirovnem načrtu in poudarili, da mora biti Evropa tesno vključena v prizadevanja za končanje vojne in zagotovitev suverenosti Ukrajine. Velika Britanija naj bi Ukrajini ponudila varnostna jamstva v stilu Nata, če bo dosežen mirovni sporazum. V ZDA je bil predlagan mirovni načrt s 28 točkami. Visoki ukrajinski varnostni uradnik je zanikal, da bi sprejel pogoje Trumpovega mirovnega načrta.

Kremelj je pozval ukrajinskega predsednika Zelenskega, naj se začne pogajati, preden izgubi še več ozemlja. Zelenski se je o ameriškem mirovnem načrtu pogovarjal s francoskim predsednikom, nemškim kanclerjem in britanskim premierjem. Donald Tusk je reagiral na domnevni ameriško-ruski mirovni načrt, ki ga je kritiziral, kritike pa so letele tudi na Trumpa, ki naj bi si želel le Nobelovo nagrado za mir.

Pojavili so se novi mirovni načrti za Ukrajino, vključno s predlogom Donalda Trumpa, ki predvideva ozemeljske koncesije Rusiji in omejitev ukrajinske vojske. Ta načrt naj bi vključeval tudi 100 milijard dolarjev iz zamrznjenega ruskega premoženja za obnovo Ukrajine in postopno vrnitev Rusije v svetovno gospodarstvo. ZDA naj bi pričakovale, da bo Zelenski do konca novembra podpisal mirovni načrt, medtem ko Evropa pripravlja nasprotni predlog.

Podpredsednik vlade in zunanji minister Črne gore, Ervin Ibrahimović, je v Bruslju na zasedanju Sveta za zunanje zadeve (FAC) poudaril, da je vladavina prava ključnega pomena za evropsko integracijo Črne gore. Izpostavil je, da se sestanek odvija v času geopolitičnih sprememb, ki preizkušajo odpornost institucij. Poudaril je tudi pomen uravnoteženega pristopa k migracijam, ki zagotavlja zaščito meja in spoštovanje človekovih pravic.

Severnoatlantski zavezništvo (NATO) si prizadeva čim bolj omejiti pomorski tovorni promet v Baltskem morju, ki poteka v korist Rusije, je izjavila uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.

Madžarska je zahtevala od Ukrajine poročilo o tem, koliko denarja Evropske unije je bilo porabljenega za "vojaško mafijo" zaradi nedavnega korupcijskega škandala. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je po srečanju z zunanjimi ministri EU dejal, da Budimpešta pričakuje, da bo Ukrajina predložila poročilo o porabi evropskih sredstev.

Ameriški odposlanec pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da bi lahko Nemčija prevzela položaj vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Evropi, ki ga že več kot 70 let zasedajo ameriški generali. ZDA naj bi se umikale, kar odpira vprašanja o prihodnji vlogi Nemčije v evropski varnosti in Natu.

Ukrajina je prejela ameriški mirovni načrt za rešitev konflikta z Rusijo. Načrt, ki je bil pripravljen v največji tajnosti med predstavniki Bele hiše in Kremlja, naj bi vključeval priznanje ruskih osvojitev v Ukrajini, zmanjšanje ukrajinske vojske za polovico in opustitev orožja dolgega dosega. Predsednik Zelenski se bo o načrtu pogovarjal s predsednikom Trumpom, srečal pa se bo tudi z delegacijo Pentagona v Kijevu.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v članku ob 65. obletnici diplomatskih odnosov z Laosom poudaril, da se stališča obeh držav glede številnih mednarodnih vprašanj ujemajo ali so si zelo blizu, vključno s situacijo v Ukrajini. Lavrov je pozdravil neodvisno zunanjo politiko Laosa in njegovo uravnoteženo stališče glede ukrajinske krize. Dodal je, da je trajna rešitev konflikta mogoča le z odpravo njegovih temeljnih vzrokov in zagotovitvijo varnosti Rusije.

Donald Trump je poudaril, da je zavezništvo med ZDA in Savdsko Arabijo močnejše kot kdajkoli prej. Na investicijskem forumu ZDA in Savdske Arabije je bilo napovedanih za 270 milijard dolarjev poslovnih dogovorov. Savdski prestolonaslednik Mohammed bin Salman je bil sprejet z velikim pompom.

