Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem intervjuju za New York Times razkril, da obžaluje svojo odločitev, da po porazu na volitvah leta 2020 Nacionalni gardi ni ukazal zasega volilnih naprav v ključnih zveznih državah. Trump, ki še naprej brez dokazov trdi, da so bile volitve prirejene, je ob tem podvomil o sposobnosti Nacionalne garde za izvedbo tako kompleksne operacije. Njegove izjave so ponovno odprle razprave o mejah predsedniških pooblastil in integriteti volilnega procesa v Združenih državah Amerike. Istočasno se administracija v drugem letu svojega drugega mandata sooča z naraščajočim nezadovoljstvom med latinskoameriško skupnostjo. Raziskave javnega mnenja kažejo, da 65 odstotkov latinskoameriških volivcev meni, da Trump in republikanci ne storijo dovolj za izboljšanje gospodarstva. Čustva ekonomske negotovosti so najmočnejša v zadnjih dveh desetletjih, saj se velik del te populacije počuti politično odtujenega in zaskrbljenega zaradi poostrenih migracijskih ukrepov. Politični analitiki opozarjajo, da bi lahko Trumpovo vztrajanje pri retoriki o ukradenih volitvah iz leta 2020 v kombinaciji s trenutnimi gospodarskimi pritiski dodatno polariziralo ameriško družbo pred vmesnimi volitvami leta 2026. Latinskoameriška skupnost, ki je bila v preteklosti ključna za Trumpov volilni uspeh, zdaj izraža najvišjo stopnjo pesimizma doslej, saj kar 68 odstotkov vprašanih meni, da se je njihov položaj v zadnjem letu poslabšal.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v nedavnem intervjuju za New York Times izjavil, da obžaluje svojo odločitev, da po porazu na predsedniških volitvah leta 2020 Nacionalni gardi ni ukazal zasega volilnih naprav v ključnih zveznih državah. Trump, ki še vedno vztraja pri nepodprtih trditvah o volilnih prevarah, je pojasnil, da so o takšnem ukrepu takrat razpravljali njegovi svetovalci, vendar ga sam ni izpeljal. Pri tem je izrazil dvom o tem, ali bi bila Nacionalna garda sploh dovolj usposobljena za učinkovito izvedbo takšne operacije. Intervju razkriva vpogled v dogajanje ob koncu Trumpovega prvega mandata, ko so njegovi bližnji sodelavci predlagali uporabo nacionalnih varnostnih agencij za prevzem nadzora nad opremo podjetja Dominion Voting Systems. Cilj teh prizadevanj je bil najti dokaze o domnevnih vdorih, ki naj bi priredili izide v korist Joeja Bidna. Trumpove izjave so v javnosti in medijih sprožile val kritik, saj neposredno potrjujejo, da je nekdanji predsednik resno razmišljal o uporabi vojaške sile za poseg v demokratični volilni proces. Kljub temu da preiskave, vključno s tisto, ki jo vodi posebni tožilec Jack Smith, kažejo, da se je Trump zavedal svojega poraza, nekdanji predsednik v javnih nastopih še naprej zagovarja tezo o ukradenih volitvah. Kritiki opozarjajo, da tovrstna retorika služi kot priprava na prihodnje volilne cikle, kjer bi lahko ponovno prišlo do poskusov izpodbijanja legitimnosti glasovanja. Medijski analitiki so ob tem izpostavili pomanjkanje kritičnih vprašanj novinarjev New York Timesa, ki Trumpovih spornih trditev med pogovorom niso neposredno izzvali.

V Minneapolisu in drugih mestih po Združenih državah Amerike so izbruhnili množični protesti po tem, ko je zvezni agent službe za priseljevanje in carine (ICE) med operacijo ustrelil in ubil 37-letno državljanko Renee Nicole Good. Incident, ki se je zgodil v sredo dopoldne, je sprožil val ogorčenja zaradi domnevne prekomerne uporabe sile in pomanjkanja transparentnosti pri delovanju zveznih organov pod Trumpovo administracijo. Več tisoč ljudi se je zbralo na ulicah pod sloganom "ICE, Out for Good", pri čemer zahtevajo konec množičnih deportacij in večji nadzor nad zveznimi agenti. Politični odzivi na dogodek so močno polarizirani. Medtem ko podpredsednik JD Vance in ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem zagovarjata ravnanje agenta Jonathana Rossa kot samoobrambo, kritiki in nekateri konservativni analitiki opozarjajo, da objavljeni videoposnetki incidenta izpodbijajo uradno različico dogodkov. Na posnetkih je videti, da je agent streljal v obraz žrtve, ko je njeno vozilo že zavijalo stran od njega, kar sproža dvome o neposredni ogroženosti njegovega življenja. Administracija je žrtev kljub pomanjkanju dokazov nemudoma označila za domačo teroristko, kar je dodatno podžgalo napetosti. Dogajanje v Minneapolisu je postalo osrednja točka razprav o pooblastilih zveznih agencij in retoriki političnega vrha. Lokalni uradniki, vključno z županom Minneapolisa, obtožujejo administracijo rasizma in agresivnega pristopa k priseljenski politiki, ki ogroža tudi ameriške državljane. Hkrati so se pojavile nove omejitve glede obiskov kongresnikov v centrih za pridržanje, kar so nekateri sodniki že označili za morebiti nezakonito dejanje, namenjeno prikrivanju zlorab znotraj sistema ICE.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

