V Iranu so se po vsej državi razširili množični protivladni protesti, ki so prerasli v nasilne spopade med demonstranti in varnostnimi silami. Nemiri, ki so se sprva začeli kot izraz nezadovoljstva nad visokimi cenami in gospodarsko stagnacijo, so hitro dobili politično razsežnost z zahtevami po korenitih spremembah režima. Na družbenih omrežjih so se pojavili posnetki, ki prikazujejo protestnika, ki je proti iranskim varnostnim silam uporabil metalec ognja, kar kaže na stopnjevanje nasilja na obeh straneh. Iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej je v odzivu na dogajanje priznal, da so gospodarske zahteve prebivalstva legitimne in poštene, hkrati pa je ostro opozoril pred dejanji tistih, ki jih je označil za izgrednike. Protesti so se iz Teherana razširili v več kot 30 mest, pri čemer so ključno vlogo pri začetku nemirov odigrali trgovci na teheranskem Velikem bazarju, ki so zaradi drastičnega padca vrednosti nacionalne valute rial zaprli svoje prodajalne. Razmere ostajajo napete, saj se protestni val kljub poskusom zatrtja s strani oblasti ne umirja.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v nagovoru narodu ločil med legitimnimi protesti zaradi gospodarskih težav in nasilnimi nemiri, ki so v zadnjih dneh zahtevali najmanj osem smrtnih žrtev. Hamenej je poudaril, da so pritožbe državljanov glede visokih življenjskih stroškov in inflacije upravičene, ter pozval uradnike, naj se z njimi aktivno spopadajo in vzpostavijo dialog s prebivalstvom. Obenem je ostro obsodil nasilna dejanja in napovedal, da bodo tisti, ki povzročajo nemire, morali odgovarjati za svoja dejanja. Val protestov se je razširil po državi zaradi nezadovoljstva z gospodarskim stanjem, vključno z visokimi cenami in padcem vrednosti nacionalne valute. Hamenejeva izjava prihaja v času, ko se protivladne demonstracije stopnjujejo, kar povečuje pritisk na iranske oblasti. Vrhovni voditelj je izpostavil, da se morajo uradniki pogovarjati s tistimi, ki imajo legitimne pritožbe, medtem ko je za tiste, ki izvajajo nasilje, zahteval oster odziv varnostnih sil.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v javnem nagovoru podprl ekonomske zahteve prebivalstva, a hkrati ostro obsodil nasilne nemire, ki so v državi zahtevali najmanj osem smrtnih žrtev. Hamenej je poudaril, da so mirni protesti zaradi gospodarskih težav legitimni, vendar je zahteval odločno ukrepanje proti tistim, ki jih je označil za izgrednike. Po njegovih besedah morajo državni uradniki prisluhniti državljanom in se z njimi zaplesti v dialog, medtem ko je za nasilna dejanja napovedal stroge sankcije. Napetosti v Iranu so se stopnjevale zaradi vse večjega nezadovoljstva z gospodarskim stanjem v državi, kar je sprožilo val demonstracij v večjih mestih. Hamenej je v svojem govoru jasno začrtal mejo med tistimi, ki izražajo upravičeno nezadovoljstvo, in tistimi, ki po njegovem mnenju spodkopavajo varnost države. Pozval je oblasti, naj naslovijo pritožbe javnosti, obenem pa je izrazil prepričanje, da morajo biti izgredniki postavljeni na svoje mesto, da se prepreči nadaljnje širjenje nasilja.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto nagovoril državljane po valu novih demonstracij, v katerih je umrlo najmanj osem ljudi. Hamenej je v svojem govoru potegnil jasno mejo med legitimnimi gospodarskimi pritožbami prebivalstva in nasilnimi nemiri, ki jih po njegovih besedah izvajajo izgredniki. Poudaril je, da so protesti zaradi ekonomskih težav upravičeni, vendar je hkrati opozoril, da se bodo tisti, ki izvajajo nasilje, spopadli s strogimi ukrepi države. Vrhovni voditelj je pozval državne uradnike, naj stopijo v dialog z državljani, ki imajo utemeljene pritožbe glede gospodarskega stanja. Po Hamenejevih besedah se morajo oblasti pogovarjati s tistimi, ki mirno protestirajo, medtem ko je za tiste, ki povzročajo nemire, dejal, da jih je treba postaviti na njihovo mesto. Stopnjevanje napetosti v državi je neposredna posledica globoke gospodarske krize in visoke inflacije, ki sta na ulice pognali številne Irance, vendar režim kljub priznanju legitimnosti zahtev ne namerava dopustiti ogrožanja javnega reda.

