Stavba pravoslavne gimnazije v ruskem mestu Voronež je bila v noči na 10. januar 2024 poškodovana med obsežnim napadom ukrajinskih brezpilotnih letal. Po navedbah tamkajšnje mestne uprave so drobci sestreljenih letal zadeli izobraževalno ustanovo, ki deluje pod okriljem eparhije, zaradi česar so morali začasno prekiniti učni proces. Pristojne službe še ocenjujejo škodo, medtem ko točen datum ponovnega odprtja šole ostaja neznan. Guverner Voroneške oblasti Aleksander Gusev je potrdil, da je napad zahteval tudi človeške žrtve in povzročil precejšnjo materialno škodo. Zaradi padca delov drona na zasebno hišo je umrla mlada ženska, še štiri osebe pa so bile v regiji ranjene. Ruske oblasti so dogodek označile za enega najsilovitejših napadov na mesto od začetka vojaškega konflikta v Ukrajini. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napadov na rusko ozemlje zunaj neposrednih bojnih linij. Napadi z brezpilotniki na Voronež, ki leži približno 250 kilometrov od meje z Ukrajino, postajajo vse pogostejši, pri čemer so pogosto tarča infrastrukturni in civilni objekti. Lokalna administracija je obljubila pomoč pri sanaciji poškodovane gimnazije in drugih prizadetih objektov v zasebni lasti.

Ruska protizračna obramba je sporočila, da je med 9:00 in 16:00 prestregla in uničila 33 ukrajinskih brezpilotnih letal nad različnimi regijami Rusije. Kasneje, med 16:00 in 20:00, je bilo sestreljenih še 10 ukrajinskih brezpilotnih letal.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po ruskem napadu z novo raketo na zahodno Ukrajino, v katerem so bili ubiti štirje ljudje.

Rusko zunanje ministrstvo je zanikalo kakršnokoli vpletenost v poškodovanje katarskega veleposlaništva v Kijevu in poudarilo, da diplomatska predstavništva nikoli niso bila tarča ruskih sil. Ministrstvo je za škodo okrivilo delovanje ukrajinske zračne obrambe.

Ukrajina je po ruskem napadu na lvovsko regijo z balističnim raketnim sistemom srednjega dosega Orešnik uradno sprožila postopek za nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je sporočil, da Kijev pričakuje odločen odziv mednarodne skupnosti na stopnjevanje agresije, pri čemer je izpostavil predvsem pričakovanja do Združenih držav Amerike. Napad, ki ga je potrdilo rusko obrambno ministrstvo, je bil usmerjen proti strateški energetski infrastrukturi, vključno s podzemnim skladiščem plina Bilče-Volicko-Ugersko. Ruska stran je uporabo sistema Orešnik označila za povračilni ukrep, pri čemer je nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev napad pospremil z žaljivimi in provokativnimi izjavami na račun ukrajinskega vodstva. Po poročanju ruskih virov so bili cilji napada na območju Strija ključni za ukrajinsko energetsko oskrbo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem opozoril, da gre za nevarno uporabo napredne raketne tehnologije, ki zahteva takojšnjo obsodbo svetovnih sil. Zunanji minister Sibiga je v svojih izjavah ostro kritiziral države, ki so se v preteklosti hitro odzvale na domnevne napade na ruske objekte, kot je rezidenca predsednika Putina, medtem ko zdaj oklevajo pri obsodbi dejanskega uničevanja ukrajinske civilne in energetske infrastrukture. Ukrajina zahteva, da mednarodna skupnost prepozna resnost grožnje, ki jo predstavlja nova ruska balistična tehnologija, in ustrezno ukrepa za zaščito mednarodnega prava.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Ruski napadi z droni so začasno prekinili oskrbo z električno energijo v celotni regiji Zaporožje in pustili več kot 600.000 gospodinjstev v regiji Dnipropetrovsk brez elektrike. Ukrajinske obrambne sile vzdržujejo obrambne linije okoli Pokrovska, medtem ko Rusija povečuje napade.

