Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je po vojaškem zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura začela izvajati neposreden nadzor nad venezuelskimi naftnimi viri. Ameriška mornarica je v severnem Atlantiku in Karibskem morju zasegla dva tankerja s surovo nafto, ki sta bila pod sankcijami, medtem ko je ministrstvo za energijo napovedalo selektivno odpravo omejitev za prodajo venezuelske nafte pod ameriškim nadzorom. Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale državo, kar je sprožilo ostre odzive mednarodnih nevladnih organizacij in političnih platform. Human Rights Watch je opozoril, da ameriški vojaški poseg, v katerem sta bila 3. januarja 2026 pridržana Maduro in njegova žena Cilia Flores, tvega povzročitev nove humanitarne katastrofe. Organizacija poudarja, da imajo Venezuelci pravico do samostojne izbire vodstva, medtem ko se zdi, da ZDA spodbujajo ohranitev represivnega aparata, dokler to služi njihovim gospodarskim interesom. Maduro je bil po aretaciji v Caracasu prepeljan v New York, kjer so ga v začetku januarja 2026 privedli pred zvezno sodišče zaradi obtožb o trgovini z mamil. Kritiki posega, vključno s platformo Združena levica, opozarjajo na imperialistične težnje Trumpove administracije, ki naj bi pod krinko boja proti drogam skušala zavarovati nadzor nad največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu. Medtem ko ameriški uradniki poudarjajo nacionalno varnost in stabilizacijo trga energentov, analitiki opozarjajo na nevarnost dolgotrajne okupacije. Dogajanje spremlja tudi širša politična razprava o vlogi ZDA v Latinski Ameriki in morebitnih posledicah za svetovne cene nafte.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je po odstavitvi in aretaciji venezuelskega voditelja Nicolása Madura uporabilo njegovo obtožnico kot pravni argument za obrambo izvršnih pooblastil predsednika Donalda Trumpa. Na zveznem sodišču so vladni odvetniki primer povezali z uveljavljanjem zakona o tujih sovražnikih (Alien Enemies Act), ki predsedniku v vojnih razmerah omogoča pospešene deportacije brez običajnih sodnih postopkov. Ministrstvo trdi, da obtožbe o narko-terorizmu zoper Madura potrjujejo obstoj groženj, ki opravičujejo uporabo omenjenega zgodovinskega zakona. Medtem se je Nicolás Maduro v ponedeljek na zveznem sodišču v New Yorku izrekel za nedolžnega glede vseh točk obtožnice, ki mu očitajo trgovino z mamili in narko-terorizem. Med postopkom je Maduro vztrajal, da je še vedno zakoniti predsednik Venezuele, ter ostro protestiral proti svojemu zajetju, ki ga je izvedla ameriška administracija. Njegovi zagovorniki so poudarili, da gre za politično motiviran pregon, namenjen zamenjavi oblasti v karibski državi. Sodni proces sproža pomembna vprašanja o mejah predsedniških pooblastil v Združenih državah Amerike in uporabi vojne zakonodaje za vprašanja priseljevanja. Odločitev sodišča o dopustnosti uporabe primera Maduro za utemeljitev deportacij bo imela daljnosežne posledice za ameriško migracijsko politiko in mednarodne odnose, saj gre za neposreden poseg v suverenost druge države pod pretvezo nacionalne varnosti.

Združene države Amerike so po nedavni vojaški operaciji v Venezueli začele s prodajo sedanjih in prihodnjih zalog venezuelske nafte, kar je sprožilo ostre odzive v regiji. Podpredsednica Venezuele Delcy Rodriguez je dogajanje označila za madež brez primere v odnosih med državama. Rodriguezova je poudarila, da državna naftna družba PdVSA sicer ostaja v pogajanjih za prodajo surove nafte na ameriški trg, vendar so dejanja Washingtona po njeni oceni del širše imperialistične agresije v Latinski Ameriki. Ameriška administracija je hitro prešla k unovčevanju rezultatov vojaškega posredovanja, s katerim so si skušali zagotoviti nadzor nad energetskimi viri države. Kljub trditvam o običajnih trgovinskih procesih, gre za neposredno stopnjevanje napetosti, ki vključuje tudi delovanje ameriških sil na tleh Venezuele. Poteze Washingtona so usmerjene v popolno politično in gospodarsko preoblikovanje države pod ameriškim vplivom. Operacija, ki se je začela 3. januarja, je povzročila globoke diplomatske in humanitarne posledice. Medtem ko ameriška vlada opravlja prve transakcije z nafto, se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o zakonitosti tovrstnega prilaščanja naravnih virov suverene države. Razmere ostajajo izjemno negotove, saj Caracas obtožuje Washington kršenja vseh mednarodnih norm.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni odlok, s katerim Združene države Amerike izstopajo iz 66 mednarodnih organizacij, kar predstavlja drastično zaostritev politike »Amerika na prvem mestu«. Ukrep močno omejuje finančno podporo organom Združenih narodov in drugim globalnim institucijam, kar po mnenju analitikov pomeni prelom z dosedanjim mednarodnim redom. Medtem ko administracija s temi potezami utrjuje izolacionistično držo, se Trump hkrati spopada z naraščajočimi notranjepolitičnimi pritiski in napovedmi o morebitni ponovni ustavni obtožbi. Na zunanjepolitičnem področju so napetosti narasle tudi zaradi nedavne vojaške operacije v Venezueli, kjer so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Kljub temu da je pravosodno ministrstvo ZDA iz obtožnice umaknilo večino navedb o Madurovem narkokartelu, Trump nadaljuje z agresivno retoriko, ki vključuje celo razmišljanja o priključitvi Grenlandije. Senator John Neely Kennedy je takšne načrte označil za nesmiselne, medtem ko nekdanji podpredsednik Mike Pence kritizira belo hišo zaradi revizije zgodovine napada na Kapitol in uporabe proračunskih sredstev za politične obračune. Gospodarski strokovnjaki opozarjajo, da bi predsednik lahko kmalu izgubil nadzor nad ameriškim gospodarstvom. Vrhovno sodišče ZDA bo namreč v kratkem odločalo o zakonitosti obsežnih carin in predsednikovem vplivu na zvezne rezerve (Fed). Hkrati se krepijo ugibanja o Trumpovih dolgoročnih namenih glede ostanka na oblasti, saj nekateri strategisti ocenjujejo, da njegova agresivna zunanja politika nakazuje poskus spodkopavanja ustavnih omejitev predsedniškega mandata.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je napovedala vzpostavitev obsežnega in časovno neomejenega nadzora nad venezuelsko naftno industrijo, kar vključuje neposredno upravljanje prodaje njihove nafte na mednarodnih trgih. Ameriški minister za energijo Chris Wright je potrdil, da bodo ZDA odslej same prodajale venezuelsko proizvodnjo, pri čemer bo Washington nadzoroval vse ustvarjene prihodke. Po navedbah predsednika Trumpa naj bi Venezuela v kratkem v ZDA poslala od 30 do 50 milijonov sodčkov nafte, kar ustreza približno dvomesečni proizvodnji te države. Novi dogovor predvideva, da bo Venezuela prejeta sredstva od prodaje nafte prisiljena porabiti izključno za nakup ameriških izdelkov in storitev. To vključuje kmetijske pridelke, zdravila, medicinsko opremo ter tehnologijo za posodobitev venezuelskega električnega omrežja in energetske infrastrukture. Trump je potezo označil za strateško partnerstvo, ki bo koristilo obema državama, čeprav pravna podlaga za takšen poseg v suverenost tuje države še ostaja nejasna, oblasti v Caracasu pa se na napovedi še niso uradno odzvale. Znotraj venezuelske strukture moči se kot ključna oseba za sodelovanje z naftno industrijo in Washingtonom uveljavlja podpredsednica Delcy Rodriguez. Kot nekdanja naftna ministrica je Rodriguezova v preteklosti že prepričala vodilne tuje poslovneže s svojim spretnim krmarjenjem mednarodnih sankcij in gospodarskih pritiskov. Trgi so se na dogajanje odzvali pozitivno, saj so se delnice ameriških energetskih podjetij, kot sta Chevron in Valero Energy, po napovedih o dostopu do poceni venezuelske nafte močno podražile.