V New Orleansu se je v letu 2025 stopnja nasilnega kriminala zmanjšala že tretje leto zapored, so v ponedeljek sporočili predstavniki lokalne policije. Do objave podatkov prihaja v času, ko so na podlagi ukaza predsednika Donalda Trumpa ulice mesta začeli patruljirati pripadniki Nacionalne garde. Čeprav so se oborožene enote v mestu pojavile šele pred manj kot tednom dni, so se trendi upadanja kriminalitete nadaljevali skozi celotno preteklo leto. Prisotnost vojaških sil v mestu je odraz širše varnostne politike in odziv na pretekle grožnje, vendar policijski uradniki poudarjajo, da so izboljšave rezultat dolgotrajnejših prizadevanj lokalnih organov pregona. Razprave o potrebi po vojaški pomoči so bile v preteklosti predmet političnih razhajanj med zveznimi in lokalnimi oblastmi, saj so nekateri policijski voditelji menili, da dodatna napotitev gardistov ni bila nujno potrebna. Kljub temu se prisotnost garde zdaj uporablja kot preventivni ukrep, zlasti v luči spomina na pretekle napade in visoke stopnje tveganja med javnimi praznovanji.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo ameriška naftna podjetja začela delovati v Venezueli z namenom izkoriščanja tamkajšnjih obsežnih zalog surove nafte. Ta poteza sledi stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer Trumpova administracija Venezuelo obtožuje kraje ameriškega premoženja in virov. Odločitev o gospodarskem prodoru na venezuelska naftna polja, ki so ocenjena na visoke vrednosti, je sprožila ostre odzive v ameriški politiki. Senator Bernie Sanders je takšno zunanjo politiko označil za »čisti imperializem« in opozoril, da ukrepi spominjajo na najtemnejša poglavja ameriških intervencij v Latinski Ameriki. Združene države Amerike obenem ohranjajo stike z določenimi predstavniki trenutnega vodstva v Venezueli, vključno s podpredsednico Delsy Rodríguez, kar nakazuje na kompleksno strategijo pritiska in iskanja novih gospodarskih priložnosti. Morebitna zamenjava oblasti v Caracasu pod vplivom ZDA bi lahko korenito spremenila razmere na svetovnem naftnem trgu, saj si naftni giganti obetajo dostop do 18 bilijonov dolarjev vrednih virov. Kljub ostrim napovedim o blokadi tankerjev in obtožbam o terorizmu, se zdi, da je primarni cilj ameriške administracije vzpostavitev nadzora nad ključnimi energetskimi surovinami v regiji.

V New Yorku je v nedeljo, 4. januarja, okoli polnoči pristalo letalo s pridržanim predsednikom Venezuele Nicolasom Madurom in njegovo soprogo Cilio Flores. Letalo je pristalo v vojaški bazi nacionalne garde Stewart, kjer so ga pričakale močne varnostne sile, vključno s pripadniki agencije DEA. Po navedbah ameriških uradnikov so Madura z letališča z vuklenimi rokami in pod strogim nadzorom prepeljali s helikopterjem v mesto, kjer so izvedli postopek identifikacije in registracije pridržane osebe. Maduro bo po opravljenih postopkih nameščen v zveznem priporu Metropolitan Detention Center. Pred zvezno sodišče na Manhattnu naj bi stopil najpozneje do ponedeljka zvečer po lokalnem času. Obtožnica proti venezuelskemu voditelju vključuje resna kazniva dejanja, povezana s trgovino z drogami in nezakonitim posedovanjem orožja. Njegova aretacija in izročitev Združenim državam Amerike predstavljata velik preobrat v diplomatskih odnosih med državama in bi lahko imela daljnosežne posledice za politično stabilnost v Latinski Ameriki.

