Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je po zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura in prevzemu nadzora nad tamkajšnjimi naftnimi viri pričela z intenzivnimi pritiski na velike energetske družbe za investicije v državo. Na srečanjih v Miamiju in Beli hiši so predstavniki vlade, vključno z energetskim sekretarjem Chrisom Wrightom, pozvali gigante, kot sta Chevron in ConocoPhillips, k milijardnim vlaganjem v propadajočo venezuelsko infrastrukturo. Kljub obljubam o omilitvi sankcij pa vodilni predstavniki naftne industrije ostajajo skeptični, saj zahtevajo trdna zagotovila pred nepredvidljivo zunanjo politiko Washingtona, ki jo pogosto narekujejo objave na družbenih omrežjih. Znotraj Bele hiše ključno vlogo pri oblikovanju politike do Venezuele in Grenlandije ohranja svetovalec Stephen Miller, ki ga notranji viri opisujejo kot neizproasnega pogajalca, ki deluje pod velikim časovnim pritiskom. Njegov agresiven slog vodenja in zahteve po hitrih rezultatih naj bi povzročale precejšnje trenje znotraj vladnih agencij. Hkrati pa se Trumpova administracija spopada z upadom podpore med mladimi moškimi volivci, ki so bili ključni za njegovo volilno zmago. Poročila kažejo, da ta skupina izgublja zaupanje v predsednika zaradi neizpolnjenih obljub o znižanju življenjskih stroškov in gospodarski stabilnosti, medtem ko se zdi, da je fokus vlade preveč usmerjen v zunanjo politiko. Dodatne napetosti povzroča odločitev platforme za napovedne trge Polymarket, ki je zavrnila izplačilo dobičkov uporabnikom, ki so stavili na ameriško invazijo na Venezuelo. Čeprav so ameriške sile vstopile v državo in aretirale Madura, platforma trdi, da dogodek ne ustreza tehnični definiciji invazije. To je sprožilo val kritik in obtožb o manipulaciji pogojev stav, medtem ko manjši naftni vlagatelji, tako imenovani "wildcatterji", kažejo večje zanimanje za venezuelski trg kot uveljavljene korporacije.

Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za The New York Times napovedal, da bodo ZDA prodajale nafto in financirale obnovo Venezuele. Izključil je možnost pomilostitve za venezuelskega voditelja Nicolasa Madura. Opozoril je tudi Nigerijo zaradi genocida nad kristjani. Trump je izjavil, da Rusijo v okviru zveze NATO najbolj skrbijo Združene države.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Namestnik vodje kabineta Bele hiše Stephen Miller je v nedavnih izjavah ponovno obudil razpravo o ameriški priključitvi Grenlandije, ki je trenutno pod suverenostjo Danske. Miller je poudaril, da bi otok moral postati del Združenih držav Amerike, pri čemer je zatrdil, da Washingtonu za dosego tega cilja ne bi bilo treba uporabiti vojaške sile. Po njegovih besedah imajo Združene države pravico do ozemlja, kar je v diplomatskih krogih že povzročilo nove napetosti med Washingtonom in Københavnom. Administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je s temi izjavami okrepila pritiske na Dansko, kar je sprožilo val kritik s strani mednarodnih zaveznikov. Millerjeve trditve sledijo prejšnjim neuspešnim poskusom odkupa otoka, ki so že v preteklosti obremenili odnose med državama. Kritiki opozarjajo, da takšna retorika spodkopava suverenost Danske in avtonomijo grenlandskega ljudstva, medtem ko ameriška stran vztraja pri strateškem pomenu otoka za varnost in gospodarske interese v Arktični regiji.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile mednarodne napetosti po ponovnih grožnjah glede priključitve Grenlandije, pri čemer Bela hiša ni izključila uporabe vojaške sile. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da predsednik Trump preučuje več možnosti za pridobitev otoka, ki ga obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti za zagotavljanje dominance v Arktični regiji. Svetovalec Stephen Miller je dodatno zaostril retoriko, ko se je posmehoval opozorilom danske vlade o morebitnem ogrožanju zavezništva NATO in namignil, da bi Danska morala otok preprosto prepustiti Američanom. Evropske zaveznice so se na napovedi odzvale z ostrim opozorilom, da bodo branile suverenost in ozemeljsko celovitost Danske. Grenlandska in danska vlada sta pozvali k nujnim pogovorom z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom, da bi razjasnili nesporazume in vzpostavili spoštljiv dialog. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je zahvalil evropskim državam za izkazano solidarnost, medtem ko so diplomatski krogi opozorili, da bi kakršen koli vojaški poseg proti članici zavezništva NATO pomenil nepopravljivo škodo za mednarodne odnose. Kljub pozivom k diplomaciji Trumpova administracija vztraja pri stališču, da je vojaška opcija vedno na voljo vrhovnemu poveljniku.