Ameriške specialne sile so v okviru obsežne vojaške operacije v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po aretaciji so ju prepeljali v New York, kjer se bosta soočila z obtožnico zaradi trgovine z mamilom in orožjem. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je poseg utemeljila s trditvijo, da je Venezuela glavni vir kokaina in fentanila na ameriškem trgu. Vodenje države je kot vršilka dolžnosti predsednice prevzela dosedanja podpredsednica Delcy Rodríguez, ki je razmere v državi opisala kot »novo politično obdobje«. Rodríguezova je v prvem nagovoru obsodila ameriško agresijo, vendar poudarila, da država ni v vojnem stanju, kljub temu da so Združene države Amerike ob aretaciji bombardirale določene dele prestolnice. V državi trenutno vlada napeto premirje, medtem ko se v vojaškem vrhu že vrstijo zamenjave; med prvimi je bil odstavljen vodja predsedniške garde. Mednarodni odzivi so mešani, saj se nekateri bojijo destabilizacije regije, medtem ko Trumpova administracija napoveduje konec politične represije v Venezueli. Operacija ima tudi močne gospodarske razsežnosti, saj Združene države Amerike načrtujejo upravljanje venezuelskih naftnih virov do vzpostavitve stabilne prehodne vlade. Ameriško naftno podjetje Chevron, ki je že prej ohranilo določeno prisotnost v državi, se zdaj pozicionira kot ključni akter pri sanaciji venezuelskega energetskega sektorja. Analitiki opozarjajo, da bi ta dogodek lahko pomenil začetek nove dobe ameriške zunanje politike, ki vključuje neposredna vojaška posredovanja v regiji.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle neposredno vojaško posredovanje v Venezueli, ki se je končalo z zajetjem in premestitvijo predsednika Nicolása Madura ter njegove žene Cilie Flores v ZDA. Operacija, ki je vključevala letalske napade in vojaško silo, je povzročila civilne žrtve in sprožila val mednarodnih obsodb. Vodenje države je kot vršilka dolžnosti prevzela dosedanja podpredsednica Delcy Rodríguez, medtem ko ameriška administracija odkrito napoveduje nadzor nad venezuelskimi naftnimi in mineralnimi viri. Znotraj ameriške administracije so se pojavili znaki notranjih nesoglasij, saj so nekateri visoki uradniki, vključno z direktorico nacionalne obveščevalne službe Tulsi Gabbard, v preteklosti ostro nasprotovali tovrstnim intervencijam. Kljub uradnim utemeljitvam o boju proti narkoterorizmu kritiki poudarjajo, da gre za vrnitev k politiki golega imperializma in enostranskega uveljavljanja interesov. Odpor v Venezueli še vedno predstavlja notranji minister Diosdado Cabello, ki poveljuje milicam in zavrača sodelovanje z Washingtonom. Dogodek predstavlja radikalen prelom z uveljavljenim mednarodnim pravnim redom in suverenostjo držav. Medtem ko nekatere opozicijske skupine v izgnanstvu dejanje pozdravljajo, socialistične in protivojne organizacije v ZDA in po svetu pozivajo k množičnemu odporu proti okupaciji. Usoda Venezuele ostaja negotova, saj ZDA v ospredje postavljajo gospodarske interese, zlasti dostop do naftnih rezerv, namesto demokratične tranzicije, ki jo je zagovarjala Nobelova nagrajenka María Corina Machado.

Ameriška vojska je v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljala v New York, kjer se bo soočil z obtožbami zaradi narkoterorizma in tihotapljenja mamil. Administracija predsednika Donalda Trumpa je hkrati izvedla pomorski poseg v severnem Atlantiku, kjer je vojska zasegla tanker z venezuelsko nafto. Trump je ob tem napovedal popoln prevzem nadzora nad venezuelskimi naravnimi viri, kar je v ameriški in mednarodni javnosti sprožilo mešane odzive, od kritik o nezakonitosti posega do pričakovanj o stabilizaciji države. Operacija predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med državama, ki so se stopnjevale od ponovne izvolitve Trumpa. Medtem ko ameriški mediji, vključno z New York Timesom, opozarjajo na nepredvidljive posledice nasilnega odstranjevanja tujih voditeljev in morebitno krepitev ruskega vpliva v regiji, Trump vztraja pri strategiji energetske obnove Venezuele s pomočjo ameriških naftnih podjetij. Po navedbah nekaterih analitikov bi takšna poteza lahko dolgoročno vplivala na globalni naftni trg in geopolitična razmerja v Latinski Ameriki. Venezuelski voditelj se je pred zveznim sodiščem v New Yorku že izrekel za nedolžnega. Združene države Amerike so napovedale začasno upravo nad državo do vzpostavitve varnega prehoda oblasti, Trump pa je obljubil zaprtje vseh centrov za mučenje v prestolnici. Rusija, ki je bila tradicionalna zaveznica Madura, se na dogodke za zdaj ni odzvala z močnejšo podporo strmoglavljenemu režimu, kar nakazuje na morebiten diplomatski umik Moskve iz regije.

Združene države Amerike so po uspešni vojaški operaciji, v kateri so zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura, uveljavile strogo naftno karanteno, ki je zaustavila pošiljke surove nafte ključnim azijskim kupcem. Državno podjetje PDVSA že peti zaporedni dan ne more odpremiti tovora v Azijo, medtem ko ameriški energetski velikan Chevron, ki ima edini dovoljenje ameriškega finančnega ministrstva za delovanje v državi, nadaljuje z izvozom nafte proti obali Mehiškega zaliva. Na svetovnih trgih so se cene nafte po padcu Madurovega režima nekoliko znižale, saj vlagatelji pričakujejo, da bi se v prihodnjih letih na trgu lahko pojavile milijarde sodčkov venezuelske nafte. Po drugi strani so delnice obrambnih podjetij in rudarjev zlata zabeležile rast zaradi povečanih geopolitičnih tveganj, ki jih je povzročila ameriška vojaška intervencija v tej z nafto bogati južnoameriški državi. Operacija ameriških sil, ki so Madura prepeljale v New York na sojenje zaradi obtožb o trgovini z mami, je povzročila začasno prekinitev vseh pošiljk, vendar se oskrba Združenih držav Amerike pod nadzorom podjetja Chevron zdaj hitro obnavlja. Mednarodna javnost pozorno spremlja razmere, saj ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa že napoveduje načrte za celovito obnovo venezuelske naftne industrije, ki je bila pod prejšnjim vodstvom močno oslabljena.

Aretacija nekdanjega venezuelskega predsednika Nicolása Madura v ameriški operaciji je sprožila val protestov in nasprotujočih si zborovanj v Kanadi, Braziliji in drugod po svetu. V Torontu so se podporniki Madurovega režima, ki so obsojali ameriško posredovanje, soočili z venezuelskimi begunci in nasprotniki nekdanjega diktatorja, ki so poudarjali, da protestniki ne zastopajo volje venezuelskega ljudstva. Medtem ko so levičarske skupine in sindikati v Braziliji pod vodstvom ruskih poročil organizirali shod proti domnevnemu ameriškemu plenjenju venezuelskih naftnih virov, so nekdanji politični zaporniki v ZDA javno razkrivali grozote in mučenja, ki so jih prestali pod Madurovo vladavino. Napetosti so se stopnjevale tudi znotraj venezuelske opozicije, saj so nekateri njeni privrženci presenetljivo podprli zahteve po Madurovi izpustitvi, kar kaže na globoko razdeljenost glede vprašanja nacionalne suverenosti in tujega vmešavanja. Poročila o kršitvah človekovih pravic in sistematičnem mučenju, ki so jih podali preživeli, so služila kot protiutež retoriki o ameriškem imperializmu, ki so jo širili organizatorji pro-madurovih protestov. Mednarodna skupnost ostaja pozorna na razvoj dogodkov v New Yorku, kjer potekajo sodni postopki. Dogajanje predstavlja neposredno nadaljevanje dramatičnih dogodkov z začetka leta 2026, ko so Združene države Amerike izvedle operacijo zajetja, Švica pa je sočasno zamrznila premoženje venezuelskega voditelja. Trenutni protesti odražajo dolgotrajno politično krizo, ki se je stopnjevala skozi leta diplomatskih pritiskov, gospodarskih sankcij in občasnih popuščanj, kot je bilo začasno dovoljenje za delovanje naftne družbe Chevron v letu 2025. Situacija ostaja izjemno nestabilna, saj se polarizacija med diasporo in aktivisti na terenu le še poglablja.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v ponedeljek prvič pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer se je izrekel za nedolžnega v vseh točkah obtožnice, ki ga bremeni narkoterorizma, trgovine z orožjem in tihotapljenja mamil. Maduro, ki so ga ameriške posebne enote pred dnevi zajele v odmevni vojaški operaciji v Caracasu, je med zaslišanjem vztrajal, da je bil žrtev ugrabitve in da zakonito ostaja predsednik Venezuele. Skupaj z njim se je za nedolžno izrekla tudi njegova soproga Cilia Flores, sodnik Alvin Hellerstein pa je za oba odredil pripor do naslednje obravnave, ki je razpisana za 17. marec. Medtem ko v Brooklynu poteka sodni proces, v Venezueli oblast ostaja v rokah Madurovih zvestih sodelavcev, kar sproža vprašanja o dejanskem vplivu njegovega zajetja na politično stabilnost države. Čeprav je opozicija upala na hiter sesutje režima, privrženci t. i. čavista že aktivirajo načrte za nasledstvo, venezuelski generalni tožilec Tarek William Saab pa je Združene države Amerike obtožil terorizma in izpostavil, da sodišče v New Yorku nima pristojnosti nad venezuelskim predsednikom. Pred sodno palačo so se ob tem spopadle skupine protestnikov, ki so bodisi podpirale ameriško posredovanje bodisi obsojale ugrabitev voditelja. Ameriško pravosodno ministrstvo je tik pred začetkom procesa nekoliko spremenilo obtožnico, v kateri domnevni »kartel Soles« (Cártel de los Soles) zdaj opisuje kot širši sistem političnega klientelizma. Strokovnjaki ocenjujejo, da aretacija Madura ne bo bistveno vplivala na svetovne naftne trge, bo pa močno zaznamovala diplomatske odnose v regiji. Madurovo obrambo je prevzel izkušeni odvetnik Barry Pollack, ki je v preteklosti zastopal Juliana Assangea, proces pa bo v prihodnjih mesecih pod drobnogledom celotne mednarodne javnosti.

