Trumpove grožnje s carinami na evropsko blago povzročile padec na svetovnih trgih
Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo novih carin na uvoz blaga iz osmih evropskih držav, kar je sprožilo buren odziv na svetovnih finančnih trgih. Ukrep predvideva 10-odstotne carine, ki bi začele veljati 1. februarja, in bi se lahko do junija povzpele na 25 odstotkov, če ZDA ne bo omogočen nakup Grenlandije. Na udaru so se znašle Danska, Norveška, Švedska, Francija, Nemčija, Združeno kraljestvo, Nizozemska in Finska, ki so sicer ključne zaveznice zveze NATO. Zaradi napovedi so terminske pogodbe na ameriške indekse in evropske delnice, predvsem v avtomobilskem in luksuznem sektorju, močno upadle. Trg kriptovalut je utrpel še hujši udarac; cena bitcoina se je v le dveh urah znižala za skoraj 4.000 dolarjev, kar je povzročilo likvidacije v vrednosti več sto milijonov dolarjev. Vlagatelji so v iskanju varnosti preusmerili kapital v zlato, ki je doseglo rekordne vrednosti nad 4.670 dolarjev za unčo. Evropska unija že pripravlja povračilne ukrepe, medtem ko ekonomske študije kažejo, da breme dosedanjih Trumpovih carin v 96 odstotkih nosijo ameriški potrošniki in ne tuja podjetja. Britanska finančna ministrica Rachel Reeves je zaradi negotovosti že odpovedala načrtovan nastop na londonski borzi. Razmere ostajajo napete, saj trgi pričakujejo tudi odločitev ameriškega vrhovnega sodišča glede pravne podlage za predsednikovo carinsko politiko.