V Iranu se je število smrtnih žrtev v nasilnih nemirih, ki so jih sprožile hude gospodarske težave in visoki življenjski stroški, povzpelo na najmanj deset oseb. Iranske oblasti so v soboto potrdile smrt še dveh oseb, kar nakazuje na dodatno zaostrovanje razmer v državi. Protesti, ki so se začeli kot odraz nezadovoljstva nad pešajočim gospodarstvom in nizkim življenjskim standardom, se kljub poskusom oblasti, da bi vzpostavile red, ne umirjajo. Nasilje se je razširilo v več mest, kjer so se protestniki spopadli z varnostnimi silami. Glavni vzroki za nezadovoljstvo prebivalstva ostajajo visoka inflacija, brezposelnost in splošno pomanjkanje gospodarskih reform. Iranska vlada za nemire delno krivi tuje vplive, vendar prizna, da so gospodarske težave realen povod za jezo državljanov. Varnostne razmere v državi ostajajo napete, saj ni znakov, da bi se protestni val v kratkem polegel.

Protesti v Iranu se nadaljujejo že osmi dan in postajajo vse bolj nasilni. Organizacije za človekove pravice so poročale o 19 smrtnih žrtvah. Protesti se nanašajo tudi na dogodke v drugih regijah sveta.

V več mestih na zahodu Irana so v soboto izbruhnili siloviti spopadi med državnimi varnostnimi silami in protestniki, ki so zahtevali reforme in nasprotovali trenutnemu režimu. Po navedbah dveh neodvisnih mednarodnih organizacij za človekove pravice so v nasilju umrli najmanj štirje ljudje. Poročila kažejo, da so pripadniki iranske revolucionarne garde uporabili strelno orožje in odprli ogenj neposredno na množico demonstrantov. Incidenti so se zgodili v času zaostrenih napetosti v državi, kjer so se protesti razširili zaradi nezadovoljstva z represivno politiko in gospodarskimi razmerami. Lokalne oblasti informacij o žrtvah še niso uradno potrdile, vendar očividci in aktivisti na terenu poročajo o številnih ranjenih. Varnostne sile so po navedbah prič uporabile tudi solzivec in fizično silo, da bi razgnali zbrane množice, kar je privedlo do dodatne eskalacije nasilja na ulicah.