Nedavna ameriška operacija v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike ujele predsednika Nicolása Madura, je v iranskem vodstvu sprožila resne skrbi glede morebitnega prihodnjega posredovanja Washingtona v Teheranu. Iranski uradniki in analitiki pozorno spremljajo dogajanje, saj se Iran spopada z notranjimi nemiri in novim valom protivladnih protestov, ki so se začeli 28. decembra v Teheranu. Položaj je dodatno zaostril ameriški predsednik Donald Trump, ki je zagrozil s posredovanjem v podporo protestnikom, če bodo iranske varnostne sile uporabile nasilje. Kljub uradni obsodbi ameriškega dejanja so se v iranski javnosti in medijih razvnele ostre debate o posledicah za domačo politiko. Konservativni krogi so kritični do Washingtona in opozarjajo na kršenje suverenosti, medtem ko reformistični mediji analizirajo sporočilo, ki ga dogodek pošilja iranskim oblastem. Analitiki sicer ocenjujejo, da Iran zaradi večjega geopolitičnega pomena Bližnjega vzhoda ter močnejših vezi s Kitajsko in Rusijo morda ne bo doživel enake usode kot Venezuela, vendar tesno energetsko sodelovanje med državama pod pritiskom sankcij povečuje negotovost. Iranski voditelji so zaradi dogajanja v Latinski Ameriki v stanju visoke pripravljenosti, saj ameriški pritisk sovpada z gospodarsko krizo v državi. Razprave na družbenih omrežjih in v državnih medijih odražajo strah pred podobnim scenarijem obglavljanja režima, kar bi lahko destabiliziralo celotno regijo. Washingtonov poseg v Venezueli tako služi kot precedens, ki je v Teheranu okrepil občutek ogroženosti sredi zaostrovanja retorike s strani Bele hiše.

Ameriška vojska je v začetku leta 2026 izvedla operacijo v Venezueli, med katero so zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Maduro je bil prepeljan v Združene države Amerike, kjer se na sodišču v New Yorku že sooča z obtožbami narkoterorizma ter trgovine z orožjem in mamili. Predsednik Donald Trump je vojaški poseg utemeljil s potrebo po prevzemu nadzora nad venezuelskimi zalogami nafte, kar je v mednarodni skupnosti in med domačimi strokovnjaki sprožilo ostre očitke o imperializmu in mednarodnem ropanju virov. Kritiki opozarjajo na pomanjkanje jasnega načrta za upravljanje Venezuele po strmoglavljenju režima. Nobelov nagrajenec za ekonomijo Paul Krugman je Trumpove načrte o hitrem dobičku iz naftnih polj označil za nerealistično fantazijo, strokovnjaki za podnebne spremembe z inštituta MIT pa opozarjajo, da bi povečanje proizvodnje nafte povzročilo nepopravljivo okoljsko škodo, ki bi pretehtala morebitne kratkoročne gospodarske koristi. Znotraj Bele hiše naj bi imel pri oblikovanju te agresivne zunanje politike ključno vlogo Stephen Miller, ki po navedbah insajderjev dejansko usmerja delovanje administracije. Odzivi na operacijo so v ZDA močno polarizirani. Medtem ko del javnosti in nekateri gospodarski voditelji tiho podpirajo Trumpove poteze zaradi zaščite lastnih interesov, opozicija s pravnikom Georgem Conwayem na čelu že poziva k ustavni obtožbi (impeachmentu) zoper predsednika in člane njegovega kabineta. Pojavljajo se tudi ugibanja, da je bila invazija načrtovana kot odvračanje pozornosti od razkritij v povezavi z dokumenti Jeffreyja Epsteina, medtem ko ankete kažejo presenetljivo nizko podporo javnosti vojaškemu posredovanju.

Družbena omrežja so po aretaciji venezuelskega voditelja Nicolása Madura, ki so jo v Caracasu izvedle ameriške sile, preplavili globoki ponaredki in zastarele vizualne vsebine. Manipulirani posnetki in fotografije so dosegli več milijonov ogledov, kar poudarja vse večji izziv, ki ga digitalne dezinformacije predstavljajo za avtentično poročanje ob prelomnih svetovnih dogodkih. Strokovnjaki opozarjajo, da so hiperrealistični ponaredki ustvarili vzporedno digitalno resničnost, ki otežuje prepoznavanje dejanskega stanja na terenu. Širjenje dezinformacij se je začelo takoj po dramatičnem vdoru v Madurovo rezidenco, pri čemer so bili uporabljeni tako algoritmi umetne inteligence kot reciklirani posnetki iz preteklih nemirov. Takšna vsebina se hitro širi predvsem zaradi čustvenega odziva uporabnikov, kar povzroča informacijski kaos in zmanjšuje zaupanje v uradne vire informacij. Analitiki izpostavljajo, da gre za enega najobsežnejših primerov uporabe umetne inteligence za širjenje propagande po neposrednem vojaškem posredovanju. Operacija ameriških sil v Venezueli je sprožila svetovni val odzivov, ki so ga izkoristili akterji za širjenje zavajajočih narativov. Medtem ko so nekateri posnetki prikazovali domnevne ulične proslave, so drugi s pomočjo tehnologije globokih ponaredkov ustvarjali lažne izjave vpletenih politikov. Dogodek potrjuje, da se sodobno vojskovanje in politične spremembe ne odvijajo le na tleh, temveč tudi v digitalnem prostoru, kjer verodostojnost informacij postaja ključna dobrina.

Indija, Španija in Grčija so izrazile resno zaskrbljenost nad nedavnim vojaškim posredovanjem Združenih držav Amerike v Venezueli, ki se je končalo s prijetjem predsednika Nicolása Madura. Španski premier Pedro Sánchez je ostro opozoril, da nasilno dejanje ZDA postavlja nevaren precedens v mednarodnih odnosih in tvega destabilizacijo svetovnega reda. Po njegovih besedah Španija ob kršitvah mednarodnega prava ne bo molčala, saj takšne poteze ogrožajo suverenost držav. Indijski zunanji minister S. Jaishankar je poudaril nujnost reševanja krize s pomočjo dialoga in ponovil nasprotovanje enostranskim ukrepom proti venezuelskemu voditelju. Indija, ki vzdržuje pomembne gospodarske vezi z Južno Ameriko, poziva k diplomatski poti namesto stopnjevanja nasilja. Medtem ko se mednarodna skupnost deli na podpornike in nasprotnike operacije, Grčija sporoča, da razmere pozorno spremlja in svoje odzive usklajuje znotraj Evropske unije. Notranjepolitične razprave so se razvnele tudi v Grčiji, kjer opozicija vladi očita pomanjkanje jasne strategije glede venezuelske krize. Celotna operacija ZDA, ki se je v preteklih dneh stopnjevala z obtožnico proti Maduru v New Yorku, je sprožila diplomatsko verigo odzivov, ki segajo od popolne podpore ameriškim interesom do ostrih obsodb zaradi domnevnega kršenja mednarodnih norm in poseganja v notranje zadeve neodvisne države.