Donald Trump je dejal, da so Združene države pripravljene posredovati, če bo Iran ubil protestnike, in s tem okrepil napetosti med državama. Iranski uradniki so posvarili, da bi posredovanje destabiliziralo regijo.

Donald Trump in visoki iranski uradniki so si izmenjali grožnje, medtem ko so protesti zajeli Iran. Trump je dejal, da so ZDA "pripravljene in opremljene" za posredovanje, če bo Iran ubil protestnike. Iranski uradnik je odgovoril na Trumpove grožnje in opozoril ZDA. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.

Donald Trump je dejal, da so ZDA »pripravljene in napolnjene«, da se odzovejo, če bo Iran pobil protestnike, kar je sprožilo opozorila iz Teherana, da bi ameriško posredovanje destabiliziralo regijo. Trump je obljubil, da bo ZDA »prišla na pomoč« protestnikom.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da za zdaj opušča načrte za napotitev enot Nacionalne garde v Chicago, Los Angeles in Portland. Gre za pomemben politični preobrat, saj je predsednik predhodno močno pritiskal na mesta pod vodstvom demokratov, ki jih je označil za nevarna območja oziroma "vojne cone". Odločitev o umiku sil prihaja po dolgotrajnih pravnih in političnih sporih med zvezno oblastjo ter lokalnimi voditelji, ki so Trumpovo uporabo vojaških sil za policijske naloge označili za sporno in politično motivirano. Napovedana prekinitev napotitve sledi razsodbi vrhovnega sodišča, ki je omejilo predsednikove pristojnosti pri uporabi vojske na domačih tleh. Trumpova administracija je pred tem v Portland in Chicago že napotila pripadnike zveznih sil, kar je sprožilo številne proteste in tožbe s strani civilne družbe ter lokalnih oblasti. Čeprav predsednik poudarja, da je odločitev o umiku morda le začasna, ta korak pomeni zmanjšanje napetosti med Belo hišo in nekaterimi največjimi ameriškimi mesti.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je po dolgotrajnih pravnih sporih napovedala umik enot Nacionalne garde iz Chicaga, Los Angelesa in Portlanda. Odločitev sledi razsodbi vrhovnega sodišča v zadevi Trump proti Illinoisu, ki je omejila predsednikovo pravico do uporabe vojaških sil za izvajanje policijskih nalog v ameriških mestih. Hkrati je pravosodno ministrstvo vložilo dokumente za ustavitev tožbe proti kalifornijskemu guvernerju Gavinu Newsomu, s katero je Bela hiša skušala prevzeti neposreden nadzor nad tamkajšnjo Nacionalno gardo. Predsednik Trump je umik potrdil v sporočilu na družbenem omrežju Truth Social, kjer je kljub umiku trdil, da so zvezne sile v mestih pod vodstvom demokratov znatno zmanjšale stopnjo kriminala. Guvernerje in župane omenjenih mest je označil za nesposobne, obenem pa napovedal možnost vrnitve vojaških sil v prihodnosti, če se bo varnostna situacija poslabšala. Podatki sicer kažejo, da enote v nekaterih od teh mest sploh niso izvajale policijskih dejavnosti, kot je to zatrjevala administracija.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da za zdaj opušča načrte za napotitev pripadnikov nacionalne garde v Chicago, Los Angeles in Portland. Odločitev je bila sprejeta po tem, ko so pravne ovire in sodne odločbe, vključno s posredovanjem vrhovnega sodišča, onemogočile prvotno uresničitev teh zveznih ukrepov. Trump je poudaril, da so bili zvezni ukrepi nujni za ohranitev reda v mestih, ki jih vodijo demokratski župani, vendar se je pod pritiskom zakonodajnih blokad odločil za umik enot. Kljub napovedanemu umiku je predsednik prek socialnih omrežij opozoril, da gre zgolj za začasen ukrep. Napovedal je možnost vrnitve zveznih sil v bistveno močnejši obliki, če se bo stopnja kriminala v omenjenih mestih ponovno zvišala. Njegove izjave nakazujejo na nadaljnje napetosti med zvezno oblastjo in lokalnimi upravami glede vprašanj javne varnosti in pristojnosti nadzorovanja mestnih ulic.