V Iranu se nadaljujejo obsežni protivladni protesti, ki so prerasli v nasilne spopade med demonstranti in državnimi varnostnimi silami. Po navedbah očividcev so nemiri terjali več smrtnih žrtev, ko so varnostni organi poskušali zadušiti demonstracije. Protestniki že več dni izražajo nezadovoljstvo s trenutnim režimom, razmere pa se po poročanju s terena stopnjujejo v več mestih po državi. Natančno število žrtev ostaja neznano, saj so informacije iz države omejene, vendar poročila neodvisnih prič potrjujejo uporabo sile s strani represivnega aparata. Gre za enega najresnejših valov nezadovoljstva v zadnjem obdobju, ki odraža globoke družbene in politične napetosti v islamski republiki. Varnostne sile so na ulicah uporabile različna sredstva za razgon množic, kar je privedlo do tragičnih posledic.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto priznal, da so gospodarske zahteve protestnikov v državi popolnoma upravičene, vendar je hkrati ostro posvaril pred delovanjem tistih, ki jih je označil za izgrednike. Demonstracije, ki so se v nedeljo začele kot izraz nezadovoljstva zaradi visokih cen in gospodarske stagnacije, so se medtem razširile v več kot dva ducata mest. Prvotni poudarek na življenjskih stroških se je v zadnjih dneh preobrazil v širše politično nezadovoljstvo, ki vključuje tudi študentsko populacijo in trgovce v prestolnici. Hamenej je v govoru ob šiitskem prazniku poudaril, da si predsednik države in visoki uradniki prizadevajo za rešitev težkih gospodarskih razmer v državi, ki jo močno omejujejo mednarodne sankcije. Kljub razumevanju za stiske prebivalstva je vrhovni voditelj napovedal oster odziv oblasti proti vsem, ki bi povzročali nerede ali ogrožali javni red. Napetosti v Iranu so se stopnjevale po drastičnem padcu vrednosti nacionalne valute, kar je sprožilo najobsežnejše proteste v zadnjih treh letih.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v nedavnem nagovoru izpostavil, da trgovci na bazarjih predstavljajo enega najbolj zvestih slojev islamskemu sistemu in revoluciji. Po njegovih besedah se pod imenom tržnice ne more izvajati upora proti Islamski republiki, saj naj bi bili protesti v tem sektorju spodbujeni s strani zunanjih sovražnikov. Hamenej je poudaril razliko med legitimnimi zahtevami prebivalstva in dejanji tistih, ki jih je označil za izgrednike. Voditelj je v svojem govoru izpostavil, da so se za upravičenimi zahtevami trgovcev skrili tisti, ki želijo destabilizirati državo. Opozoril je, da se bo oblast z mirnimi protestniki pogovarjala, medtem ko bodo izgredniki sankcionirani v skladu z zakonom. Hamenej je prav tako komentiral nestabilnost iranske valute in visoko rast tečajev tujih valut, kar je označil za nenaraven proces in delo sovražnih sil, ki želijo oslabiti iransko gospodarstvo.

Iranski organi pregona so v provinci Hamadan aretirali več domnevnih vodij in ključnih akterjev nedavnih nemirov. Po besedah državnega tožilca v Hamadanu so proti vsem pridržanim osebam, ki so sodelovale pri zborovanjih in nemirih, že uvedli sodne postopke. Oblasti trdijo, da so bili prijeti posamezniki del organiziranih mrež, ki so spodbujale javne nerede. Državni tožilec je v uradni izjavi poudaril, da bodo obtožbe obravnavali v skladu z zakonskimi določili in ob spoštovanju državljanskih pravic, čeprav poročila o aretacijah prihajajo v času strožjega nadzora nad opozicijskimi dejavnostmi v državi. Gre za nadaljevanje širšega zatiranja protestov, ki so v zadnjem obdobju zajeli več iranskih mest, pri čemer se sodni organi osredotočajo predvsem na domnevne organizatorje in pobudnike uličnih shodov.

V Iranu so se v več mestih razširili nasilni protesti, ki so jih sprožile naraščajoče cene osnovnih dobrin, vključno s hrano in elektronskimi napravami. Po poročilih je v spopadih z državnimi varnostnimi silami umrlo več demonstrantov, saj se je režim na nezadovoljstvo državljanov odzval z uporabo sile. Protesti, ki so se sprva začeli zaradi ekonomskih težav, so hitro prerasli v širši upor proti vladajočemu mullahovemu režimu. Na dogajanje se je ostro odzval predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump, ki je iranskim oblastem zagrozil s posledicami zaradi uporabe nasilja nad civilisti. Trump je izrazil podporo protestnikom in poudaril, da svet opazuje ravnanje Teherana. Ameriška administracija pozorno spremlja razmere, medtem ko se nemiri v državi stopnjujejo, kar povečuje napetosti med Washingtonom in Teheranom na področju človekovih pravic in regionalne stabilnosti.