Bela hiša je v najnovejših izjavah namestnika vodje kabineta Stephena Millerja ponovno izpostavila namero Združenih držav Amerike, da Grenlandijo vključijo pod svojo suverenost. Miller je poudaril, da se nobena država ne bo vojaško zoperstavila Združenim državam Amerike zaradi tega vprašanja, s čimer je podvojil prizadevanja administracije za uresničitev načrta, ki ga je že v svojem prvem mandatu načrtoval Donald Trump. Po njegovih besedah Washington ne pričakuje oboroženega odpora ali konflikta glede statusa tega strateškega otoka. Združene države Amerike si prizadevajo Grenlandijo preoblikovati v ameriško ozemlje, kar bi močno spremenilo geopolitično sliko Arktike. Kljub temu da je otok trenutno pod dansko suverenostjo, se zdi, da Bela hiša računa na svojo vojaško in politično prevlado pri reševanju tega vprašanja. Millerjeve izjave nakazujejo na agresivno zunanjo politiko, ki temelji na predpostavki, da se mednarodna skupnost ne bo odločila za neposreden spopad z ameriškimi silami zaradi ozemlja, ki velja za ključno območje prihodnjih gospodarskih in varnostnih interesov.

Donald Trump se je norčeval iz indijskega premierja Narendra Modija, George Conway pa je kritiziral njegovo administracijo, rekoč da jo vodi kot "mafijsko operacijo". Pojavile so se tudi polemike glede Trumpovih prizadevanj za prevzem Grenlandije, pri čemer so se pojavila vprašanja o možni uporabi vojaške sile. Senator Mark Kelly je bil deležen ostrega napada Trumpa, ki pa se mu je vrnil kot bumerang.

Švicarski zvezni svet je v ponedeljek odredil takojšnjo zamrznitev vseh sredstev v Švici, ki so v lasti venezuelskega predsednika Nicolása Madura in z njim povezanih oseb. Odločitev, ki je stopila v veljavo 5. januarja 2026, sledi nedavnemu zajetju Madura s strani ameriških sil. Švicarske oblasti so s tem ukrepom omejile finančni manevrski prostor nekdanjega režima v Caracasu in preprečile morebitno odtujitev državnega premoženja preko švicarskega bančnega sistema. Ukrep predstavlja pomemben zasuk v švicarski nevtralni politiki in se sklada z mednarodnim pritiskom na Madurovo administracijo po njegovem pridržanju. Dogodek je sprožil tudi ostre politične razprave v Združenih državah Amerike, kjer so se v javnosti pojavila različna mnenja o vlogi Washingtona pri odstavitvi in zajetju venezuelskega voditelja. Medtem ko nekateri svetovalci odločitev zagovarjajo kot nujno za vzpostavitev demokracije, drugi opozarjajo na dolgoročne posledice ameriškega posredovanja v Južni Ameriki. Zamrznitev sredstev v Švici velja za ključni korak pri onemogočanju finančne mreže, ki je podpirala Madurov režim, hkrati pa odločitev odraža stopnjevanje mednarodnih sankcij proti venezuelskemu vrhu po političnih spremembah v državi.