Uradna govornica ruskega ministrstva za zunanje zadeve Marija Zaharova je izjavila, da načrti Zahoda za nadaljnjo militarizacijo Ukrajine niso povezani z mirno rešitvijo konflikta. Po navedbah ruskega ministrstva so tovrstne namere usmerjene v stopnjevanje in širitev spopadov, kar naj bi onemogočilo prizadevanja za diplomacijo. Rusija je v uradnem odzivu poudarila, da bi morebitna namestitev evropskih vojaških sil v Ukrajini pomenila neposredno intervencijo. Zaharova je dodala, da Zahod s svojo politiko zgolj podaljšuje krizo in povečuje tveganje za širši spopad v regiji. Moskva takšne poteze interpretira kot namerno dejanje, ki vodi k dodatni eskalaciji napetosti. Izjave prihajajo v času, ko Rusija pozorno spremlja razprave v zahodnih prestolnicah o prihodnji vojaški pomoči Kijevu. Moskva vztraja, da bo vsakršna povečana prisotnost zahodnih sil ali orožja le še bolj destabilizirala razmere na terenu in povečala neposredno grožnjo ruski nacionalni varnosti.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v četrtek izdalo ostro opozorilo, da bodo vse tuji vojaški kontingenti, nameščeni v Ukrajini, obravnavani kot legitimne vojaške tarče. Tiskovna predstavnica ministrstva Marija Zaharova je poudarila, da bi kakršno koli razporeditev zahodnih sil, oporišč ali vojaške infrastrukture Ruska federacija razumela kot tujo intervencijo, ki neposredno ogroža nacionalno varnost države in stabilnost v Evropi. Po njenih besedah so vojaške deklaracije t. i. "koalicije voljnih" in Kijeva nevarne ter stopnjujejo tveganja za širši konflikt. Napoved Moskve sledi nedavnim načrtom Velike Britanije in Francije, ki sta izrazili namero o razporeditvi večnacionalnih mirovnih sil v Ukrajini po morebitni uveljavitvi premirja. Pariz in London sta s Kijevom že začela usklajevati stališča o vzpostavitvi koordinacijskega štaba in mehanizmov za nadzor prekinitve ognja s pomočjo satelitov, dronov in senzorjev pod vodstvom Združenih držav Amerike. Na takšne načrte se je London že odzval z izjavo, da imajo britanske sile v Ukrajini neodtujljivo pravico do samoobrambe. Ruska stran trdi, da se z omenjenimi načrti ustvarja "os vojne", kar bi po njihovem mnenju lahko vodilo v neposreden spopad med Rusijo in Zahodom. Opozorila o legitimnosti vojaških tarč so bila po navedbah Zaharove večkrat izrečena na najvišji državni ravni in ostajajo aktualna. Medtem ko Ukrajina in njene zaveznice iščejo načine za zagotovitev dolgoročne varnosti po končanju aktivnih spopadov, Rusija s svojo retoriko stopnjuje pritisk na zahodne prestolnice, da bi preprečila kakršno koli stalno vojaško prisotnost zveze NATO v svoji soseščini.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sredo javno pozval Združene države Amerike, naj izvedejo operacijo ugrabitve Ramzana Kadirova, voditelja ruske Čečenske republike. Zelenski trdi, da bi takšna poteza predstavljala močan pritisk na ruskega predsednika Vladimirja Putina in pomembno prispevala h končanju vojne v Ukrajini. Ukrajinsko vodstvo ob tem poudarja potrebo po agresivnejših metodah pritiska na Kremelj, medtem ko se spopadi na bojiščih nadaljujejo brez znakov umiritve. Istočasno je rusko ministrstvo za zunanje zadeve ostro odgovorilo na napovedi o morebitni namestitvi zahodnih enot v Ukrajini v okviru tako imenovane koalicije voljnih. Moskva je uradno sporočila, da bodo vse tuje vojaške sile na ukrajinskem ozemlju obravnavane kot legitimni bojni cilji. Po navedbah ruskih oblasti postajajo militaristične izjave nekaterih evropskih vlad vse nevarnejše in neposredno vodijo v stopnjevanje konflikta med Rusijo in Zahodom. Napetosti se povečujejo ravno v času, ko se v mednarodni skupnosti pojavljajo različni predlogi za nove mirovne pogovore, ki pa so zaradi radikalizacije retorike obeh strani vprašljivi. Medtem ko Kijev zahteva odločnejše posege zaveznikov, Moskva z jasnimi opozorili o napadih na zahodne sile utrjuje svojo pozicijo v konfliktu, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v celotni regiji.