Ameriški glasbenik Daniel Hernandez, širši javnosti znan pod umetniškim imenom Tekashi 6ix9ine, se je v torek v New Yorku predal zveznim oblastem. 29-letni raper je začel prestajati zaporno kazen v zveznem priporu Metropolitan Detention Center v Brooklynu, kjer so trenutno zaprti tudi nekateri drugi odmevni posamezniki. Med njimi sta venezuelski predsednik Nicolás Maduro in Luigi Mangione, ki je obtožen umora izvršnega direktorja družbe UnitedHealthcare. Hernandez se je v zaporu zglasil v skladu z dogovorom oziroma po ukazu sodišča, ki mu je zaradi kršitev pogojnega izpusta naložilo prestajanje preostanka kazni v zaprtem okolju. Gre za zadnjega v nizu pravnih zapletov za raperja, ki je bil v preteklosti že obsojen zaradi sodelovanja v kriminalnih združbah in različnih nasilnih dejanj. Njegovo bivanje v brooklynskem priporu spremljajo poostreni varnostni ukrepi zaradi njegove pretekle vloge priče v odmevnem sodnem procesu proti tolpi Nine Trey Gangsta Bloods. Prisotnost Hernandeza v istem objektu, kjer bivata tudi Maduro in Mangione, je pritegnila pozornost medijev predvsem zaradi varnostne zahtevnosti same ustanove. Metropolitan Detention Center je v zadnjem času pod drobnogledom javnosti zaradi slabih bivalnih razmer in varnostnih incidentov, kljub temu pa ostaja glavno središče za pridržanje oseb v zveznih postopkih na območju New Yorka.

Ameriške elitne enote Delta Force so v bliskoviti nočni operaciji na njegovem domu v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po zajetju so ju prepeljali v New York, kjer se je Maduro pred zveznim sodiščem že izrekel za nedolžnega glede obtožb narkoterorizma in trgovine z mamili. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za popoln uspeh, hkrati pa nakazal namero po prevzemu nadzora nad venezuelskimi naftnimi viri, kar je sprožilo ostre odzive v mednarodni javnosti in vprašanja o legalnosti takšnega posega brez odobritve kongresa. Dogodek je povzročil globok politični razkol v Združenih državah Amerike, kjer republikanci večinsko podpirajo vojaško posredovanje, demokrati pa opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in nevarnost novih zunanjepolitičnih zapletov. Medtem ko se del venezuelske opozicije veseli padca diktatorja, se pojavljajo trenja med Trumpovo administracijo in opozicijsko voditeljico Marío Corino Machado, ki je bila v postopku postavitve nove oblasti spregledana v korist nekdanje podpredsednice Delcy Rodríguez. Slednja naj bi bila po Trumpovih besedah bolj pripravljena na sodelovanje z Washingtonom. Trump je uspeh v Venezueli izkoristil tudi za stopnjevanje retorike proti drugim državam, pri čemer je kot naslednjo strateško prioriteto izpostavil Grenlandijo. Bela hiša je potrdila, da je nakup ali celo vojaški prevzem tega danskega ozemlja vprašanje nacionalne varnosti, kar povzroča resne napetosti znotraj zveze NATO. Evropski zavezanci so že izrazili solidarnost z Dansko in zavrnili ameriške ozemeljske ambicije v Arktiki, medtem ko Trump napoveduje, da ga pri zaščiti ameriških interesov ne bo ustavilo nič.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta trenutno zaprta v zveznem pripornem centru Metropolitan Detention Center (MDC) v Brooklynu, ki velja za eno najslabših zaporskih ustanov v Združenih državah Amerike. Razmere v zaporu, ki ga nekateri opisujejo kot "pekel na zemlji", so izjemno slabe; par biva v celicah velikosti šestih kvadratnih metrov, spi na tankih vzmetnicah, dostop do tekoče vode pa imata omejen na vsak drugi dan. Takšne razmere so v močnem nasprotju z razkošnim življenjem, ki sta ga uživala v Venezueli pred svojo aretacijo. Zaradi nevzdržnih higienskih razmer in splošne neprimernosti objekta so nekateri newyorški sodniki v preteklosti že zavrnili pošiljanje obtožencev v to ustanovo. Maduro in Floresova bosta v tem okolju ostala vsaj do 17. marca, ko je predviden njun naslednji nastop pred sodiščem v New Yorku. Obtožena sta narkoterorizma in mednarodne trgovine s kokainom, kar je bil tudi glavni povod za njuno zajetje s strani ameriških sil. Ameriške oblasti so Madura zajele v začetku januarja v okviru obsežne vojaške operacije v Caracasu. Po prevozu v Združene države Amerike sta bila pod strogimi varnostnimi ukrepi privedena v New York, kjer se bo odvijal eden najodmevnejših sodnih procesov proti kateremu koli nekdanjemu latinskoameriškemu voditelju v zadnjih desetletjih. Njun pravni status in varnost v priporu ostajata pod budnim očesom mednarodne javnosti.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolas Maduro se je po aretaciji s strani ameriških posebnih enot pred zveznim sodiščem v New Yorku izrekel za nedolžnega v vseh točkah obtožnice. Ameriško tožilstvo mu očita vpletenost v narkoterorizem in mednarodno trgovino s prepovedanimi drogami, medtem ko Maduro vse obtožbe zavrača. Operacija njegovega zajetja v Venezueli je bila po poročilih krvava, saj je obrambno ministrstvo v Caracasu potrdilo smrt 24 venezuelskih vojakov, ki so padli med spopadom z ameriškimi silami. Medtem ko Maduro ostaja v priporu v New Yorku, se v Venezueli nadaljuje politična negotovost. Politični zavezniki nekdanjega predsednika so se zbrali okoli njegove namestnice, vendar država še vedno išče izhod iz globoke vladne krize. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je po aretaciji že napovedala morebitne nove subvencije za naftna podjetja, kar nakazuje na strateške premike pri upravljanju z venezuelsko energetsko infrastrukturo, ki je ključnega pomena za svetovne trge. Padec Madurovega režima ima širše regionalne posledice, zlasti za Kubo, ki se je znašla pred novimi izzivi zaradi izgube tesnega zaveznika. V Nemčiji in drugih evropskih državah pa varnostni organi analizirajo, ali bo aretacija ključnih akterjev v Venezueli dolgoročno zmanjšala dotok kokaina na evropski trg. Maduro se trenutno nahaja v strogo varovanem zaporu, kjer mu po mnenju pravnih strokovnjakov grozijo specifične nevarnosti zaradi narave obtožb in profilov sojetnikov.