Evropski uradniki so izrazili zaskrbljenost zaradi naraščajoče napetosti in opozorili, da se Evropa nahaja v "predvojnem obdobju" zaradi imperialističnega spopada v Ukrajini, ki vključuje ZDA, NATO, EU in Rusijo. Poudarili so, da se v Evropi slišijo "bobni" vojne.

Hrvaška je v Natovo operacijo KFOR na Kosovu napotila 151 vojakov. Ministrstvo za obrambo je poudarilo, da je varnost Kosova ključna za stabilnost celotne regije. Vojake so slovesno pospremili v vojašnici v Đakovu, pri čemer je Anušić poudaril ponos nošenja hrvaške uniforme.

Nizozemska je v Poljsko poslala tristo vojakov in dva sistema Patriot, da bi zaščitila Natovo vozlišče za pomoč Ukrajini pred morebitnimi ruskimi napadi. Poveljnik Olav Spanjer je izrazil upanje, da nizozemskim vojakom ne bo treba posredovati, saj bi to pomenilo resne razmere.

Ameriške in Natove enote so izvedle vajo bojevanja z droni, pri čemer so uporabile sistem za prestrezanje dronov, ki ga je mogoče enostavno prevažati v lahkih taktičnih vozilih ali tovornjakih.

Srečanje med posebnim odposlancem ameriškega predsednika Steveom Witkoffom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Turčiji je bilo odpovedano, ker Zelenski ni želel razpravljati o novem ameriškem načrtu za ureditev konflikta v Ukrajini.

Rusija je izvedla enega največjih nočnih napadov v zadnjih mesecih na Ukrajino, pri čemer je uporabila 48 raket in 476 dronov. Napadi so povzročili obsežne izpade električne energije in zahtevali najmanj 20 življenj, med njimi tudi otrok, v Ternopilu, več kot 115 ljudi je bilo ranjenih po vsej državi. Zaradi bližine napadov zahodni ukrajinski meji sta se na odziv pripravili tudi članici NATA, Poljska in Romunija, ki sta aktivirali svoja bojna letala. Romunsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so bili ruski napadi usmerjeni na zahodni del Ukrajine.

Gibanje Ekološka vstaja je napovedalo, da bo sprožilo referendum, na katerem bodo državljani odločali o prihodnosti zgradbe Generalštaba v središču Beograda, ki je bila poškodovana v Natovem bombardiranju leta 1999.

Podpredsednik vlade Črne gore, Nik Đeljošaj, je napovedal, da bo vladi predlagal obvezno odstranitev opreme Huawei in ZTE iz komunikacijskih sistemov države. Kot članica zveze NATO mora Črna gora slediti najvišjim varnostnim standardom. ZDA opozarjajo, da oprema kitajskih dobaviteljev predstavlja resno tveganje za varnost Črne gore, ZDA in zveze NATO. Đeljošaj bo predlagal tudi, da se podjetje One zaveže k odstranitvi omenjene opreme, prav tako pa novi državni podatkovni center ne sme biti opremljen s tehnologijo teh proizvajalcev.

Kreml je zanikal poročanje, da ZDA delajo na mirovnem načrtu za Ukrajino s 28 točkami, in poudaril, da po vrhu ni novih dogodkov. Reuters pa je poročal, da naj bi posebni predstavnik ameriškega predsednika Trumpa za Ukrajino, Keith Kellogg, že januarja 2026 svojim sodelavcem napovedal odhod iz administracije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je pogovarjal s poljskim premierjem Donaldom Tuskom o posledicah ruskih napadov in nedavnih sabotažah na poljski železnici. Tusk je od Zelenskega zahteval takojšnjo predajo podatkov o ukrajinskih državljanih, ki jih Poljska sumi vpletenosti v eksplozijo na železnici.

Donald Trump se je srečal s savdskim kronskim princem Mohammedom bin Salmanom v Beli hiši, kar je sprožilo kritike, da ga je mogoče kupiti. Gostil je večerjo za savdskega princa, na kateri so bili prisotni ameriški milijarderji. Trump je razkril, da so ga svetovni voditelji prosili za pomoč pri reševanju Sudana in da je privolil v prizadevanja za mirovni sporazum v državi.

Črnogorska Agencija za nacionalno varnost (ANB) je okrepila obveščevalno sodelovanje z Natom in drugimi partnerji. Med bilateralnimi pogovori so izpostavili pomembnost prilagajanja in izboljševanja zmogljivosti obveščevalskega odziva na grožnje. Razpravljali so tudi o reformah v ANB, s poudarkom na izboljšanju zakonodajnega okvira.