Poljska je izrazila pripravljenost na morebitno napotitev nemških vojakov na svoje ozemlje, da bi s tem podprla prizadevanja za dosego premirja v Ukrajini. To izjavo je podal poljski zunanji minister Radosław Sikorski, kar nakazuje na morebitno novo fazo v mednarodnih prizadevanjih za stabilizacijo razmer na vzhodu Evrope. Čeprav podrobnosti o naravi in obsegu te morebitne napotitve niso bile navedene, odločitev Varšave odraža njeno zavezanost k iskanju rešitev za konflikt in zagotavljanju varnosti v regiji. Ta poteza je del širših razprav o prihodnosti ukrajinskih beguncev in vojaško sposobnih moških, ki so se zatekli v Evropo, vključno z Nemčijo in Poljsko. Hkrati potekajo intenzivne razprave o finančni pomoči ukrajinskim moškim, ki so zmožni za vojaško službo. Nemčija namreč razmišlja o ukinitvi državljanske pomoči za več kot 150.000 ukrajinskih moških, starih od 18 do 63 let, ki so v Nemčiji in so vojaško sposobni. Ta pobuda sledi prejšnjim prizadevanjem za okrepitev ukrajinske obrambe in dolgoročnejše varnostne ureditve v Evropi. Poleg tega se ta odločitev Poljske nanaša tudi na širšo geopolitično sliko, vključno z naraščajočimi napetostmi in opozorili o ranljivosti zveze NATO. Nedavni napadi z droni na rusko ozemlje in sprejetje zakona v Ukrajini o dvigu starostne meje za vstop v vojsko poudarjajo resnost situacije. Medtem ko se številni ukrajinski begunci želijo vrniti domov, so takšne odločitve ključne za oblikovanje stabilne in varne prihodnosti v regiji.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Rusko zunanje ministrstvo je uradno pozdravilo imenovanje Delcy Rodriguez za začasno predsednico Venezuele. V izjavi za javnost je Moskva poudarila, da morajo prebivalci Venezuele svojo usodo določiti sami, brez kakršnega koli zunanjega vpletanja. Ruska diplomacija je ob tem ponovno izrazila neomajno podporo državni suverenosti in zaščiti pred pritiski tujih sil, kar je neposreden odziv na dolgotrajno politično nestabilnost v državi. Ta poteza Moskve sledi obdobju intenzivnih mednarodnih napetosti, v katerih je Rusija večkrat nastopila kot ključna zaveznica venezuelskih oblasti. Odločitev o podpori Rodriguezovi je tesno povezana s predhodnimi dogodki, vključno z aretacijo Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike, kar je Rusija označila za nedopustno agresijo. S priznavanjem nove začasne voditeljice Rusija poskuša stabilizirati politični položaj v državi, hkrati pa ohraniti svoj geopolitični vpliv v regiji in preprečiti nadaljnje vojaško ali politično posredovanje zahodnih držav.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je uradno pozdravilo nastop funkcije nove pooblaščenke predsednika Venezuele Delcy Rodríguez in ji zaželelo uspeh pri njenem delu. Po navedbah tiskovne službe ministrstva v Moskvi Rusija podpira prizadevanja venezuelskih oblasti za zaščito državne suverenosti in nacionalnih interesov. V izjavi so poudarili, da prevzem dolžnosti s strani Rodríguezove simbolizira odločenost tamkajšnje vlade pri varovanju države pred zunanjimi pritiski. Miklavževo zunanje ministrstvo je ob tem poudarilo pomen stabilnosti v tej latinskoameriški državi. Ruska diplomacija je izpostavila, da tesno spremlja notranjepolitično dogajanje v Venezueli in podpira legitimne institucije v njihovem boju za ohranitev neodvisnosti. Poteza Moskve potrjuje nadaljevanje tesnih diplomatskih in strateških vezi med državama, ki sta v preteklosti že večkrat sodelovali na področju energetike in obrambe.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost glede "nenormalne" situacije okoli ruskega naftnega tankerja "Mariner", ki naj bi ga v mednarodnih vodah severnega Atlantika preganjali ameriški in Natovi vojaški ladji, kar so označili za neutemeljeno pritiskanje na tanker, ki je oddaljen tisoče milj od ZDA. Rusija pozorno spremlja situacijo.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je 28 kanadskim državljanom trajno prepovedalo vstop v Rusijo, ker naj bi promovirali neonacistično ideologijo. Prepoved je odgovor na sankcije, ki jih je uvedla Ottawa.

Ruska federacija je uradno zahtevala od Združenih držav Amerike in Ukrajine, da razrešita odprta vprašanja v zvezi z domnevno vojaško-biološko dejavnostjo na ukrajinskem ozemlju. Direktor oddelka za neširjenje in nadzor orožja pri ruskem zunanjem ministrstvu Oleg Postnikov je 4. januarja poudaril, da Moskva še vedno ni prejela ustreznega odziva na svoje prejšnje poizvedbe. Po navedbah ruskega zunanjega ministrstva te dejavnosti predstavljajo resen dejavnik vznemirjenja v mednarodnih odnosih. Ruska stran vztraja pri trditvah, da so na ozemlju Ukrajine delovali laboratoriji pod pokroviteljstvom ZDA, ki naj bi razvijali komponente biološkega orožja. Ruski uradniki so izpostavili, da vprašanja ostajajo nerešena kljub prizadevanjem v okviru mednarodnih konvencij. Združene države Amerike in Ukrajina so tovrstne obtožbe že v preteklosti zavrnile kot neutemeljeno propagando in dezinformacije, namenjene upravičevanju ruske vojaške agresije. Postnikov je ponovil, da Rusija ne bo odstopila od svojih zahtev po transparentnosti in mednarodnem nadzoru nad omenjenimi objekti.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi pozvalo Združene države Amerike k takojšnji izpustitvi venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores. Do zahteve prihaja po tem, ko so ameriške sile v okviru vojaške operacije v Venezueli pridržale predsedniški par, kar Moskva označuje za nedopustno dejanje proti zakonito izvoljenemu voditelju suverene države. Moscovske oblasti so Washington pozvale, naj ponovno preuči svojo odločitev in spoštuje mednarodno pravo. Hkrati je Rusija zavrnila nepreverjene informacije o domnevnem begu podpredsednice Delcy Rodríguez. Dogodek pomeni vrhunec napetosti, ki so se stopnjevale zaradi ameriške vojaške prisotnosti v karibski regiji, na kar se je Maduro v preteklosti odzval z iskanjem pomoči pri svojih strateških zaveznicah, Rusiji in Kitajski.