Ameriški predsednik Donald Trump je po poročilih iz Bele hiše okrepil prizadevanja za priključitev Grenlandije k Združenim državam Amerike, pri čemer Washington kot eno izmed možnosti ne izključuje niti uporabe vojaške sile. Bela hiša je v izjavi za javnost poudarila, da nakup te avtonomne pokrajine pod dansko suverenostjo predstavlja prednostno nalogo nacionalne varnosti. Poteza je sprožila oster mednarodni odziv, vključno s skupno obsodbo večine evropskih sil, ki takšno ravnanje z zaveznico v okviru zveze NATO označujejo za nesprejemljivo. Napetosti so se stopnjevale po nedavnem ameriškem vdoru v Venezuelo in aretaciji tamkajšnjega voditelja Nicolása Madura, kar so evropski zavezniki razumeli kot nevaren precedens za kršenje mednarodnega prava. Ameriški senatorji iz obeh strank so izrazili zaskrbljenost nad pritiski na Dansko, ki vztrajno zavrača kakršne koli pogovore o prodaji svojega ozemlja. V ozadju ameriških interesov naj bi bila predvsem strateška lega otoka ter bogati naravni viri, vključno z nafto, kar Trumpova administracija vidi kot ključno za ameriško prevlado v Arktični regiji. Kljub temu da je Trump že leta 2019 omenjal nakup otoka kot "velik nepremičninski posel", so se odnosi zdaj prevesili v fazo odkritega konflikta. Evropski voditelji se pripravljajo na zaščito danske suverenosti, medtem ko ameriška stran poroča o misijah v severnem Atlantiku, ki vključujejo tudi prestrezanje ruskih tankerjev. Razmere so povzročile proteste pred ameriškim veleposlaništvom v Kopenhagnu, saj prebivalci Grenlandije in Danske odločno nasprotujejo kakršni koli obliki ameriške aneksije.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolas Maduro se je pred zveznim sodiščem v New Yorku izrekel za nedolžnega v vseh točkah obtožnice, ki ga bremeni narkoterorizma in vodenja mamilarskega kartela. Do zaslišanja prihaja le nekaj dni po dramatični vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Caracasu, v kateri so Madura zajeli in prepeljali v ZDA. Medtem ko Maduro vztraja, da je še vedno zakoniti predsednik države, so venezuelske oblasti sporočile, da je bilo med ameriškim napadom ubitih več članov njegove varnostne službe. Ameriški predsednik Donald Trump je nemudoma po padcu Madurovega režima sprožil obsežno gospodarsko operacijo. V venezuelska pristanišča je poslal floto enajstih naftnih tankerjev podjetja Chevron, ki bodo začeli s prevzemom surove nafte za poplačilo dolgov. Trump je ob tem napovedal, da bo Venezuela v prihodnje z izkupičkom od nafte smela kupovati izključno ameriške izdelke, kar utemeljuje kot prizadevanje za obnovo države in krepitev ameriškega gospodarstva. V Venezueli medtem vlada napetost, saj so poročali o pridržanju več kot desetih novinarjev, ki so spremljali politične pretrese. Združeni narodi so izrazili globoko zaskrbljenost nad nestabilnostjo v regiji in postavili pod vprašaj zakonitost ameriškega posega. Ameriška javnost ostaja razdeljena glede vojaškega posredovanja, medtem ko se v Venezueli vzpostavlja novo vodstvo pod vodstvom opozicijske voditeljice Marie Corine Machado, ki jo podpirajo številni ameriški politiki.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v ponedeljek pred zveznim sodiščem v New Yorku izrekel za nedolžnega vseh obtožb narkoterorizma in trgovine z orožjem, potem ko so ga ameriške specialne sile v dramatični operaciji ugrabile v Caracasu. Maduro je pred sodnikom vztrajal, da je še vedno legitimni predsednik Venezuele, proces pa označil za ugrabitev in se razglasil za vojnega ujetnika. Po navedbah ameriškega ministrstva za pravosodje naj bi Maduro vodil t. i. kartel Soles, ki naj bi Združene države Amerike preplavljal s kokainom v sodelovanju s kolumbijskimi uporniki, čeprav so tožilci kasneje nekatere trditve o naravi te organizacije nekoliko omilili. Operacija, ki jo je ukazal ameriški predsednik Donald Trump, je v Venezueli in tujini sprožila ostre odzive in vprašanja o mednarodnem pravu. V napadu na Madurovo rezidenco je bilo ubitih najmanj 24 venezuelskih varnostnikov, skupno število žrtev, vključno s civilisti in kubanskimi obveščevalci, pa naj bi po nekaterih ocenah doseglo številko 75. Trumpova administracija je po aretaciji prevzela neposreden nadzor nad venezuelsko naftno industrijo in napovedala, da bodo ZDA upravljale z državo do »varne tranzicije«. Trump je prav tako sporočil, da bodo začasne venezuelske oblasti ZDA dobavile do 50 milijonov sodčkov nafte, sredstva od prodaje pa bo nadzoroval on osebno. Medtem ko je bila v Venezueli za začasno predsednico prisegla dosedanja podpredsednica Delcy Rodríguez, so razmere v regiji napete. Kolumbija in Brazilija sta zaradi strahu pred novim valom beguncev okrepili vojaško prisotnost na mejah. Rodríguezova je v svojih javnih nastopih sprva poudarila suverenost Venezuele in zavrnila zunanje vmešavanje, vendar je Bela hiša jasno sporočila, da bodo ZDA še naprej narekovale ključne odločitve v državi. Mednarodna skupnost ostaja globoko razdeljena; medtem ko nekateri ameriško potezo podpirajo, Rusija, Kitajska in Združeni narodi opozarjajo na kršenje temeljnih načel suverenosti in mednarodnega prava.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je po uspešni izvedbi vojaške operacije v Venezueli, v kateri so ameriške specialne sile zajele predsednika Nicolása Madura, stopnjevala svoja prizadevanja za priključitev Grenlandije k Združenim državam Amerike. Ameriška vlada je otok uradno opredelila kot ključno strateško prioriteto za nacionalno varnost, kar v mednarodni skupnosti sproža vprašanja o vzpostavljanju novega svetovnega reda, poimenovanega 'Donroejeva doktrina'. Operacija 'Absolute Resolve', v kateri so Madura in njegovo soprogo Cilio Flores zajeli v bunkerju blizu Caracasa ter ju prepeljali v New York, služi kot precedens za agresivnejšo zunanjo politiko Washingtona. Maduro se je na zveznem sodišču v New Yorku že izrekel za nedolžnega glede obtožb narkoterorizma, medtem ko Trumpova administracija dogodek uporablja kot dokaz učinkovitosti neposrednih posegov. Trumpove zahteve glede Grenlandije so po tem dogodku postale odločnejše, saj Washington aktivno preučuje možnosti za prevzem nadzora nad tem strateško pomembnim ozemljem. Strokovnjaki opozarjajo, da so dogodki v Venezueli in napovedi glede Grenlandije tesno povezani s prihajajočimi kongresnimi volitvami sredi mandata, načrtovanimi za november 2026. Bela hiša poskuša z odločnimi potezami na mednarodnem prizorišču utrditi politično moč doma, hkrati pa načrtuje obsežno obnovo venezuelske naftne industrije pod ameriškim nadzorom. Ti premiki nakazujejo radikalno spremembo v ameriški zunanji politiki, ki temelji na neposredni uporabi moči za doseganje ozemeljskih in gospodarskih interesov.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa se je po nedavni aretaciji in odstranitvi Nicolása Madura odločila za sodelovanje z dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki naj bi državo vodila v prehodnem obdobju. Ta odločitev je v mednarodni javnosti in znotraj venezuelske opozicije sprožila precejšnje začudenje, saj so Združene države Amerike s tem na stranski tir postavile opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado in Edmunda Gonzáleza, ki veljata za dejanska zmagovalca spornih volitev leta 2024. Trumpov pristop k reševanju venezuelske krize se zdi izrazito transakcijski, saj se osredotoča predvsem na dostop do nafte, omejevanje migracij in boj proti trgovini z drogami, namesto na takojšnjo vzpostavitev demokratičnih procesov. Znotraj same Trumpove administracije so se ob tem pojavila določena trenja in neenotni odzivi. Medtem ko namestnik načelnika štaba Bele hiše Stephen Miller v javnih nastopih ostro zagovarja odločitev in kritizira Machado kot šibko voditeljico, podpredsednik JD Vance kaže znake zadržanosti. Vance, ki sicer velja za ključnega zagovornika predsednikove politike, se je v zadnjih dneh držal v ozadju, kar analitiki pripisujejo njegovim protitointervencionističnim prepričanjem in vojaškemu ozadju. Njegove izjave o uporabi vojaške sile so bile po mnenju poznavalcev nenavadno zadržane, kar nakazuje na notranje pritiske znotraj najožjega kroga oblasti. Dogajanje v Venezueli ima tudi širše geopolitične posledice, zlasti za Rusijo in njeno vlogo v zahodni polobli. Ruski predsednik Vladimir Putin se s padcem zaveznika Madura spopada z izgubo strateškega oporišča in večmilijardnih naložb v naftno industrijo, kar predstavlja nov udarec za Kremelj po padcu Bašarja al Asada v Siriji. Kljub temu Moskva izkorišča ameriško posredovanje za širjenje retorike o zahodnem imperializmu, s čimer poskuša opravičiti lastna dejanja v Ukrajini. Hkrati Trumpovo zanimanje za druge regije, vključno z Grenlandijo, povzroča nemir med zavezniki v zvezi Nato v ključnem trenutku za evropsko varnostno arhitekturo.