Združene države Amerike so Iranu zagrozile z vojaškim posredovanjem v primeru nadaljnjih smrtnih žrtev med demonstranti, ki se po vsej državi spopadajo z varnostnimi silami. Protivladni protesti, ki so se začeli pred petimi dnevi zaradi visokih življenjskih stroškov, visoke inflacije in gospodarskega zastoja, so se v četrtek sprevrgli v smrtonosno nasilje, v katerem je na zahodu države po uradnih podatkih umrlo najmanj šest ljudi. Poleg smrtnih žrtev so oblasti v Teheranu aretirale trideset oseb, napetosti pa se stopnjujejo tudi v ruralnih provincah. Ameriška administracija je ostro obsodila ravnanje iranskih oblasti in poudarila, da bo mednarodna skupnost pozorno spremljala odziv režima na zahteve državljanov po ekonomskih in političnih reformah. Iran se sooča z najmnožičnejšimi protesti v zadnjih letih, ki so posledica devalvacije nacionalne valute in splošnega nezadovoljstva prebivalstva z gospodarsko politiko države. Stopnjevanje nasilja med protestniki in varnostnimi silami, med katerimi so tudi pripadniki revolucionarne garde, povečuje tveganje za širši regionalni konflikt.

V več iranskih mestih so izbruhnili novi nasilni spopadi med protestniki in varnostnimi silami, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj šest oseb. Nemiri so posledica nezadovoljstva prebivalstva nad drastičnim zvišanjem življenjskih stroškov, predvsem cen osnovnih živil in energentov. Protesti, ki so se sprva začeli kot mirni shodi proti ekonomski politiki vlade, so se hitro sprevrgli v nasilje, ko so oblasti poskušale razgnati množice. Iranske oblasti so v več provincah omejile dostop do spleta, da bi preprečile organizacijo novih shodov, vendar se napetosti kljub temu stopnjujejo. Poročila s terena nakazujejo, da so varnostne sile uporabile solzivec in v nekaterih primerih tudi pravo strelivo. Gre za enega najresnejših izbruhov javnega nezadovoljstva v zadnjem obdobju, ki odraža globoko gospodarsko krizo v državi, dodatno zaostreno z mednarodnimi sankcijami in notranjo politično nestabilnostjo.

V Iranu so se peti zaporedni dan nadaljevali množični protesti proti avtoritarnemu državnemu vodstvu, ki jih je sprožila huda gospodarska kriza v državi. Demonstracije so zajele več mest, pri čemer so varnostne sile po poročanju prič v metropole poslale številne enote, medtem ko so na podeželju proti protestnikom nastopile z izjemno ostrino. Po zadnjih podatkih je val nasilja zahteval več smrtnih žrtev. Protestniki izražajo nezadovoljstvo nad gospodarskim stanjem in politično ureditvijo, medtem ko oblasti skušajo zadušiti nemire z uporabo sile. Razmere ostajajo napete, saj se protestni val kljub prisotnosti varnostnih sil ne umirja, temveč se v nekaterih delih države celo stopnjuje. Incidenti s smrtnimi izidi potrjujejo zaostritev konfliktov med prebivalstvom in režimskimi strukturami.

V več iranskih provincah so v zadnjih dneh izbruhnili siloviti protesti zaradi vse slabših gospodarskih razmer v državi. Demonstracije so prerasle v nasilne spopade s policijskimi silami, kar je po zadnjih podatkih zahtevalo najmanj šest smrtnih žrtev. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je bilo v četrtek zvečer ubitih najmanj troje ljudi, še 17 pa je bilo ranjenih, ko so se protestniki spopadli z organi pregona. Nasilje se je razširilo na več delov države, med drugim tudi v mesto Lordegan, kjer sta bili v četrtek zjutraj ubiti najmanj dve osebi. Protestniki, ki so nezadovoljni z visokimi življenjskimi stroški in gospodarsko nestabilnostjo, so se na ulicah soočili z represivnim odzivom policije. Poročila o žrtvah in ranjenih nakazujejo na stopnjevanje napetosti med iranskim prebivalstvom in oblastmi, ki skušajo demonstracije zatreti s silo.