Rusko zunanje ministrstvo in brazilska politična levica, vključno s predsednikom Lulo da Silvo, so ostro obsodili vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki se je končalo z zajetjem predsednika Nicolása Madura. Moskva je v dveh uradnih izjavah označila ameriško ravnanje za oboroženo agresijo in kršitev mednarodnega prava. Ruska diplomacija je opozorila, da tovrstni enostranski vojaški posegi ogrožajo stabilnost v celotni latinskoameriški regiji. V Braziliji so zavezniki predsednika Lule obtožili administracijo Donalda Trumpa imperializma in nezakonitega posega v suverenost sosednje države. Brazilska levica opozarja, da zajetje legitimnega državnega voditelja predstavlja nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Dogajanje sledi večmesečnemu stopnjevanju napetosti, med katerim je Washington krepil vojaško prisotnost v Karibskem morju, Maduro pa je pomoč iskal pri svojih zaveznicah, Rusiji in Kitajski.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v soboto, 3. januarja, ostro obsodilo vojaški napad Združenih držav Amerike na Venezuelo, ki se je zgodil v zgodnjih jutranjih urah. Moskva je dogodek označila za dejanje oborožene agresije in poudarila, da so razlogi, ki jih Washington navaja za upravičevanje napada, popolnoma neutemeljeni. Ruska stran je v izjavi za javnost izrazila globoko zaskrbljenost zaradi destabilizacije regije ter podprla prizadevanja latinskoameriških držav, ki pozivajo k takojšnjemu sklicu mednarodnih forumov za rešitev nastale situacije. Ruski uradniki so napad označili za posledico ideološkega sovraštva ameriške administracije do venezuelskega vodstva. Odziv Moskve sledi daljšemu obdobju napetosti v Karibskem morju, kjer je Rusija že v preteklosti opozarjala na nevarnost ameriške vojaške prisotnosti. Kljub lastnemu vojaškemu delovanju v Ukrajini, Rusija v mednarodni skupnosti zdaj nastopa kot zagovornica suverenosti Venezuele in obsoja kršitve mednarodnega prava s strani ZDA. Ta diplomatski odziv utrjuje zavezništvo med Moskvo in Caracasom v luči stopnjevanja vojaškega pritiska Washingtona.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi ostro obsodilo ameriško agresijo na Venezuelo, v kateri so bile tarče tako vojaški kot civilni objekti. Moskva je napade označila za nesprejemljivo kršitev mednarodnega prava in suverenosti južnoameriške države. Po navedbah ruskih oblasti gre za neupravičen poseg, ki destabilizira regijo in povečuje tveganje za širši konflikt. Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je ob tem podal ostre kritike na račun Washingtona in izpostavil, da operacija v Venezueli služi kot dokaz, da morajo vse države nujno okrepiti svoje obrambne zmogljivosti. Medvedjev meni, da so takšni dogodki jasen signal mednarodni skupnosti o pomenu vojaške moči za zaščito nacionalne neodvisnosti. Napadi so se zgodili v času izjemno napetih odnosov med državama, Rusija pa se je z obsodbo postavila na stran režima Nicolása Madura, s katerim ohranja tesne zavezniške vezi.

Ruska federacija je uradno pozvala Združene države Amerike k izpustitvi pridržanega venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegove soproge. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v soboto ostro obsodilo ameriško ravnanje, medtem ko se mednarodna skupnost glede legitimnosti vojaške akcije močno razhajata. Ukrajina je skupaj z Ekvadorjem izrazila polno podporo ameriškemu napadu na Venezuelo, kar kaže na globoko politično polarizacijo med zavezniki Washingtona in Moskve. Kljub podpori nekaterih držav pa so številni evropski politiki izrazili resne pomisleke glede morebitnih kršitev mednarodnega prava. Dogajanje v Venezueli se tesno prepleta z geopolitičnimi napetostmi v Evropi, saj Rusija in Ukrajina zavzemata nasprotna pola v skoraj vseh večjih mednarodnih sporih. Moskva ameriško posredovanje interpretira kot nezakonit poseg v suverenost države, medtem ko Kijev v ameriških akcijah vidi upravičen boj proti avtoritarnim režimom.