Danska premierka Mette Frederiksen je ostro obsodila grožnje predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa glede morebitnega prevzema Grenlandije. Po navedbah premierke bi vsakršen vojaški poseg ZDA na ozemlje danske zaveznice pomenil neposreden konec severnoatlantskega zavezništva in destabilizacijo varnostne ureditve, ki je bila vzpostavljena po drugi svetovni vojni. Frederiksenova je pritiske Washingtona označila za popolnoma nesprejemljive. Napetosti so se stopnjevale po poročilih o ameriškem vojaškem posredovanju v Venezueli, kjer naj bi sile ZDA zavzele prestolnico in zajele predsednika Nicolasa Madura. Trumpove ponovne ozemeljske težnje po Grenlandiji so v Kopenhagnu sprožile resno zaskrbljenost glede prihodnosti transatlantskih odnosov. Danska vlada vztraja, da Grenlandija ni naprodaj in da bi kakršna koli agresija uničila temelje mednarodnega sodelovanja med zahodnimi zavezniki.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Visoki uradnik Bele hiše Stephen Miller je v ponedeljek uradno potrdil, da imajo Združene države Amerike strateški interes za Grenlandijo, ki je pod suverenostjo Danske. Miller, ki zaseda položaj namestnika vodje kabineta ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je takšne težnje opisal kot formalno stališče ameriške vlade. Kljub jasnim ozemeljskim ambicijam pa je odločno zavrnil kakršno koli možnost vojaškega spopada zaradi nadzora nad tem arktičnim otokom. Izjave so bile podane v odgovor na vprašanja o prihodnosti Grenlandije in morebitnih mednarodnih trenjih. Miller je poudaril, da se nihče ne bo vojaško spopadel z Združenimi državami Amerike zaradi vprašanja statusa otoka. Čeprav ameriška administracija Grenlandijo vidi kot ključno točko za svoje geopolitične in gospodarske interese v Arktiki, Washington poudarja diplomatsko pot pri obravnavi tega vprašanja, s čimer želi pomiriti mednarodno javnost glede morebitne eskalacije napetosti z Dansko ali drugimi zaveznicami.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Namestnik vodje kabineta Bele hiše Stephen Miller je v nedavni izjavi podal trditev, da realni svet temeljito upravljata sila in moč. Miller je poudaril, da so tovrstna načela »železni zakoni sveta«, ki prevladujejo nad mednarodnimi pravili in diplomatskimi vljudnostmi. Po njegovih besedah razprave o mednarodnem bontonu ne odražajo dejanskega stanja globalne politike, temveč so v ospredju predvsem zmogljivosti posameznih držav za uveljavljanje lastnih interesov. Takšna retorika odraža premik v zunanji politiki Združenih držav Amerike proti bolj realistični ali celo transakcijski doktrini, ki daje prednost nacionalni moči pred večstranskimi dogovori. Izjava je sprožila odzive v diplomatskih krogih, saj nakazuje na zmanjševanje pomena mednarodnih institucij in norm, ki so bile vzpostavljene po drugi svetovni vojni. Millerjeve besede potrjujejo usmeritev trenutne administracije k politiki moči kot primarnemu sredstvu za doseganje geopolitičnih ciljev.

Bela hiša je potrdila, da je predsednik Trump razmišljal o uporabi ameriške vojske za prevzem Grenlandije. Prav tako je Trump napovedal možnost subvencioniranja ameriških naftnih podjetij za obnovo venezuelskega energetskega sektorja po strmoglavljenju Madura, kjer naj bi vodenje prevzel Marco Rubio.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da verjame, da ameriški predsednik Donald Trump resno želi prevzeti Grenlandijo. Poudarila je, da bi morebiten napad ZDA na drugo državo članico Nata zaustavil vse.

Donald Trump je sprožil vojaški napad na Venezuelo, vključno z bombardiranjem Caracasa in zajetjem predsednika Nicolása Madura, ki je bil odpeljan v zapor v Brooklynu. Nobelova nagrajenka je podprla Trumpovo 'pogumno' potezo, a opozorila na novega začasnega voditelja, ki ga podpira Trump. Trumpovi podporniki so bili navdušeni nad napadom. Medtem je Björk pozvala k neodvisnosti Grenlandije, medtem ko se je Trumpova obsedenost z prevzemom Grenlandije nadaljevala.