Ameriški predsednik Donald Trump je preklical odredbo o napotitvi nacionalne garde v Chicago, Los Angeles in Portland. V svoji izjavi na družbenem omrežju Truth Social je poudaril, da gre za začasen umik, in ob tem opozoril, da se bodo varnostne sile vrnile, če se bo stopnja kriminala v omenjenih mestih ponovno zvišala. Trump je napovedal, da bi bila morebitna prihodnja posredovanja lahko izvedena v bistveno drugačni in močnejši obliki. Odločitev sledi obdobju povečanih napetosti med zvezno oblastjo in lokalnimi voditelji, ki so Trumpovim načrtom o napotitvi vojaških sil v mesta pogosto nasprotovali. Predsednik je v svojih objavah jasno nakazal, da pozorno spremlja varnostne razmere v teh mestnih središčih in da je ponovna aktivacija sil le vprašanje časa. Ukrep umika prihaja v času širših razprav o pooblastilih izvršne oblasti pri zagotavljanju javnega reda in miru na lokalni ravni.

Ob obletnici smrtonosnega napada s tovornjakom na Bourbon Street, v katerem je umrlo 14 ljudi, so pripadniki Nacionalne garde prispeli v New Orleans, da bi okrepili varnostne ukrepe pred novoletnimi praznovanji. Mestne oblasti še vedno iščejo trajne varnostne rešitve.

Priče so opisale grozo in paniko, ki sta zavladali v švicarskem alpskem baru v Crans-Montani, ko je izbruhnil požar. Požar se je bliskovito razširil. Švica se sooča z eno najhujših tragedij.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal umik enot Nacionalne garde iz več ameriških mest, med katerimi sta tudi Chicago in Los Angeles. Odločitev sledi razsodbi vrhovnega sodišča iz prejšnjega tedna, ki je omejila predsednikova pooblastila pri uporabi vojaških sil za izvajanje policijskih nalog v mestnih središčih. Trump je ob napovedi umika poudaril, da se bodo enote vrnile še močnejše, s čimer je ohranil svojo retoriko o zagotavljanju varnosti. Umik pomeni preokret v agresivni politiki administracije, ki je bila v zadnjih mesecih tarča številnih pravnih izzivov in kritik s strani lokalnih oblasti. Spori med Belo hišo in guvernerji zveznih držav so se stopnjevali predvsem zaradi Trumpove označitve določenih mest za vojna območja, kjer je zvezna oblast poskušala prevzeti nadzor nad lokalnimi varnostnimi organi. Sodna veja oblasti je z zadnjimi odločitvami jasno začrtala meje med zvezno vojaško močjo in avtonomijo lokalne policije.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal umik enot Nacionalne garde iz treh večjih ameriških mest: Chicaga, Los Angelesa in Portlanda. Odločitev o končanju namestitve rezervnih vojaških enot je bila sprejeta po tem, ko je bila njegova administracija tarča številnih pravnih izzivov in sodnih porazov glede zakonitosti uporabe vojaških sil za civilno zaščito in podporo migracijskim racijam. Trump je ob tem izjavil, da se bodo enote morda vrnile v drugačni in močnejši obliki. Umik sil predstavlja pomemben preobrat v predsednikovi strategiji uporabe federaliziranih vojaških enot za zagotavljanje varnosti v mestih z demokratskim vodstvom. Čeprav je Trump prvotno vztrajal pri namestitvi garde za zaščito zveznih objektov in podporo agentom zveznih služb, so pravnomočne sodne odločitve v Oregonu in Kaliforniji močno omejile njegova pooblastila. Guvernerji prizadetih zveznih držav so Trumpovo potezo že prej označili za politično motivirano orožje, ki krši zvezno zakonodajo o ločnici med vojsko in civilnim organi pregona.