Rusija, Iran in več drugih držav so ostro obsodili sobotni vojaški napad Združenih držav Amerike na Caracas, v katerem so ameriške sile pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Rusko zunanje ministrstvo je dejanje označilo za oboroženo agresijo in kršitev mednarodnega prava, Washington pa opozorilo na resne posledice zaradi pridržanja tujega voditelja. Po poročanju tujih agencij je predsednik Donald Trump potrdil izvedbo zračnih napadov in trdil, da je bil Maduro ujet ter prepeljan iz države. Mednarodna skupnost se je na dogodke odzvala z mešanimi občutki; medtem ko Moskva in Teheran dejanja ZDA označujeta za nesprejemljivo agresijo, so evropske vlade pozvale k zadržanosti in preprečitvi nadaljnjega stopnjevanja nasilja. Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, med katerimi so ZDA stopnjevale pritisk z naftno blokado in vojaško prisotnostjo v Karibskem morju. Kritiki opozarjajo, da takšna poteza spodkopava suverenost držav in postavlja nevaren precedens v mednarodni politiki.

Rusija in Ukrajina sta si po praznovanju novega leta izmenjali ostre obtožbe zaradi napadov na civilne cilje. Moskva trdi, da so ukrajinske sile z brezpilotnimi letalniki napadle hotel in kavarno v vasi Horli v zasedeni regiji Herson, kjer so civilisti praznovali vstop v novo leto. Po zadnjih podatkih ruskih oblasti je število žrtev naraslo na 27, med ubitimi pa je tudi otrok. Več kot 50 oseb je bilo v napadu ranjenih. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je dejanje označilo za nameren napad na civilno prebivalstvo. Istočasno se pojavljajo nasprotujoča si poročila o domnevnih ukrajinskih operacijah znotraj ruskega ozemlja. Medtem ko so nekateri viri poročali o domnevnem poskusu napada na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina, so ameriški obveščevalni uradniki in agencija CIA te trditve zavrnili. Po njihovih ocenah Ukrajina ni ciljala ruskega voditelja, temveč vojaške objekte v širši regiji. Dogajanje kaže na stopnjevanje povračilnih ukrepov med državama, ki vse pogosteje vključujejo uporabo dronov dolgega dosega za napade na cilje daleč od prve bojne linije.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je uradno pozvalo oblast v Združenih državah Amerike k takojšnji izpustitvi venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Moskva je v izjavi za javnost poudarila, da zahteva njuno svobodo, s čimer se je odzvala na nedavne dogodke, povezane z aretacijo ali pridržanjem venezuelskega voditelja s strani ameriških organov. Ruska stran je zahtevo označila za nujno in odločno, kar še dodatno zaostruje že tako napete odnose med Moskvo in Washingtonom glede vprašanja legitimnosti oblasti v Venezueli. Ruska diplomacija s tem dejanjem ponovno potrjuje svojo vlogo ključne zaveznice Madurovega režima, medtem ko Združene države Amerike Madurovo vlado že dlje časa označujejo za nelegitimno. Poziv ministrstva odraža širšo geopolitično strategijo Rusije, ki se spopada z zahodnim vplivom v Latinski Ameriki in si prizadeva za zaščito svojih interesov v regiji. V uradnem sporočilu so poudarili, da pričakujejo takojšnje ukrepanje ameriškega vodstva.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo močno zaskrbljenost zaradi poročil, da so Nicolása Madura in njegovo ženo med agresivnimi dejanji Združenih držav Amerike prisilno odstranili iz države. Rusija je to označila za očitno kršitev suverenosti Venezuele. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v telefonskem pogovoru z venezuelsko podpredsednico Delcy Rodríguez izrazil solidarnost z venezuelskim ljudstvom.