Policija v mestu Grand Rapids v zvezni državi Michigan je med televizijskim intervjujem v živo aretirala 22-letno Jessico Plichto, organizatorko protestov proti ameriškemu posredovanju v Venezueli. Incident se je zgodil, ko je Plichtova za lokalno postajo WZZM kritizirala zunanjo politiko administracije predsednika Donalda Trumpa in porabo davkoplačevalskega denarja za vojaške operacije v tujini. Policisti so aktivistko vklenili neposredno pred kamero, kar je v ameriški javnosti sprožilo val ogorčenja in razprave o pravici do svobode govora. Lokalni organi pregona so aretacijo opravičili z obtožbami o oviranju prometa in neupoštevanju zakonitih ukazov policije. Kljub temu videoposnetek dogodka kaže, da je intervju potekal na pločniku, Plichtova pa je med postopkom poudarjala, da se aretaciji ne upira. Dogodek se je odvil v okviru širših protestov po državi, ki so se odzvali na aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil. Kritiki policijskega postopka opozarjajo na morebitne kršitve ustavnih pravic, medtem ko podporniki aretacije izpostavljajo nujnost vzdrževanja javnega reda med uličnimi pohodi. Plichtova, ki se je nedavno vrnila z mirovnega vrha v Venezueli, je v svojih izjavah administracijo označila za odgovorno za vojne zločine tako doma kot v tujini.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je po dramatični operaciji ameriških specialnih sil prvič pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer se je izrekel za nedolžnega. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je medtem že začela pripravljati načrte za politično in gospodarsko stabilizacijo države, pri čemer so v ospredju pogovori z vodilnimi predstavniki naftne industrije. Cilj teh srečanj je povečanje proizvodnje nafte v Venezueli pod vodstvom ZDA, čeprav nekateri izvršni direktorji naftnih podjetij navedbe o uradnih sestankih v Beli hiši za zdaj zanikajo. Predsednik Trump je v izjavi za javnost poudaril, da Venezuela v naslednjih 30 dneh ne bo izvedla novih volitev, saj morajo ZDA državo najprej "popraviti" in obnoviti njeno ključno infrastrukturo. Dogajanje v Venezueli je povzročilo stabilizacijo na ameriških finančnih trgih, kjer so terminske pogodbe na borzne indekse po rekordnih vrednostih ostale nespremenjene. Hkrati se krepijo opozorila o pravnih posledicah aretacije, saj številne korporacije že pripravljajo odškodninske tožbe zaradi preteklih nacionalizacij in sankcij, ki bi jih lahko reševalo novo, Američanom naklonjeno politično vodstvo v Caracasu.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je z izvedbo operacije v Venezueli, ki je vključevala ugrabitev in transport predsednika Nicolása Madura v ZDA, povzročila precejšnje razburjenje v ameriški politiki. Medtem ko operacija uživa presenetljivo dvostrankarsko podporo glede nekaterih vidikov, se znotraj Republikanske stranke krepijo razpoke. Številni konservativni krogi se sprašujejo, kako se tovrstno vojaško posredovanje sklada s Trumpovimi predhodnimi obljubami o izogibanju tujim vojaškim posegom in t. i. gradnji narodov. Kritiki opozarjajo, da bi lahko dogajanje v Južni Ameriki ponovno potegnilo državo v dolgotrajne konflikte, kar nasprotuje doktrini 'Najprej Amerika'. Istočasno se ob strmoglavljenju Madurovega režima odpirajo ogromne gospodarske priložnosti, zlasti na področju energetske infrastrukture. Paul Singer, vpliven donator organizacije Aipac in lastnik investicijskega sklada Elliot Investment Management, je tik pred sklenitvijo posla za nakup mreže venezuelskih rafinerij v ZDA po izjemno nizki ceni. Za rafinerije v Teksasu, Louisiani in Illinoisu je ponudil šest milijard dolarjev, čeprav bi bila njihova dejanska tržna vrednost ob normalizaciji uvoza venezuelske nafte lahko dvakrat višja. Če bo Trumpova administracija uresničila napovedi o oživljanju venezuelske naftne industrije, bi lahko ti strateški objekti novemu lastniku prinesli milijardne dobičke, kar sproža dodatna vprašanja o motivih za ameriško posredovanje.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je uporabilo obtožnico proti Nicolasu Maduru, ki ga bremeni narkoterorizma in drugih kaznivih dejanj v New Yorku, kot argument za upravičevanje Trumpove uporabe zakona o tujih sovražnikih pri deportacijah. Medtem se britanska vlada izogiba neposredni kritiki Trumpa ob ameriških grožnjah proti Grenlandiji.

Združene države Amerike so po dramatični aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura v Caracasu 3. januarja napovedale neposreden nadzor nad državo v času tranzicije oblasti. Washington s tem korakom ponovno prevzema nadzor nad venezuelsko naftno industrijo, ki razpolaga z največjimi dokazanimi rezervami nafte na svetu. Poleg energetskih in geopolitičnih ciljev ameriški obrambni uradniki načrtujejo dostop do napredne ruske vojaške opreme, s katero je bila Venezuela oborožena zadnji dve desetletji. Med ključnimi cilji obveščevalnih služb so zračni obrambni sistemi S-300VM, Pantsir in Buk-M2 ter flota lovcev Su-30MKV, ki bi lahko razkrili kritične tehnične podrobnosti o ruski tehnologiji, uporabljeni v trenutnih svetovnih konfliktih. Dogajanje v Južni Ameriki je sprožilo takojšen odziv v Aziji, kjer je Severna Koreja pod vodstvom Kim Džong Una izvedla prvi letošnji preizkus balističnih raket s hipersoničnimi konicami. Pjongjang je dejanja utemeljil kot nujno krepitev jedrskega odvračanja zaradi zaostrenih mednarodnih razmer, ki jih analitiki povezujejo prav z ameriško vojaško intervencijo v Venezueli. Rakete so zadele cilje, oddaljene približno 1000 kilometrov, kar po mnenju strokovnjakov dokazuje sposobnost Severne Koreje za preboje ameriško-južnokorejskih obrambnih sistemov v času globalne nestabilnosti.

Kitajski predsednik Xi Jinping je med srečanjem z irskim premierjem Michealom Martinom ostro obsodil nedavno ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Xi je dejanje označil za spodkopavanje mednarodnega reda in suverenosti držav, pri čemer je poudaril, da bi morale velesile spoštovati razvojne poti drugih narodov namesto izvajanja enostranskih dejanj. Kitajska diplomacija je operacijo označila za vir nestabilnosti, hkrati pa je Peking Washington pozval k takojšnji izpustitvi Madura in njegove soproge. Kitajsko zunanje ministrstvo je prek tiskovnega predstavnika Lin Jiana sporočilo, da Peking kljub političnemu pretresu ostaja zavezan tesnemu sodelovanju z Venezuelo, zlasti na področju izvoza nafte. Analitiki ocenjujejo, da je trenutna prioriteta Kitajske zaščita njenih obsežnih gospodarskih naložb v tej latinskoameriški državi. Dogajanje v Venezueli Kitajska izkorišča tudi za utrjevanje lastne podobe kot globalne sile, ki zagovarja stabilnost in dialog, medtem ko kritiki opozarjajo, da Peking Latinsko Ameriko uporablja kot strateško platformo za zmanjševanje vpliva Združenih držav Amerike.

Ameriške sile so v posebni operaciji na ozemlju Venezuele zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v pripor v Združene države Amerike, kjer se bo moral soočiti s sodnim postopkom v New Yorku. Novica o ujetju je sprožila takojšen odziv na svetovnih borzah in energetskih trgih. Cene surove nafte so se v ponedeljek zjutraj zvišale, pri čemer je ameriška nafta pridobila 1,4 odstotka in dosegla 58,13 dolarja za sod, mednarodna referenčna nafta Brent pa se je podražila na 61,50 dolarja. Rast so zabeležile tudi delnice energetskih velikanov, kot sta Chevron in Exxon Mobil, saj vlagatelji pričakujejo obnovo venezuelske naftne industrije. Dogodek je povzročil precejšnje premike tudi na področju kriptovalut, natančneje na platformi za napovedne trge Polymarket. Neznani vlagatelj je le trenutke pred uradno potrditvijo ujetja z nizkim vložkom 30.000 dolarjev ustvaril več kot 400.000 dolarjev dobička, kar je sprožilo ugibanja o morebitnem trgovanju na podlagi notranjih informacij. Medtem ko so cene nafte v letu 2025 zaradi prevelike ponudbe na svetovnem trgu večinoma padale, analitiki zdaj ocenjujejo, da bi lahko proizvodnja v Venezueli, ki je bila leta tarča sankcij in zanemarjanja, ob ameriški pomoči v prihodnje močno narasla.

Venezuelska centralna banka je v zgodnjih letih vladavine predsednika Nicolása Madura v Švico prepeljala približno 113 ton zlata, katerega vrednost je ocenjena na 5,20 milijarde ameriških dolarjev. Podatki švicarske carinske službe razkrivajo, da so te pošiljke, ki so v švicarskih frankih vredne skoraj 4,14 milijarde, predstavljale strateško prodajo državnih rezerv. Namen teh transakcij je bil zagotoviti nujna finančna sredstva za podporo venezuelskemu gospodarstvu, ki se je v tistem obdobju spopadalo z globoko krizo. Operacija je vključevala fizični transport plemenite kovine iz Caracas v Švico, kjer so bile rezervne zaloge unovčene. Gre za eno največjih razkritij o premikih venezuelskega državnega premoženja, ki osvetljuje metode, s katerimi je Madurov režim poskušal ohraniti likvidnost države sredi mednarodnih pritiskov in notranjih gospodarskih težav. Carinski podatki potrjujejo obseg prodaje zlata, ki je bila ključna za financiranje državnih dejavnosti pod vodstvom zdaj odstavljenega predsednika.