Ameriški predsednik Donald Trump je na zadnji dan leta 2025 nepričakovano umaknil ukaze za napotitev Nacionalne garde v Los Angeles, Chicago in Portland. Odločitev predstavlja pomemben preobrat v večmesečnem sporu med zvezno oblastjo in lokalnimi voditelji iz vrst demokratov, ki so napotitvi vojske v svoja mesta ostro nasprotovali. Trump je svoja prizadevanja opustil po vrsti pravnih porazov, saj so sodišča večkrat razsodila, da je njegova administracija s temi ukrepi prekoračila svoje ustavne pristojnosti. Predsednik je ob preklicu napovedal, da se bodo enote morda vrnile v prihodnje, če se bo stopnja kriminala v omenjenih mestih zvišala. Hkrati s preklicem vojaške napotitve so se v javnosti pojavila poročila o zamrznitvi vseh zveznih izplačil za otroško varstvo zveznim državam, kar bi lahko močno vplivalo na socialno varnost prebivalstva. Trump je svojo politiko ostrega boja proti kriminalu in nezakonitemu priseljevanju postavil v središče priprav na prihajajoče volitve, pri čemer je celo razmišljal o uporabi zakona o uporu (Insurrection Act), da bi zaobšel sodne odločbe. Trenutni umik vojske velja za začasno zmago lokalnih oblasti v dolgotrajni ustavni bitki o delitvi pristojnosti med zvezno in državno ravnijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da začasno opušča prizadevanja za napotitev pripadnikov nacionalne garde v Chicago, Los Angeles in Portland. Odločitev sledi dolgotrajnim pravnim zapletom in sodnim blokadam, ki so onemogočale uresničitev njegove napovedane strategije zatiranja kriminala in nadzora nad priseljevanjem v mestih, ki jih vodijo demokrati. Čeprav so enote Los Angeles že zapustile, v Chicagu in Portlandu zaradi sodnih izzivov sploh niso stopile na ulice. Trump je na družbenih omrežjih pojasnil, da gre za začasen umik, in opozoril, da se bodo sile vrnile v »veliko drugačni in močnejši obliki«, ko bo kriminal ponovno narasel. Predsednik, ki je boj proti kriminalu postavil v središče svojega drugega mandata, je ob tem namignil na možnost uporabe zakona o vstaji (Insurrection Act), da bi zaobšel sodne poti svojih nasprotnikov. Poteza se dogaja v času priprav na prihajajoče vmesne volitve, kjer Trump računa na podporo volivcev s svojo strogo varnostno politiko.

Ameriški predsednik Donald Trump je naznanil odločitev o umiku enot nacionalne garde iz mest Chicago, Los Angeles in Portland. Trump je ob tej priložnosti dejal, da je njegova administracija s prisotnostjo zveznih sil uspešno naslovila vprašanje kriminala, vendar je hkrati opozoril, da se bodo zvezne sile v ta mesta vrnile, če se bo stopnja kriminala ponovno zvišala. Odločitev o prvotni namestitvi garde v omenjena mesta je bila del širše strategije za vzpostavitev javnega reda po obdobju nemirov. Nasprotna politična stran je odločitev sprejela s kritiko. Predstavniki Demokratske stranke so Trumpov korak označili za politično motiviran, obenem pa so poudarili, da je bila že prvotna napotitev vojaških enot v mesta povsem nepotrebna in kontraproduktivna. Spor glede vloge zveznih sil v lokalnih skupnostih ostaja ena od osrednjih točk političnih nesoglasij med republikansko administracijo in demokratskimi lokalnimi oblastmi.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo napovedal konec napotitve pripadnikov Nacionalne garde v Chicagu, Los Angelesu in Portlandu. Predsednik je poudaril, da so bili zvezni ukrepi nujni za ohranitev reda v teh mestih, ki jih vodijo demokrati, hkrati pa je opozoril, da se bodo zvezne sile vrnile, če se bo stopnja kriminala ponovno povečala. Trump trdi, da bi bila omenjena mesta brez posredovanja zvezne vlade popolnoma uničena, vendar se je zdaj odločil za umik enot, ki so bile tam nameščene zaradi porasta nasilja in nemirov. Vzporedno z napovedjo umika vojaških sil je tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt potrdila namero administracije, da odvzame ameriško državljanstvo posameznikom somalijskega porekla v Minnesoti, ki so bili obsojeni zaradi goljufij pri vodenju centrov za dnevno varstvo. Ministrstvo za domovinsko varnost in zunanje ministrstvo že preučujeta možnosti za uporabo denaturalizacije kot kazenskega ukrepa. Po besedah Leavittove administracija ne bo tolerirala zlorab priseljenskega sistema in kraje denarja davkoplačevalcev, pri čemer je poudarila, da se predsednik ne bo ustavil pred morebitnimi blokadami s strani liberalnih sodnikov.