Število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z droni na silvestrovanju v regiji Herson je naraslo na 29, so sporočile ruske oblasti. Generalni sekretar ZN je izrazil globoko zaskrbljenost in obsodil napade na civiliste.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je objavilo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, njegovi ženi Ciliji Flores in sinu. Po poročanju News Nation bi se Maduro in njegova žena, ki naj bi ju pridržala ameriška vojska, lahko na sodišču v New Yorku pojavila že 5. januarja.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je opravil telefonski pogovor z izvršno podpredsednico Venezuele Delsy Rodríguez. Izrazil je solidarnost Rusije z venezuelskim ljudstvom in potrdil nadaljnjo podporo Rusije Venezueli pri zaščiti njenih nacionalnih interesov in suverenosti, še posebej v luči dejanj ZDA.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi zahtevalo takojšnjo pojasnitev lokacije in stanja venezuelskega predsednika Nicolása Madura ter njegove soproge. Moskva trdi, da sta bila predsednik in prva dama države s prisilnimi ukrepi odstranjena iz Venezuele, kar pripisujejo neposredni agresiji Združenih držav Amerike. Ruski uradniki so izrazili globoko zaskrbljenost nad dogajanjem in poudarili, da je bila odstranitev izvedena s silo. Rusija je v diplomatskem sporočilu ponovila svojo solidarnost z venezuelskim zaveznikom in obsodila dejanja, ki jih interpretira kot kršitev suverenosti latinskoameriške države. Situacija ostaja nejasna, saj Washington še ni podal uradnega odgovora na ruske obtožbe o nasilni odstranitvi predsednika. Dogodek pomeni vrhunec dolgotrajnih napetosti med Moskvo in Washingtonom glede vprašanja politične stabilnosti v Venezueli, kjer je Rusija v preteklosti že večkrat vojaško in diplomatsko podprla Madurov režim pred pritiski Zahoda.

V vasi Horli v zasedenem delu južne ukrajinske regije Herson je na silvestrovo prišlo do smrtonosnega napada z droni, v katerem je po zadnjih podatkih ruskih oblasti umrlo najmanj 27 ljudi, vključno z enim otrokom. Več kot 50 oseb je bilo v napadu ranjenih. Po navedbah Moskve so ukrajinski brezpilotni letalniki zadeli hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Rusko zunanje ministrstvo je dogodek označilo za teroristični napad in obtožilo Kijev namernega ciljanja civilnega prebivalstva. Kijev in Moskva sta si ob prehodu v leto 2026 izmenjala številne obtožbe o napadih na civilne cilje, kar je dodatno zaostrilo napetosti v času, ko naj bi potekala mirovna prizadevanja. Ameriški obveščevalni viri in agencija CIA so se medtem odzvali na ruske trditve o domnevnih ukrajinskih poskusih napada na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po njihovi oceni takšni poskusi niso bili neposredno usmerjeni v atentat, temveč naj bi Ukrajina ciljala vojaške objekte v širši okolici, kar Moskva izkorišča za stopnjevanje retorike. Dogajanje na terenu močno otežuje nadaljevanje pogajanj med sprtima stranema.

Rusija je okrepila svojo obsodbo ameriške vojaške akcije v Venezueli, pri čemer jo je označila za "vojaško agresijo". Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo globoko zaskrbljenost in poudarilo, da ni opravičila za napad, pri čemer je ideološko sovraštvo prevladalo nad diplomacijo. Rusija je pozvala k takojšnjemu dialogu in deeskalaciji napetosti.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi, objavljeni v soboto, 3. januarja, izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi poročil o domnevnem nasilnem odvozu venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores iz države. Moskva je pozvala k takojšnji razjasnitvi okoliščin njunega izginotja, saj bi tovrstna dejanja, če se potrdijo, pomenila nesprejemljiv poseg v suverenost države. Ministrstvo je poudarilo, da so razmere skrajno alarmantne, in zahtevalo uradna pojasnila o usodi predsedniškega para. Ruski diplomati so poudarili, da so informacije o prisilnem izgonu ali ugrabitvi Madura vzbudile mednarodno pozornost in zahtevajo nujno ukrepanje. Čeprav podrobnosti o tem, kdo naj bi izvedel zajetje, ostajajo nejasne, ruska stran vztraja pri spoštovanju mednarodnega prava in zaščiti legitimno izvoljenih predstavnikov Venezuele. Situacija ostaja negotova, saj uradnih potrditev o Madurovi lokaciji v času objave izjave še ni bilo na voljo.

Ruska federacija je v soboto ostro obsodila vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, v kateri so ameriške sile napadle državo in zajele predsednika Nicolása Madura. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je dejanje označilo za akt oborožene agresije, za katerega po njihovem mnenju ne obstaja nobena vzdržna utemeljitev. Moskva trdi, da je v Washingtonu ideološka sovražnost prevladala nad diplomacijo, kar je privedlo do kršitve mednarodnega prava. Ruske oblasti so izrazile globoko zaskrbljenost nad razvojem dogodkov in pozvale k takojšnji prekinitvi sovražnosti ter začetku dialoga, da bi preprečili nadaljnjo eskalacijo v regiji. Odziv Moskve poudarja, da so bili uporabljeni izgovori za napad neutemeljeni. Medtem ko Rusija dogajanje obsoja, so se na operacijo odzvali tudi v Evropski uniji, kjer poudarjajo pomen spoštovanja mednarodnih pravnih norm, Nemčija pa je glede ameriškega vojaškega posredovanja izrazila zaskrbljenost.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je izrazilo globoko zaskrbljenost in obsodbo zaradi, kot so dejali, ameriškega oboroženega napada na Venezuelo. Poudarili so, da so ameriški izgovori za agresijo neutemeljeni.