V iranskem mestu Azna v provinci Lorestan je prišlo do nasilnega napada na sedež lokalne policije, v katerem so po uradnih podatkih umrle tri osebe, 17 ljudi pa je bilo ranjenih. Skupina napadalcev naj bi po navedbah lokalnih virov izkoristila protestni shod prebivalcev za izvedbo napada na policijske objekte. Med spopadi, ki so sledili vdoru v prostore, je prišlo do streljanja in fizičnega obračunavanja. Iranske oblasti so za dogodek obtožile tiste, ki jih označujejo za povzročitelje nemirov. Dogajanje v mestu Azna odraža širše napetosti v državi, kjer se protesti pogosto sprevržejo v nasilne spopade med varnostnimi silami in civilisti. Po incidentu so v provinci Lorestan poostrili varnostne ukrepe, ranjene pa so prepeljali v bližnje bolnišnice, kjer nekateri ostajajo v kritičnem stanju. Identitete žrtev še niso bile uradno potrjene.

Iranske tiskovne agencije in organizacije za človekove pravice so poročale, da je bilo v nemirih v Iranu ubitih več ljudi. Protesti, ki so jih sprožili naraščajoči življenjski stroški, so prerasli v nasilje.

V Iranu so se peti dan zaporednih protestov proti visokim življenjskim stroškom in gospodarski politiki vlade razplamteli spopadi med civilisti in varnostnimi silami, ki so terjali prve smrtne žrtve. Po navedbah lokalnih virov so bili ubiti najmanj trije ljudje, med njimi dva civilista in en pripadnik sil za zagotavljanje javnega reda. Gre za prvo večje nasilje s smrtnim izidom od začetka zborovanj, ki so se v nedeljo razširila po večjih mestih v državi. Protestniki so na ulicah izražali nezadovoljstvo nad naraščajočo inflacijo, brezposelnostjo in splošnim pomanjkanjem, kar je v več mestih privedlo do sporadičnih, a silovitih soočenj z organi pregona. Iranske oblasti so v odziv na nemire poostrile varnostne ukrepe, medtem ko poročila o žrtvah nakazujejo na stopnjevanje napetosti med režimom in prebivalstvom, ki zahteva ekonomske reforme in izboljšanje življenjskega standarda. Kljub prisotnosti varnostnih sil se protestno gibanje, ki ga poganja gospodarska stiska, za zdaj ne umirja.

Protesti v Iranu, ki jih spodbujajo gospodarske težave, se nadaljujejo že sedmi dan in so se razširili na podeželske province. Med protesti je bil ubit pripadnik iranske paravojaške enote, kar je potrdila tiskovna agencija Mehr. Predsednik Pezeshkian je priznal legitimnost zahtev protestnikov. Vzroke za nemire naj bi predstavljale gospodarske težave.

Po poročanju tožilca v Kuhdaštu je bilo med nedavnimi nemiri in sabotažami, vključno z metanjem kamenja na policiste, ranjenih 13 policistov, pripadnik milice Basidž pa je zaradi hudih poškodb umrl. Aretiranih je bilo 20 ljudi.

V Iranu se je razplamtel nov val protestov, ki so ga spodbudile nezadovoljne gospodarske razmere, pri čemer je prišlo do smrtne žrtve med pripadniki režimskih sil. Po uradnih poročilih je bil ubit član paramilitarne enote, ki je poskušala zadušiti demonstracije. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, saj se protesti širijo v različne dele države, kjer varnostne sile uporabljajo stroge ukrepe za vzpostavitev reda. Poročila z nekaterih drugih območij države navajajo, da so varnostne sile proti protestnikom uporabile celo ostro strelivo, kar nakazuje na stopnjevanje nasilja in neizprosen odziv teheranskih oblasti na ljudsko nezadovoljstvo. Protestniki se na ulicah zbirajo zaradi visokih življenjskih stroškov in inflacije, kar se je sprevrglo v širši upor proti vladni politiki in represiji. Mednarodni opazovalci opozarjajo na morebitno nadaljnje zaostrovanje konfliktov med civilnim prebivalstvom in oboroženimi organi države.