Katie Miller, soproga tesnega svetovalca ameriškega predsednika Stephena Millerja, je z objavo zemljevida Grenlandije, prekritim z zastavo ZDA, sprožila oster odziv na Danskem in Grenlandiji. Objava se je pojavila v času povečanih mednarodnih napetosti po ameriškem vojaškem posredovanju v Venezueli, kar je spodbudilo ugibanja o morebitnih novih zunanjepolitičnih ambicijah administracije Donalda Trumpa. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je dejanje označil za nespoštljivo, medtem ko danski politični vrh opozarja na kršenje suverenosti. Provokativna vsebina na družbenem omrežju X je bila objavljena sredi širših razprav o ameriških carinah in trgovinskih sporih z Evropsko unijo. Millerjeva objava je v diplomatskih krogih razumljena kot neposredna provokacija, ki obuja Trumpove pretekle zamisli o nakupu tega strateško pomembnega otoka. Dejanje je še dodatno zaostrilo odnose med Washingtonom in Københavnom, ki so bili že načeti zaradi nestanovitne politike ameriškega predsednika do evropskih zaveznic.

Po uspešni aretaciji venezuelskega predsednika Madura so ZDA izrazile hvaležnost medijem za molk pred operacijo. Donald Trump še naprej poskuša prepričati energetska podjetja v ponovno vzpostavitev venezuelske naftne industrije. Hkrati pa analitiki opozarjajo, da bi lahko ameriški poseg v Venezueli spodbudil Kitajsko k podobnim akcijam proti Tajvanu, medtem ko bi nasilno dejanje lahko povzročilo razkol v Natu.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Danska je izrazila nezadovoljstvo, ker je Katie Miller, soproga namestnika vodje kabineta predsednika Trumpa, Stephena Millerja, na družbenem omrežju X objavila spremenjeno sliko Grenlandije, prekrito z ameriško zastavo. Objava je sledila vojaški operaciji ZDA proti Venezueli in je bila razumljena kot provokacija glede statusa Grenlandije.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Danska se je odzvala z ogorčenjem na objavo Katie Miller, soproge Stephena Millerja, svetovalca ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Na družbenih omrežjih je delila sliko Grenlandije v barvah ameriške zastave in z napisom "Spoedig" (kmalu).

Žena svetovalca Donalda Trumpa, Stephena Millerja, Katie Miller, je objavila zemljevid Grenlandije, obarvan v barve ameriške zastave. Objava je sprožila ogorčenje na Danskem.

Po objavi zemljevida Grenlandije, obarvanega v barve ameriške zastave, s strani Katie Miller, žene namestnika vodje kabineta Bele hiše Stephena Millerja, se je danski ambasador v ZDA, Jesper Moller Sorensen, odzval s pozivom k spoštovanju ozemeljske celovitosti Danske.

Guvernerka Južne Dakote Kristi Noem in svetovalec Bele hiše Stephen Miller, ki sta ključna akterja pri izvajanju stroge priseljenske politike Donalda Trumpa, sta se udeležila novoletnega praznovanja v letovišču Mar-a-Lago na Floridi. Na družbenih omrežjih je zaokrožil videoposnetek, na katerem omenjena funkcionarja plešeta na uspešnico iz devetdesetih let prejšnjega stoletja z naslovom Ice Ice Baby. Posnetek, ki ga je prvotno delila Millerjeva soproga Katie Miller, je sprožil številne odzive na spletu, pri čemer so mnogi uporabniki njun nastop označili za neprijeten oziroma neroden. Na posnetku je videti Millerja, sicer arhitekta Trumpovih načrtov za množične deportacije, kako se ziba v ritmu glasbe, medtem ko Noemova, ki v novi administraciji prevzema vodenje ministrstva za domovinsko varnost, ploska in dviguje palec v znak odobravanja. Dogodek je pritegnil pozornost predvsem zaradi kontrasta med njunima resnima političnima vlogama in sproščenim vzdušjem na zabavi novoizvoljenega predsednika Združenih držav Amerike. Poleg plesnega vložka so objave na družbenih omrežjih sprožile tudi ugibanja o nosečnosti Katie Miller, saj je ob fotografiji prejela številne čestitke.