Mehika je obsodila vojaški napad ZDA na Venezuelo in opozorila, da takšno dejanje resno ogroža stabilnost v regiji. Brazilski predsednik Lula je prav tako obsodil napad in dejal, da so ZDA presegle vse sprejemljive meje. Evropa medtem ostaja tiho, medtem ko je napad povzročil šok na naftnih trgih.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost in zahtevalo pojasnila glede situacije z venezuelskim predsednikom Madurom. Venezuelski zunanji minister je sporočil, da država prejema podporo iz celega sveta. Generalna sekretarka stranke Podemos je obsodila ZDA in pozvala k prekinitvi odnosov med Španijo in ZDA. Brazilski predsednik Lula da Silva je dejal, da so ZDA prestopile mejo dovoljenega. Podpredsednik ZDA pa je dejal, da je aretacija Madura bila zakonita.

Rusko zunanje ministrstvo je uradno obsodilo začetek oborožene agresije Združenih držav Amerike proti Bolivarski republiki Venezueli. Ministrstvo je izdalo izjavo, v kateri obsoja ameriške napade na Venezuelo.

Rusija je podprla zahtevo za nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN po napadu na Venezuelo. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil solidarnost z venezuelskim narodom. Švica je pozvala ZDA k deeskalaciji razmer v Venezueli. Vodja Münchenske varnostne konference pa je dejal, da dejanja ZDA v Venezueli spodkopavajo argumente proti Rusiji.

Donald Trump je po domnevni operaciji v Venezueli zagrozil Mehiki in njeni predsednici Claudii Šteinbaum, češ da karteli upravljajo z državo. Zavrnil je konkretne odgovore glede Venezuele in obljubil pojasnila kasneje. Trump je delil nove, skoraj filmske podrobnosti o operaciji in objavil fotografijo Madura v priporu. Agenti CIE so po njegovi odobritvi operacije locirali Madura.

Ministrstvo za zunanje zadeve Ruske federacije je v soboto sporočilo, da bo v kratkem izdalo uradno izjavo glede trenutnih razmer v Venezueli. Tiskovna predstavnica ministrstva Marija Zaharova je operacijo Združenih držav Amerike proti južnoameriški državi označila za neposredno agresijo. Po njenih besedah se Moskva pripravlja na diplomatski odziv, ki bo naslovil dejanja Washingtona. Napetosti med državama so se stopnjevale po nedavnih dogodkih v Venezueli, ki jih ruska stran interpretira kot kršitev suverenosti in mednarodnega prava s strani ameriških sil. Zaharova je za tiskovno agencijo Interfax poudarila, da ruska diplomacija razmere pozorno spremlja in da bo njihovo stališče jasno opredeljeno v prihajajočem dokumentu. Dogajanje predstavlja nadaljevanje dolgotrajnih geopolitičnih trenj med velesilama glede vpliva v Latinski Ameriki.

Rusko zunanje ministrstvo je obsodilo vojaško agresijo ZDA nad Venezuelo in ocenilo, da so izgovori ZDA za agresijo neutemeljeni. Poudarili so, da so ruski diplomati v stiku z venezuelskim vodstvom in ruskimi državljani v Venezueli. Rusko zunanje ministrstvo je prav tako pozvalo ZDA, da nemudoma pojasnijo situacijo v zvezi z domnevnim zajetjem predsednika Nicolasa Madura in njegove žene.

Rodion Mirošnik, veleposlanik ruskega zunanjega ministrstva za posebne naloge, je izjavil, da je bilo nedavno imenovanje vodje ukrajinske obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova na položaj vodje urada predsednika Volodimirja Zelenskega izvedeno po neposrednem navodilu Velike Britanije. Mirošnik je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo TASS poudaril, da so odločitev sprožili tuji pokrovitelji v Londonu, ki naj bi imeli po njegovih besedah ključen vpliv na kadrovske premike znotraj ukrajinskega političnega vrha. Ruski uradnik je trdil, da takšne poteze kažejo na stopnjo odvisnosti Kijeva od zahodnih zaveznikov, zlasti Združenega kraljestva. Budanov, ki ga ruske oblasti sicer uvrščajo na seznam teroristov in ekstremistov, velja za eno najvplivnejših osebnosti v ukrajinskem obrambnem aparatu. Njegov prestop na politično funkcijo v urad predsednika po mnenju ruskih predstavnikov pomeni dodatno krepitev vpliva obveščevalnih struktur in njihovih tujih partnerjev na vodenje države.