V Iranu se varnostne razmere v zadnjem obdobju hitro zaostrujejo, saj državo pretresajo obsežni protesti, ki so naleteli na silovit odziv državnih organov. Po poročanjih s terena so iranske varnostne sile v prizadevanjih za zatrtje nemirov uporabile fizično silo in izvedle številne aretacije protestnikov. Razmere v državi so se zaostrile do točke, ko so incidenti postali del širšega vala nezadovoljstva, ki zajema večja mesta in province. Iranske oblasti so potrdile povečano število pridržanj, vendar hkrati zavračajo kritike o prekomerni uporabi sile. Mednarodne organizacije opozarjajo na kršitve človekovih pravic in omejevanje svobode govora, medtem ko se število žrtev in zaprtih oseb še naprej povečuje. Protesti so odraz globokih notranjepolitičnih napetosti, ki vplivajo na celotno regijo Bližnjega vzhoda in sprožajo vprašanja o stabilnosti iranskega režima.

Iranske sile so streljale na protestnike, ki so napadli vladno poslopje v provinci Fars. Spopadi so se zgodili v več mestih in so del protvladnih demonstracij, ki potekajo že od nedelje.

Novi val protestov v Iranu je sprožila kombinacija gospodarskih težav, podnebnih sprememb in strahu pred vojno. Analitiki se sprašujejo, kako realen je politični preobrat v državi.

Protesti v Iranu se širijo in oblasti so že aretirale prve protestnike, ki so izražali nezadovoljstvo zaradi gospodarskega položaja.

Aktivisti skupine Take Back Power so polili vitrino s krono draguljev v Tower of London s pecivom iz jabolk in kremo. Policija je aretirala štiri protestnike zaradi vandalizma.

V Novem Sadu je prišlo do spopadov med policijo in protestniki, ki so poskušali preprečiti odstranitev avtobusa Milomira Jaćimovića pred zgradbo pokrajinske vlade. Policija je uporabila silo in potisnila protestnike, pri čemer je bilo več ljudi poškodovanih in najmanj ena oseba aretirana. Jaćimovićev sin je ponovno začel gladovno stavko.

Policija še vedno išče osem protestnikov, ki naj bi med protesti metali kamenje in steklenice na policiste. Eden od policistov je bil pri tem poškodovan.

Zvezna sodnica v Chicagu je napovedala, da bo zveznim agentom odredila omejitev uporabe sile proti mirnim protestnikom in medijem. Utemeljila je, da trenutne prakse kršijo njihove ustavne pravice. Odredba bo omejila uporabo sile s strani zveznih agentov med protesti in pri delu novinarjev.

Samia Suluhu Hassan je prisegla kot predsednica Tanzanije po volitvah, ki jih je opozicija označila za prevaro in so jih zaznamovali nasilni protesti zaradi izključitve opozicijskih kandidatov. Slovesnost je bila omejena na povabljene goste. Opozicija je zavrnila izide volitev, medtem ko je Zimbabve izrazil podporo Hassanovi.

Glavna opozicijska stranka v Tanzaniji je sporočila, da je bilo v protestih zaradi volitev ubitih na stotine ljudi. Generalni sekretar ZN je pozval k preiskavi obtožb.

Med spopadi med varnostnimi silami in protestniki opozicije v Douali so bili ubiti najmanj štirje ljudje. Smrtne žrtve je potrdil regionalni guverner, po navedbah kampanje predsedniškega kandidata Issa Tchirome pa so bili ubiti s strelnim orožjem.

V Amsterdamu je na protestu proti vojni v Gazi sodelovalo več sto tisoč ljudi, ki so pozivali nizozemsko vlado k ostrejšemu stališču do Izraela. V Barceloni se je protest proti izraelski politiki sprevrgel v nasilje, pri čemer je bilo ranjenih 20 policistov in aretiranih več ljudi. V Tel Avivu so potekali protesti podpornikov družin izraelskih talcev, ki jih zadržuje Hamas, s pozivi k ustavitvi vojne in izpustitvi talcev. V Manchestru pa so se pojavila pisma glede napada na sinagogo in pravice do protesta, ki opozarjajo na napačno enačenje sionizma z judovstvom.

V Manchestru je policija pozvala ljudi, naj premislijo o organizaciji demonstracij po napadu na sinagogo. V Dublinu so med pro-palestinskim protestom aretirali dve osebi, policija pa je uporabila poper sprej. V Gruziji je policija uporabila vodne topove in poper sprej proti protestnikom, ki so poskušali vdreti v predsedniško palačo.