Ameriški predsednik Donald Trump je preklical namestitev enot nacionalne garde v več mestih po Združenih državah Amerike, kjer so potekali množični protesti. Trump je svojo odločitev naznanil prek družbenih omrežij in ob tem poudaril, da se bodo enote po potrebi vrnile, če bi se varnostne razmere ponovno poslabšale. Ukrep prihaja v času, ko se intenzivnost protestov, ki so sledili smrti Georgea Floyda, ponekod umirja. Nacionalna garda je bila prvotno aktivirana za pomoč lokalnim organom pregona pri obvladovanju nemirov, ki so v nekaterih mestih prerasli v nasilje in plenjenje. Odločitev o umiku nakazuje na premik v strategiji zvezne vlade, ki se zdaj zanaša na oceno, da lokalne policijske sile lahko same vzdržujejo javni red in mir. Kljub umiku napetosti v državi ostajajo visoke, vprašanje policijskega nasilja in sistemskega rasizma pa še naprej polni javni prostor.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal umik enot Nacionalne garde iz treh velikih ameriških mest: Chicaga, Los Angelesa in Portlanda. Odločitev o umiku sil sledi seriji sodnih blokad, saj so zvezna sodišča v Portlandu in Los Angelesu ter vrhovno sodišče v primeru Chicaga pred tem ustavili napotitve. Trump je ob napovedi pojasnil, da se bodo enote vrnile, v kolikor se bo stopnja kriminala v teh mestih ponovno zvišala. Hkrati je napovedal možnost strožjega ukrepanja v prihodnosti, čeprav se je trenutno odpovedal novim napotitvam dodatnih enot. Operacija, ki je sprožila ostre politične odzive in pravne spore, se je končala po pritisku guvernerjev in lokalnih oblasti, ki so napotitve označili za neustavne. Predsednik Trump je s tem korakom začasno popustil v sporu z demokratskimi voditelji zveznih držav, ki so mu očitali uporabo vojske v politične namene. Kljub umiku pa retorika Bele hiše ostaja osredotočena na zagotavljanje varnosti v mestih, ki jih administracija označuje za središča kriminala.

Donald Trump je ukazal umik Nacionalne garde iz Chicaga, Los Angelesa in Portlanda. Obenem je opozoril, da se lahko zvezne sile vrnejo, če se bo stopnja kriminala močno povečala.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo napovedal umik pripadnikov Nacionalne garde iz Chicaga, Los Angelesa in Portlanda, potem ko so njegovo napotitev sil v ta mesta blokirala zvezna sodišča. Trump je ob tem opozoril, da se bodo zvezne sile v omenjena mesta vrnile, če bo stopnja kriminala ponovno narasla. V Chicagu je napotitev ustavilo vrhovno sodišče, v Los Angelesu in Portlandu pa so podobne odločitve sprejeli zvezni sodniki. Napetosti med Belo hišo in lokalnimi oblastmi so se stopnjevale več mesecev, saj so demokratski guvernerji in župani Trumpovo uporabo vojaških sil označili za politično orodje in neustaven poseg v lokalno avtonomijo. V Portlandu so zvezne enote varovale vladna poslopja, medtem ko so v Chicagu in Los Angelesu izvajale naloge kazenskega pregona, kar je sprožilo številne tožbe zaradi domnevnih kršitev zvezne zakonodaje o uporabi vojske za policijske naloge. Čeprav so se sile za zdaj umaknile, predsednik vztraja pri svoji strategiji ostrega boja proti kriminalu v mestih pod vodstvom demokratov.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal umik pripadnikov Nacionalne garde iz Chicaga, Los Angelesa in Portlanda, s čimer je končal sporno uporabo vojaških sil za policijske naloge v teh mestih. Odločitev o umiku je sledila razsodbi ameriškega vrhovnega sodišča, ki je administraciji preprečila nadaljnjo uporabo vojske za namene notranjega varovanja reda, kar so kritiki označili za nezakonito poseganje v pristojnosti zveznih držav. Trump je ob napovedi umika na družbenih omrežjih trdil, da je prisotnost garde znatno zmanjšala stopnjo kriminala, hkrati pa je ostro kritiziral demokratske župane in guvernerje, ki jih je označil za nesposobne. Kljub predsednikovim trditvam o uspešnosti operacije so uradni podatki in poročila obrambnega ministrstva pokazali, da enote Nacionalne garde v omenjenih mestih sploh niso izvajale neposrednih policijskih dejavnosti. Trump je napovedal, da se bodo zvezne sile v mesta vrnile v še močnejši obliki, če se bo stopnja kriminala ponovno zvišala. Umik pomeni zaključek večmesečnih pravnih in političnih sporov med Belo hišo in lokalnimi oblastmi, ki so napotitvi vojske nasprotovale že od samega začetka.

Donald Trump je napovedal umik pripadnikov Nacionalne garde iz Chicaga, Los Angelesa in Portlanda. Odločitev je sledila sodbi vrhovnega sodišča, ki je omejila njegovo pristojnost za napotitev vojske na domačem terenu. Guverner Kalifornije Gavin Newsom se je posmehoval Donaldu Trumpu po odločitvi o umiku.