Delcy Rodríguez, ki je prevzela vodenje Venezuele po nedavni aretaciji Nicolása Madura, je v svojem zadnjem nagovoru javnosti poslala ostro sporočilo tistim, ki ji grozijo. Poudarila je, da o njeni usodi ne bodo odločali zunanji akterji ali nasprotniki, temveč izključno Bog. Njene izjave prihajajo v času izjemno napetih političnih razmer v državi, ko Rodríguezova deluje kot vršilka dolžnosti predsednice republike po posredovanju ameriških sil v Caracasu preteklo soboto. Čeprav v svojem govoru ni poimensko izpostavila nobene konkretne osebe ali države, so bile njene besede uperjene proti tistim, ki spodkopavajo njeno avtoriteto ali ji neposredno grozijo. Politična situacija v Venezueli ostaja nestabilna, saj se država po odstranitvi Madura nahaja v obdobju tranzicije, ki ga zaznamujejo tako notranji pritiski kot mednarodno opazovanje. Rodríguezova s sklicevanjem na božjo previdnost utrjuje svoj položaj pred podporniki in nasprotniki v domovini.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek nove Strategije nacionalne varnosti (NSS) za leto 2025 utrdil doktrino "Amerika na prvem mestu", ki Združene države Amerike postavlja v vlogo realističnega akterja v tekmi s Kitajsko, Rusijo, Iranom in Severno Korejo. Dokument poudarja ohranitev suverenosti in varnosti ZDA kot neodvisne republike, kar predstavlja neposreden odmik od globalističnih teženj prejšnjih administracij. Strategija temelji na predpostavki, da so krize med Bidnovim mandatom zahtevale ostrejši pristop k mednarodnim odnosom. Hkrati se administracija sooča s kritikami glede posegov v Venezueli, kjer ZDA načrtujejo prevzem nadzora nad naftno industrijo po aretaciji Nicolása Madura. Strokovnjaki z MIT opozarjajo, da bi povečanje proizvodnje nafte v Venezueli dolgoročno škodovalo podnebju in stabilnosti države, kar bi izničilo kratkoročne gospodarske koristi. Načrt vključuje tudi sodne postopke proti Maduru v ZDA zaradi obtožb o trgovini z mamilom in orožjem, kar dodatno zaostruje geopolitične napetosti v regiji.

Premier kanadske province Britanska Kolumbija David Eby je pozval k spremembi energetske strategije, pri čemer se je zavzel za gradnjo nove rafinerije nafte namesto načrtovanega naftovoda, ki bi bil namenjen izvozu surove nafte na azijske trge. Eby je v torek poudaril, da bi bilo treba davkoplačevalski denar, če se ta sploh namenja za infrastrukturne projekte na severni obali province, raje investirati v predelovalne zmogljivosti. Po njegovem mnenju bi takšna odločitev prinesla večjo dodano vrednost in stabilnejša delovna mesta v Kanadi. Predlog o odmiku od naftovoda prihaja v času pomembnih geopolitičnih sprememb, vključno z aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar vpliva na svetovno dinamiko oskrbe z energijo. Eby je izrazil prepričanje, da bi morala Kanada zmanjšati svojo odvisnost od golega izvoza surovin in se osredotočiti na predelavo znotraj države. S tem bi provinca in država zmanjšali tveganja, ki jih prinašajo nihanja na svetovnem trgu energentov, hkrati pa bi zagotovili večjo energetsko neodvisnost. Čeprav so razprave o gradnji rafinerij v preteklosti pogosto zastale zaradi visokih stroškov in okoljskih pomislekov, premier vztraja, da je razprava o 'pivotu' nujna za dolgoročno gospodarsko stabilnost regije.

Ameriški energetski velikan Chevron je v smeri Venezuele napotil floto vsaj enajstih naftnih tankerjev, kar predstavlja eno največjih pomorskih operacij podjetja v zadnjih mesecih. Ladje so namenjene v pristanišči José in Bajo Grande, kjer bodo naložile surovo nafto. To povečanje aktivnosti sledi pridobitvi posebnih dovoljenj s strani ameriške vlade, saj je Chevron trenutno edino podjetje iz Združenih držav Amerike, ki mu je dovoljeno izvažati nafto iz te južnoameriške države kljub siceršnjim sankcijam. Operacija se izvaja v času političnih pretresov in sprememb v regiji, vendar Chevron zagotavlja, da vsi postopki potekajo v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi. Podjetje si prizadeva doseči najvišjo raven proizvodnje po oktobru lanskega leta, kar bi okrepilo njegov položaj na trgu. Pošiljka enajstih tankerjev kaže na ponovno oživljanje naftne industrije v Venezueli pod nadzorom ameriškega kapitala, medtem ko preostali del izvoza ostaja na zgodovinsko nizki ravni.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez, ki trenutno opravlja funkcijo začasne predsednice države, je odločno zavrnila kakršno koli vmešavanje tujih sil v notranje zadeve države. V svojem nagovoru je poudarila, da Venezuelo vodi izključno njena ustavna vlada in da usodo države ter njeno lastno usodo določa Bog, ne pa zunanji dejavniki. Njene izjave prihajajo v času izredne politične napetosti, ko se država spopada s pritiski mednarodne skupnosti in operacijami, uperjenimi proti Nicolásu Maduru. Rodríguezova je v svojem nastopu izpostavila suverenost venezuelskega ljudstva in utrdila stališče, da v državi ne vlada nihče drug kot legitimno izvoljena oblast. Poudarila je, da nobena tuja entiteta nima mandata ali moči za upravljanje venezuelskih institucij. Takšna retorika je usmerjena predvsem proti Združenim državam Amerike, ki so nedavno stopnjevale svoje ukrepe za aretacijo Nicolása Madura, kar je v državi povzročilo premike v vrhu izvršilne oblasti.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta med nedavnim incidentom utrpela lažje poškodbe glave. Po informacijah, ki so jih po navedbah ameriške mreže CNN posredovali predstavniki administracije takratnega predsednika ZDA Donalda Trumpa, sta se zakonca poškodovala med hitrim umikom v varno sobo. Do nesreče naj bi prišlo, ko sta med poskusom zagotovitve lastne varnosti z glavama udarila ob podboj vrat varnega prostora. Incident se je zgodil v času povečanih političnih napetosti v Venezueli, ko je predsednik Maduro s svojo ekipo izvajal varnostne protokole za zaščito pred morebitnimi grožnjami. Čeprav podrobnosti o naravi grožnje niso povsem pojasnjene, vladni viri poudarjajo, da sta poškodbi lažji in ne ogrožata njunega zdravstvenega stanja ali sposobnosti opravljanja funkcij. Dogodek je v mednarodni javnosti sprožil različne odzive, zlasti glede učinkovitosti varnostnih protokolov v predsedniški palači v Caracasu.

Venezuelski igralec Fernando Carrillo je v televizijskem intervjuju presenetil javnost z razkritjem, da je bil tri leta v ljubezenskem razmerju z Delcy Rodríguez, ki trenutno opravlja funkcijo vršilke dolžnosti predsednice Venezuele. Carrillo, ki je v Sloveniji in po svetu znan predvsem po svojih vlogah v telenovelah, je Rodríguezovo označil za svojo veliko ljubezen. Poleg osebnih podrobnosti je igralec v oddaji na mreži Telemundo javno izrazil podporo politični liniji vlade Nicolása Madura in stopil v bran Rodríguezovi pred očitki o izdaji. Njegove izjave so sprožile val odzivov, saj se Carrillo ni omejil le na zasebno preteklost, temveč je aktivno zagovarjal trenutno politično ureditev v državi. Med intervjujem je prišlo tudi do napetega besednega obračuna z drugo umetnico, kar je še dodatno pritegnilo pozornost medijev. Carrillo je poudaril, da njegovo spoštovanje do Rodríguezove ostaja neomajno, kljub zahtevnim političnim razmeram, v katerih se je znašla Venezuela po nedavnih dogodkih, povezanih z Nicolásom Madurom.

Venezuelske oblasti so razglasile sedemdnevno državno žalovanje za vojaškimi in civilnimi žrtvami, ki so izgubile življenje med ameriško vojaško operacijo 3. januarja. Vršilka dolžnosti predsednice Venezuele Delsy Rodríguez je v nagovoru na televiziji VTV poudarila, da je žalovanje posvečeno "mučencem", ki so padli med obrambo republike in predsednika Nicolása Madura pred tujo agresijo. Po njenih besedah so mladi moški in ženske dali svoja življenja za zaščito suverenosti države. Po poročanju ruskih in ameriških medijev so ameriške sile med operacijo, katere namen je bil zajetje predsednika Madura, pobile večji del njegove osebne straže in številne mimoidoče. Obrambni minister Vladimir Padrino López je potrdil, da je med žrtvami veliko število varnostnega osebja. Časnik New York Times poroča, da je skupno število smrtnih žrtev doseglo 80, medtem ko kubanske oblasti navajajo, da je bilo med ubitimi tudi 32 državljanov Cube. Rodríguezova je ob tem pozvala k notranjemu miru in končanju tujih pritiskov na državo.