V Londonu je 30.000 protirasističnih protestnikov korakalo skozi center mesta, vzklikajoč gesla proti rasizmu. V Washingtonu, ZDA, pa je potekal protest proti federalizaciji policije s strani Trumpove administracije.

V Indoneziji so aretacije protestnikov sprožile zaskrbljenost glede cenzure in političnega kaosa. V Nepalu se protesti stopnjujejo, demonstranti zahtevajo odgovornost politikov in obsežne reforme. Po nasilnih protestih, ki so strmoglavili vlado, si množice prizadevajo zapustiti Nepal, vojska pa poskuša vzpostaviti red. Mladi voditelji v Nepalu so izrazili mnenje, da še niso pripravljeni prevzeti vodenja.

Dirka po Španiji se je soočala z nadaljnjimi prekinitvami zaradi propalestinskih protestov, zaradi česar so kolesarji glasovali za nevtralizacijo 17. etape, če bi protesti ovirali potek. Dirka je bila skrajšana, zadnji dve etapi pa sta potekali pod strogim nadzorom varnostnih sil. Javier Guillen, direktor dirke, je obljubil, da bo dirka končana v Madridu, proteste pa označil za nezakonite. Egan Bernal je zmagal na skrajšani etapi.

V Nepalu je vladna prepoved 26 platform socialnih medijev povzročila nasilne proteste po vsej državi, v katerih je umrlo najmanj 19 ljudi, več kot 100 pa je bilo ranjenih. Protestniki, predvsem mladi, so se z uporabo VPN-jev in uličnimi demonstracijami uprli cenzuri ter zahtevali odgovornost in razkritje korupcije. Zaradi množičnega nasilja so oblasti umaknile blokado.

V Nepalu so izbruhnili množični protesti, ki so jih vodili mladi in so zahtevali konec korupcije. Protesti so privedli do odstopa premierja KP Sharma Olija, odstopa ministra za kmetijstvo zaradi prepovedi družbenih medijev in aretacije nekdanjega namestnika premierja Lamichhaneja. Protestniki so napadli tudi aktualnega namestnika premierja Bishnuja Paudela. Zaradi politične nestabilnosti se pojavljajo ugibanja o morebitni vrnitvi nekdanjega kralja Gyanendre na oblast.

Protesti proti imigracijski politiki Trumpove administracije so se razširili v London in Portland, kjer je predsednik zagrozil z napotitvijo Nacionalne garde zaradi protestov proti ICE. Medtem je zvezno sodišče prepovedalo napade na novinarje, ki poročajo o protestih proti ICE, potem ko je ugotovilo, da so zvezni agenti "nerazločno in presenetljivo divjaško" uporabljali orožje za nadzor množic. Senatorji so pozvali ICE, naj ustavi uporabo tehnologije prepoznave obraza.

V Beogradu se je nadaljeval protest "Indeks je močnejši od pendreka", ki so ga organizirali študenti kot odgovor na policijsko represijo. Protest se je začel pred Vlado Srbije, nato pa se je množica protestnikov premaknila proti Palati pravde, kjer so protestniki na stopnice polili rdečo barvo in napisali "Ruke su vam krvave". Protestniki so se nato odpravili proti sedežu Sektorja notranje kontrole Ministrstva za notranje zadeve.

Na konferenci Reforme UK je prišlo do incidenta, ko so trije protestniki prekinili govor Nigela Faragea. Protestniki so Faragea obtožili, da dela za superbogate donatorje in zahtevali obdavčitev superbogatih. Med odstranjevanjem protestnikov iz dvorane je Farage pozval varnostnike, naj ravnajo nežno.

V Bandungu v Indoneziji so izbruhnili protesti, potem ko je policija uporabila solzivec v kampusu Univerze Islam Bandung (Unisba) in Univerze Pasundan (Unpas). Študentski predstavniki Unisba so obsodili policijsko represijo, medtem ko policija zanika, da bi solzivec uporabila znotraj kampusa, in trdi, da so provokatorji poskušali zanetiti konflikt med policijo in študenti. Rektor Unisba je potrdil, da policija med preiskavo ni vstopila v kampus.