V New Orleansu so ob praznovanju novega leta uvedli poostrene varnostne ukrepe, vključno z namestitvijo enot nacionalne garde. Odločitev za napotitev vojaških sil je sprejel ameriški predsednik Donald Trump, vojaki pa so v mesto prispeli v torek. Ukrep sledi tragičnemu terorističnemu napadu na ulici Bourbon Street pred letom dni, v katerem je življenje izgubilo 14 ljudi. Nacionalna garda bo lokalnim organom pregona pomagala pri zagotavljanju varnosti med množičnimi prireditvami. Mestne oblasti v New Orleansu so ob prvi obletnici krvavega dogodka poudarile, da še vedno iščejo trajnejše varnostne rešitve za zaščito turistov in prebivalcev. Poleg pripadnikov nacionalne garde so na ulicah prisotni tudi številni državni policisti, ki bodo v mestu ostali vse do konca karnevalske sezone. Napotitev garde predstavlja neposreden odgovor na lanskoletno nasilje in poskus preprečevanja morebitnih novih incidentov v času visoke stopnje tveganja.

Ob novem letu je po New Orleansu patruljiralo na stotine pripadnikov nacionalne garde, eno leto po smrtonosnem terorističnem napadu.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je v pričanju pred kongresom izjavil, da se napad na Kapitol 6. januarja ne bi zgodil brez Donalda Trumpa. Republikanci so objavili transkript in video zapisa Smithovega zaslišanja o preiskavah Trumpa, kar je sprožilo odzive Trumpovih podpornikov.

Donald Trump je med dogodkom s tujim voditeljem napadel Federal Reserve zaradi prenove kampusa in hkrati hvalil svojo načrtovano plesno dvorano v Beli hiši. Washington Post je poročal, da se je socialna varnost znašla v 'nemiru' po enem letu Trumpovega mandata v Beli hiši.

Ameriško veleposlaništvo v Indiji je posvarilo indijske državljane pred hudimi kaznimi za nezakonito priseljevanje v ZDA. V Tennesseeju se imigranci Kilmarja Abrego Garcia, glede na sodne dokumente, ne nameravajo več prijeti, dokler velja sodnikova odredba o prepovedi. V Los Angelesu pa se je bitka med Trumpovo administracijo in guvernerjem Gavinom Newsomom glede nadzora nad nacionalno gardo morda končala.

Na stotine pripadnikov Nacionalne garde patruljira po New Orleansu na silvestrovo, eno leto po smrtonosnem terorističnem napadu. Razlog za povečano prisotnost je tudi opozorilo direktorja Nacionalnega centra za boj proti terorizmu Joeja Kenta o tisočih znanih in domnevnih teroristih.

Obrambni igralec ekipe New England Patriots, Christian J. Barmore, se sooča z obtožbo napada in pretepa, potem ko je njegovo dekle policiji povedalo, da jo je avgusta vrgel na tla v svojem domu izven Boa.

Kljub zavrnitvi Vrhovnega sodišča ZDA, da odobri uporabo Nacionalne garde v Illinoisu, naj bi Donald Trump še vedno poskušal napotiti enote v ameriška mesta. Vrhovno sodišče je zavrnilo Trumpovo zahtevo po napotitvi Nacionalne garde v Illinois z utemeljitvijo, da vlada ni dokazala, da je to dovoljeno po zakonu.

Trumpova administracija je odobrila napotitev 350 pripadnikov Nacionalne garde v New Orleans pred novim letom, kar sovpada z zaostritvijo imigracijske politike. Pripadniki Nacionalne garde bodo podpirali zvezne organe pregona, vključno z Ministrstvom za pravosodje in Ministrstvom za domovinsko varnost. Guverner Louisiane, Jeff Landry, je pohvalil odločitev predsednika Trumpa.

Donald Trump je pozval k 'uspavanju' satiričnega voditelja Stephena Colberta, obenem pa je časopis New York Times označil za resno grožnjo nacionalni varnosti Združenih držav.

V Združenih državah je prišlo do obsežne objave novih dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom, ki vključujejo več omemb Donalda Trumpa, vendar ne prinašajo bistvenih novosti. Objava je sprožila val kritik na račun ravnanja pravosodnega ministrstva (DOJ), ki mu očitajo prikrivanje in počasno objavo dokumentov. Republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene je celo primerjala Trumpa z 'zlobnimi ljudmi' zaradi poskusov blokiranja objave. Dokumenti razkrivajo tudi, da je Trump večkrat potoval z Epsteinovim letalom, kar je sprožilo dodatna vprašanja in frustracije v njegovem krogu.

Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo predsednika Trumpa za napotitev nacionalne garde v Illinois, kar je povzročilo kritike pravnih strokovnjakov. Odkriti so bili dokumenti, ki kažejo, da je Ministrstvo za pravosodje pod Trumpom podajalo neresnične informacije sodniku v primeru deportiranega migranta.

Vrhovno sodišče ZDA je začasno ustavilo načrt predsednika Trumpa za napotitev Nacionalne garde v Chicago. Sodnik Samuel Alito je večino sodišča označil za 'nerazumno', ker bi ta odločitev lahko omejila zvezno sposobnost zaščite. Trump razmišlja o napotitvi marincev v Chicago, potem ko so demokrati primer prenesli na Vrhovno sodišče, potencialno za zaščito zgradb in agentov ICE.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je bil v središču različnih kontroverz in pohval. Medtem ko so ga nekateri kritizirali zaradi njegovih poslovnih vezi in političnih dejanj, so ga drugi branili in poudarjali njegove dosežke. Razprave so se vrstile od preimenovanja Kennedyjevega centra, kritik na račun medijev, do ugibanj o njegovem kognitivnem stanju in morebitnih političnih motivih, vključno z gradnjo nove plesne dvorane v Beli hiši. Medtem je prišlo do razkritij o njegovi administraciji in spornih odločitvah v zvezi z objavo dosjejev Jeffreyja Epsteina. Trumpova zaveznica Elise Stefanik pa se je odločila, da ne bo kandidirala za guvernerko New Yorka, kljub pozivom Trumpovih zaveznikov.

Zvezni sodnik je zavrnil tožbo ameriškega ministrstva za pravosodje, ki je izpodbijala newyorški zakon, povezan s priseljevanjem. Poleg tega je zvezni sodnik pritrdil tožbi skupine demokratskih poslancev glede dostopa do zveznih centrov za pridržanje imigrantov.

Pravni strokovnjaki so zaskrbljeni zaradi odločitve Vrhovnega sodišča, ki je blokirala Trumpovo uporabo Nacionalne garde v ameriških mestih, saj naj bi to nenamerno odprlo pot za uveljavitev zakona o vstaji. Trump je večkrat namignil, da bi uporabil ta zakon, ki bi mu omogočil uporabo vojske za notranji nadzor. Medtem pa ustavni strokovnjaki analizirajo, kako lahko predsednik ZDA z razlago petih besed ustavi državljanske pravice na podlagi 14. amandmaja.

Rahmanullahu Lakanwalu so dodali dve novi zvezni obtožbi v zvezi s streljanjem na pripadnika Nacionalne garde. To odpira možnost razprave o smrtni kazni. Lakanwala obtožujejo umora specialistke Sarah Beckstrom in ranitve drugega pripadnika Nacionalne garde.

Trije zaporniki, obtoženi nasilnih zločinov, so ponovno v priporu po pobegu iz zapora v okolici Atlante. Podrobnosti pobega še niso jasne, vendar naj bi telefonski pogovori iz zapora razkrili njihovo načrtovanje. Članek omenja še pet drugih tem, ki so pomembne 24. decembra: objavo Epsteinovih dosjejev, aktivacijo Nacionalne garde, eksplozijo v domu za ostarele, posojila za študente in zdravila za hujšanje.

Vrhovno sodišče ZDA je zavrnilo zahtevo takratnega predsednika Donalda Trumpa, da se v zvezno državo Illinois napoti nacionalna garda. Namen napotitve naj bi bila zaščita agentov zvezne Službe za priseljevanje in carine (ICE).

Sodnik je zavrnil izpodbijanje Trumpove administracije glede newyorškega zakona o vozniških dovoljenjih, ki omogoča pridobitev vozniškega dovoljenja brez dokazila o zakonitem prebivališču v ZDA. Poleg tega je zvezni sodnik odločil v korist tožbe demokratskih kongresnikov proti Trumpovi administraciji glede omejevanja dostopa do zveznih imigracijskih centrov.

Vrhovno sodišče ZDA je zavrnilo zahtevo Trumpove administracije za napotitev enot Nacionalne garde v Illinois. Zvezni sodnik v Rhode Islandu je blokiral znižanje sredstev za "zatočiščne države", zvezni sodnik v New Yorku pa je zavrnil poskus Trumpove administracije, da bi blokirala newyorški zakon o "zeleni luči", ki omogoča izdajo vozniških dovoljenj osebam brez dokazila o državljanstvu.