Na novoletnem praznovanju novoizvoljenega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa v letovišču Mar-a-Lago sta bila posneta Stephen Miller, namestnik vodje kabineta Bele hiše, in Kristi Noem, ministrica za domovinsko varnost, med plesom na skladbo Ice Ice Baby. Videoposnetek, ki ga je prvotno delila Millerjeva soproga Katie Miller, je hitro postal viralen in sprožil številne negativne odzive v javnosti. Komentatorji na družbenih omrežjih so nastop označili za neprijeten, nekateri pa so ob tem izpostavili njuno vlogo pri izvajanju stroge migracijske politike. Miller, ki velja za glavnega arhitekta Trumpovih agresivnih deportacijskih načrtov, in Noemova, ki nadzoruje delo agencije ICE, sta na posnetku vidna med sproščenim gibanjem v ritmu glasbe iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Kritiki so na platformah X in Bluesky izrazili ogorčenje, pri čemer so nekateri nekdanji vladni uslužbenci ravnanje označili za neprimerno glede na resnost njunih nalog v administraciji. Dogodek se je odvil v okviru Trumpove tradicionalne novoletne zabave, kjer so se zbrali najožji zavezniki prihajajoče vlade.

Visoki uradnik Bele hiše, Stephen Miller, se je znašel pod plazom kritik zaradi njegovih izjav o priseljencih, ki jih je povezal z izumitelji v zgodovini in božičnim TV specijalom. Miller je izrazil mnenje, da bi morali Američani prvi izumiti avtomobil, poleteti, obvladati atom, pristati na Luni in nikoli odpreti svojih meja tretjemu svetu. Kasneje je kritiziral priseljence v povezavi z božičnim specijalom.

Trumpova administracija nadaljuje s strogo protimigrantsko politiko. Stephen Miller je izrazil ksenofobna stališča o priseljencih iz držav v težavah, medtem ko je administracija odpravila začasni pravni status za več kot 1,5 milijona priseljencev do leta 2025. Poleg tega je Mora Namdar, priseljenka druge generacije, imenovana na položaj, ki ji omogoča omejevanje vizumov migrantom, kritičnim do Izraela. Ti ukrepi kažejo na sistematično zaostrovanje migrantske politike v Združenih državah.

Objava novih dokumentov v primeru Jeffreyja Epsteina je ponovno obremenila nekdanjega predsednika Donalda Trumpa, saj se njegovo ime pojavlja v številnih dokumentih. Objava je sprožila kritike na račun pravosodnega ministrstva zaradi počasnosti in prikrivanja informacij. Medtem se v Trumpovem taboru pojavljajo frustracije glede komuniciranja v zvezi s temi dokumenti, nekateri pa celo pozivajo k Trumpovi odstavitvi. Odkritje dodatnih milijon dokumentov je še dodatno zamaknilo zaključek postopka objave.

Grenlandija se je odločno uprla Trumpovim komentarjem o priključitvi ozemlja ZDA, medtem ko so republikanci postali zaskrbljeni zaradi njegove nepriljubljenosti in vpliva na vmesne volitve. Demokrati so bili obtoženi, da so ustvarili težave z dostopnostjo, nato pa za to krivijo republikance. V gibanju MAGA prihaja do notranjih sporov, pri čemer si voditelji, kot so Ben Shapiro, Erica Kirk, Tucker Carlson in Steve Bannon, nasprotujejo.