V Indoneziji so protesti, ki so se začeli zaradi smrti voznika, ki ga je povozilo policijsko vozilo, in zaradi visokih plač poslancev, prerasli v nasilje po vsej državi. V spopadih in požarih, ki so zajeli vladne zgradbe, so umrle najmanj tri osebe, več je ranjenih. Protesti so se razširili v več kot 30 mest, kar je povzročilo odpoved potovanja kitajskega predsednika v Indonezijo, kitajsko veleposlaništvo pa je opozorilo svoje državljane. Skupine protestnikov so zaradi varnostnih razlogov prekinile proteste, TikTok pa je začasno ustavil oddajanje v živo v državi.

Irska ambasadorka v Nemčiji je izrazila zaskrbljenost nemškim oblastem po tem, ko so policisti med pro-palestinskim protestom v Berlinu napadli irskega demonstranta. Nemški ambasador obravnava napad policije na irsko državljanko Kitty O'Brien, ki jo je nemški policist dvakrat udaril v obraz med protestom proti ubijanju palestinskih novinarjev v izraelskih zračnih napadih, zelo resno. V Indiji se soočata BJP in kongres pred Rajiv Bhawanom zaradi domnevnih izjav proti premierjevi materi, pri čemer je močna prisotnost policije pomagala pri obvladovanju napetosti. V Ukrajini so aretirali osumljenca za streljanje na nekdanjega predsednika parlamenta Andrija Parubija, je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

V Združenem kraljestvu in Avstraliji so potekali protesti proti priseljevanju, na katerih je prišlo do spopadov med protestniki in nasprotniki. V Londonu so aretirali pet ljudi, potem ko so protestniki poskušali vdreti v hotel, v katerem so nameščeni prosilci za azil. V Avstraliji so se nacionalisti zbrali na shodih, kjer so pozivali k zaustavitvi množičnih migracij. V Indoneziji so politične stranke po protestih, v katerih je umrlo pet ljudi, privolile v ukinitev ugodnosti za parlamentarce.

V Združenem kraljestvu se stopnjujejo napetosti zaradi priseljevanja, kar se odraža v številnih protestih po vsej Angliji. V Eppingu so aretirali tri moške med protestom pred hotelom, ki gosti prosilce za azil, potem ko je sodišče odločilo, da lahko tam ostanejo. Podobni protesti so potekali tudi v Londonu, Skegnessu in Gloucesterju, kjer prav tako nastanjajo prosilce za azil. V Londonu so aretirali pet ljudi, med protestom v nakupovalnem središču Canary Wharf pa je bil napaden policist. Britanski premier je obljubil, da bo pridržal in vrnil nezakonite migrante, saj se vlada sooča z vse večjim pritiskom glede prehodov preko Rokavskega preliva. Somalijski prosilec za azil v Eppingu je izrazil strah migrantov zaradi protestov. Lokalni svet v Essexu pa je ponudil čustveno podporo zaposlenim, ki jih 'motijo' britanske zastave.

Organizatorji shoda »March for Australia« so zavrnili pomisleke glede varnosti in trdijo, da bi morebitno nasilje povzročili protiprotestniki. Policija v Canberri je sporočila, da ni obveščevalnih podatkov, ki bi nakazovali na namerna nasilna dejanja in svetuje prebivalcem, naj nadaljujejo z običajnimi aktivnostmi.

V postapartheidni Južni Afriki so pogosti javni protesti, ki se nanašajo predvsem na nezadovoljstvo z zagotavljanjem osnovnih storitev, kot so stanovanja, elektrika in odvoz smeti. Med letoma 2007 in 2013 je bilo povprečno več kot 11 protestov dnevno, raziskave pa kažejo, da se je število protestov v 20 letih po letu 1997 skoraj podvojilo. Zaradi neodzivnosti vlade pri reševanju teh težav protestniki uporabljajo vse bolj militantne taktike, da bi izrazili svoje nezadovoljstvo.