Začasna predsednica Venezuele Delcy Rodríguez je v torkovem nagovoru odločno zavrnila trditve, da državo upravljajo tuji dejavniki. V pismu, naslovljenem na ameriškega predsednika Donalda Trumpa, se je zavzela za uravnotežen odnos, ki temelji na vzajemnem spoštovanju. Rodríguezova je poudarila, da o usodi države odloča ljudstvo oziroma bog, in ne zunanji akterji, s čimer se je odzvala na Trumpove izjave o ameriškem vplivu na upravljanje Venezuele po nedavni aretaciji Nicolása Madura. Kljub napetosti z Washingtonom je Rodríguezova že začela izvajati prve notranjepolitične ukrepe, med katerimi je vzpostavitev kmetijsko-prehranskega generalštaba pod vodstvom novega podpredsednika za gospodarstvo Calixta Ortege. S tem želi utrditi svojo politično avtoriteto in dokazati operativnost nove vlade v obdobju tranzicije. Odnosi z Združenimi državami Amerike ostajajo zapleteni, saj Trumpova administracija trdi, da Rodríguezova sodeluje pri preoblikovanju države po ameriških smernicah, medtem ko ona takšne navedbe javno zanika.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je le nekaj dni po zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura prevzela nadzor nad naftno industrijo Venezuele. Po doseženem dogovoru bo država Združenim državam Amerike dobavila od 30 do 50 milijonov sodčkov surove nafte, kar predstavlja ključen korak pri stabilizaciji ameriškega energetskega trga in neposreden poseg v gospodarstvo te južnoameriške države. Nadzor nad prodajo nafte ZDA omogoča upravljanje z ogromnimi finančnimi sredstvi, ki so bila prej pod neposrednim nadzorom Madurovega režima. Poteza sledi obdobju intenzivnih političnih napetosti in neposrednih pogajanj med Washingtonom in Caracasom. ZDA so s tem dejanjem utrdile svojo vlogo glavnega arbitra v venezuelski naftni prihodnosti, hkrati pa si zagotovile energetske surovine po ugodnih pogojih. Ta razvoj dogodkov pomeni korenit zasuk v regionalni geopolitiki, saj so ZDA s finančnim in fizičnim nadzorom nad izvozom nafte dejansko prevzele vodenje najpomembnejšega venezuelskega gospodarskega sektorja, medtem ko se država še vedno spopada z notranjo politično nestabilnostjo.

Venezuelski državljani si prizadevajo za vrnitev v vsakdanje življenje po dramatični operaciji Združenih držav Amerike, v kateri je bil zajet predsednik Nicolás Maduro. Kljub poskusom normalizacije razmer v državi vlada ozračje strahu, saj so varnostne sile pod vodstvom nove vršilke dolžnosti predsednice Delcy Rodríguez začele ostro preganjati kakršne koli znake podpore odstavitvi dolgoletnega voditelja oziroma proslave ob njegovem padcu. Napetosti v prestolnici Caracas in drugod po državi ostajajo visoke, medtem ko se prebivalstvo spopada z negotovostjo glede prihodnosti in morebitno stopnjevano represijo. Humanitarne organizacije in skupine za človekove pravice že poročajo o povečanem pritisku na civilno družbo. Medtem ko so nekateri deli prebivalstva izrazili odpornost na nove razmere, večina ostaja ujeta med strahom pred represivnim aparatom in upanjem na stabilizacijo države po večletni politični in gospodarski krizi, ki se je s tovrstnim mednarodnim posegom le še poglobila.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je razglasila sedemdnevno nacionalno žalovanje v spomin na žrtve ameriškega vojaškega napada, med katerimi je bilo 23 venezuelskih in 32 kubanskih varnostnih sil.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Donald Trump se sooča s kritikami zaradi poskusov revidiranja dogodkov 6. januarja 2021. Strokovnjaki opozarjajo, da bo naslednji napad MAGA na poštene volitve drugačen od tistega 6. januarja. Jim Jordan naj bi po mnenju nekega zakonodajalca Jacku Smithu po pomoti podaril skrivno orožje.

Voditeljica venezuelske opozicije Maria Corina Machado je v nastopu na televiziji Fox News izrazila pripravljenost, da svojo nedavno prejeto Nobelovo nagrado za mir deli z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ta poteza sledi poročilom o zaostritvi odnosov med Belo hišo in venezuelsko opozicijo, potem ko je Trump domnevno odrekel podporo Machadovi prav zaradi njenega prejetja te prestižne nagrade. Machado se je Trumpu javno zahvalila tudi za nedavno operacijo v Caracasu, v kateri so ameriške sile zajele Nicolása Madura in njegovo soprogo. Politična strategija Machadove očitno meri na ponovno pridobitev naklonjenosti ameriške administracije, ki je ključna za stabilizacijo razmer v Venezueli po padcu Madurovega režima. Z delitvijo priznanja želi opozicijska voditeljica pomiriti predsednika Trumpa, ki naj bi bil nezadovoljen, ker sam ni bil prejemnik nagrade za svoje posege v latinskoameriško politiko. Dogajanje odraža zapleteno dinamiko med venezuelskimi demokratičnimi silami in Washingtonom v času ključnih političnih sprememb v regiji.

Venezuelska opozicijska voditeljica in dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025 María Corina Machado je izjavila, da želi svoje priznanje deliti z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Do te napovedi je prišlo le dva dni po tem, ko so ameriške sile zajele venezuelskega diktatorja Nicolása Madura, kar je Machado označila za zgodovinsko zmago pravičnosti nad tiranijo. Machado je v pogovoru za medije poudarila, da si Trump nagrado zasluži zaradi svoje vloge pri stabilizaciji regije in odstranitvi Madurovega režima. Kljub javni podpori in pripravljenosti na delitev prestižnega priznanja pa se zdi, da je ta gesta za politično prihodnost Machado v Venezueli prišla prepozno. Poročila kažejo, da je Trumpovo nezadovoljstvo, ker sam ni prejel nagrade, ki si jo je močno želel, vplivalo na njegovo odločitev glede prihodnjega vodstva države. Namesto venezuelske nobelovke je Trump podprl tehnokratko Delcy Rodríguez, s čimer je Machado kljub njenim prizadevanjem in mednarodnemu ugledu de facto izključil iz načrtov za prevzem predsedniškega položaja po padcu Madura.

Švicarski zvezni svet je v ponedeljek odredil takojšnjo zamrznitev vseh sredstev v Švici, ki so v lasti venezuelskega predsednika Nicolása Madura in z njim povezanih oseb. Odločitev, ki je stopila v veljavo 5. januarja 2026, sledi nedavnemu zajetju Madura s strani ameriških sil. Švicarske oblasti so s tem ukrepom omejile finančni manevrski prostor nekdanjega režima v Caracasu in preprečile morebitno odtujitev državnega premoženja preko švicarskega bančnega sistema. Ukrep predstavlja pomemben zasuk v švicarski nevtralni politiki in se sklada z mednarodnim pritiskom na Madurovo administracijo po njegovem pridržanju. Dogodek je sprožil tudi ostre politične razprave v Združenih državah Amerike, kjer so se v javnosti pojavila različna mnenja o vlogi Washingtona pri odstavitvi in zajetju venezuelskega voditelja. Medtem ko nekateri svetovalci odločitev zagovarjajo kot nujno za vzpostavitev demokracije, drugi opozarjajo na dolgoročne posledice ameriškega posredovanja v Južni Ameriki. Zamrznitev sredstev v Švici velja za ključni korak pri onemogočanju finančne mreže, ki je podpirala Madurov režim, hkrati pa odločitev odraža stopnjevanje mednarodnih sankcij proti venezuelskemu vrhu po političnih spremembah v državi.

Rusko zunanje ministrstvo je uradno pozdravilo imenovanje Delcy Rodriguez za začasno predsednico Venezuele. V izjavi za javnost je Moskva poudarila, da morajo prebivalci Venezuele svojo usodo določiti sami, brez kakršnega koli zunanjega vpletanja. Ruska diplomacija je ob tem ponovno izrazila neomajno podporo državni suverenosti in zaščiti pred pritiski tujih sil, kar je neposreden odziv na dolgotrajno politično nestabilnost v državi. Ta poteza Moskve sledi obdobju intenzivnih mednarodnih napetosti, v katerih je Rusija večkrat nastopila kot ključna zaveznica venezuelskih oblasti. Odločitev o podpori Rodriguezovi je tesno povezana s predhodnimi dogodki, vključno z aretacijo Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike, kar je Rusija označila za nedopustno agresijo. S priznavanjem nove začasne voditeljice Rusija poskuša stabilizirati politični položaj v državi, hkrati pa ohraniti svoj geopolitični vpliv v regiji in preprečiti nadaljnje vojaško ali politično posredovanje zahodnih držav.