V regiji Herson, ki je pod ruskim nadzorom, je bilo v zgodnjih urah leta 2026 v napadu z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki ubitih najmanj 24 civilistov, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Po navedbah ruskega zunanjega ministrstva in lokalnega guvernerja Vladimirja Salda sta bila tarči napada kavarna in hotel, kjer so se ljudje zbrali ob novoletnem praznovanju. Med žrtvami je po poročanju ruskih oblasti tudi otrok, medtem ko je bilo med ranjenimi hospitaliziranih šest mladoletnikov. Ruska stran je dogodek označila za teroristično dejanje kijevskega režima proti civilnemu prebivalstvu. Napad se je zgodil v vasi Horli v delu regije, ki ga zasedajo ruske sile. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti na območjih pod rusko zasedbo, kjer se obe strani v obdobju praznikov medsebojno obtožujeta napadov na nesorazmerne civilne cilje. Ukrajinska stran uradnih navedb o odgovornosti za ta specifičen incident še ni podala, so pa ruske sile hkrati nadaljevale z operacijami proti ukrajinski energetski infrastrukturi.

V vasi Horli v regiji Herson je v času novoletnega praznovanja prišlo do silovitega napada z brezpilotnimi letalniki, ki naj bi jih izstrelila ukrajinska stran. Po poročanju lokalnega guvernerja Vladimirja Salda in ruskega zunanjega ministrstva so droni zadeli bar in hotel, kjer so se zbrali civilisti. Napad je zahteval življenja najmanj 24 ljudi, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih, med njimi tudi več otrok. Ruske oblasti so dogodek označile za teroristično dejanje proti civilnemu prebivalstvu, saj naj bi izvidniški droni najprej preleteli območje, nato pa so stavbe zadeli trije letalniki, kar je povzročilo obsežen požar. Istočasno je Rusija poročala o poskusih napadov na prestolnico. Moskovski župan Sergej Sobjanin je potrdil, da je ruska zračna obramba v zgodnjih jutranjih urah sestrelila pet ukrajinskih dronov, ki so leteli proti Moskvi. Po njegovih navedbah so bili letalniki prestreženi še pred dosegom mesta, zato večje škode ali žrtev na tem območju niso zabeležili. Strokovne ekipe na mestih padcev še vedno preiskujejo ostanke letalnikov, incidenti pa kažejo na nadaljnje stopnjevanje zračnih napadov med državama v začetku leta 2026.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo domnevni ukrajinski napad na kavarno in hotel v naselju Horli v regiji Herson, ki je pod ruskim nadzorom. Po navedbah guvernerja regije Vladimirja Salda, ki ga je imenovala Moskva, je v napadu z brezpilotnimi letalniki umrlo najmanj 24 ljudi, več kot 50 pa jih je bilo ranjenih. Napad naj bi se zgodil med novoletnim praznovanjem, ko so bili omenjeni objekti polni civilistov. Ruska stran trdi, da so ukrajinske sile napad načrtovale vnaprej in tarče izbrale namensko. Ruske oblasti so incident označile za teroristično dejanje in pozvale mednarodno skupnost k javni obsodbi dogodka. Tiskovna predstavnica ministrstva je poudarila, da ti dogodki utrjujejo odločnost Rusije pri doseganju vojaških ciljev v Ukrajini. Medtem neodvisni viri, vključno s tiskovnima agencijama Reuters in AP, navedb o številu žrtev in naravi napada še niso potrdili. Ukrajinska stran se na obtožbe o napadu v Horliju še ni uradno odzvala, so pa v istem obdobju potekala poročanja o medsebojnem obstreljevanju na različnih delih fronte.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi prek družbenega omrežja Telegram sporočilo, da je bil nedavni napad na kavarno in hotel v mestu Horli v Hersonski oblasti vnaprej načrtovan. Po navedbah Moskve so ukrajinske sile z droni namerno ciljale civilne objekte in prebivalce, kar po njihovem mnenju kaže na premišljeno strategijo stopnjevanja konfliktov na zasedenih območjih. Ruska stran trdi, da o načrtovani naravi napada ni nobenega dvoma, saj so bile tarče izbrane z namenom povzročitve čim večje škode med civilnim prebivalstvom. Dogodek v mestu Horli predstavlja nadaljevanje napetosti v regiji Herson, ki ostaja eno od ključnih žarišč spopadov. Ruski diplomati so v izjavi poudarili, da takšna dejanja ukrajinske vojske ne bodo ostala brez odziva, hkrati pa so mednarodno javnost pozvali k obsodbi domnevnih vojnih zločinov nad civilisti. Ukrajinska stran se na te specifične obtožbe še ni odzvala, vendar običajno zavrača ruske trditve o namernem ciljanju nevtralnih civilnih ciljev in poudarja legitimnost svojih operacij za osvoboditev ozemlja.