Članki obravnavajo različne teme, povezane z Donaldom Trumpom in njegovim vplivom. Analiza AmericaFest 2025 poudarja željo MAGA gibanja, da bi bilo še slabše od Trumpa. Lara Trump kritizira odločitev vrhovnega sodišča glede uporabe vojske v Chicagu. Judd Apatow ponuja teorijo, zakaj se Trump ne odziva na norčevanje South Parka. Pojavljajo se pozivi k objavi vseh Epsteinovih datotek, povezanih z Billom Clintonom. Stephen Miller zahteva odpustitev zaposlenih na CBS zaradi zavrnitve poročila "60 minut". Razkrite so Trumpove najbolj senilne poteze v zadnjem letu, Jesse Watters pa razkriva Trumpov motiv za gradnjo plesne dvorane. Elise Stefanik kljub Trumpovim pozivom ni želela kandidirati za guvernerko New Yorka. Poudarjen je škandal z Bari Weiss na CBS in propad ameriških medijev. Mike Johnson se zdi neinformiran, MAGA pa se razdaja, kar predstavlja izziv za Trumpa.

Donald Trump se sooča s kritikami zaradi preureditve Bele hiše v "monument" samemu sebi, medtem ko se njegovi podporniki trudijo biti še bolj ekstremni. Mediji poročajo o njegovi negativni medijski pokritosti in domnevnem kognitivnem upadanju. Stephen Miller poziva k odpustitvam v CBS zaradi umika preiskave o zaporu v Salvadorju. Medtem pa tiskovni predstavnik Billa Clintona zahteva objavo vseh Epsteinovih datotek, povezanih z nekdanjim predsednikom.

Donald Trump je med nastopom svojega sina Dona mlajšega na dogodku Turning Point USA AmericaFest v Združenih državah Amerike (ZDA) nenavadno zagrozil z odpustitvijo. Hkrati se krepijo kritike verskih voditeljev, ki nasprotujejo Trumpovi politični agendi, ki naj bi bila v nasprotju s krščanskimi vrednotami. Nekdanji pisec govorov republikanske stranke je kritiziral Trumpovo pozno nočno "sovražno tvitanje", medtem ko mediji razpravljajo o primernih darilih za voditelje z avtoritarnimi težnjami.

Na CBS News so se nadaljevali nemiri po umiku segmenta '60 Minutes'. Medtem je danski profesor pojasnil, kako bi Trump lahko predstavil izid glede Grenlandije kot zmago. Republikanci so postali zaskrbljeni glede nepriljubljenosti Trumpove kampanje pred vmesnimi volitvami. Demokrati so obtožili republikance za težave z dostopnostjo, ki so jih po mnenju nekaterih povzročili sami. Opaziti je bilo, kako je Trump izgubljal nadzor nad MAGA gibanjem, medtem ko se MAGA voditelji medsebojno razdvajajo.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je bil v središču različnih kontroverz in pohval. Medtem ko so ga nekateri kritizirali zaradi njegovih poslovnih vezi in političnih dejanj, so ga drugi branili in poudarjali njegove dosežke. Razprave so se vrstile od preimenovanja Kennedyjevega centra, kritik na račun medijev, do ugibanj o njegovem kognitivnem stanju in morebitnih političnih motivih, vključno z gradnjo nove plesne dvorane v Beli hiši. Medtem je prišlo do razkritij o njegovi administraciji in spornih odločitvah v zvezi z objavo dosjejev Jeffreyja Epsteina. Trumpova zaveznica Elise Stefanik pa se je odločila, da ne bo kandidirala za guvernerko New Yorka, kljub pozivom Trumpovih zaveznikov.

Objava novih dokumentov v primeru Jeffreyja Epsteina je ponovno obudila vprašanja o povezavah med nekdanjim predsednikom Donaldom Trumpom in obsojenim spolnim prestopnikom. Dokumenti vključujejo omembe Trumpovih potovanj z Epsteinovim letalom, trditve o njegovem odnosu do mladoletnic in različne reakcije političnih akterjev na objavo teh informacij. Objava je sprožila kritike na račun Trumpove administracije in njenega ravnanja z dokumenti, pri čemer nekateri opozarjajo na prikrivanje in pomanjkljivo transparentnost. Hkrati so se pojavile obtožbe o selektivnem objavljanju informacij in poskusih vplivanja na javno mnenje.

Stephen Miller naj bi v Trumpovi administraciji vse bolj ciljal na otroke migrantov, medtem ko se verski voditelji upirajo politiki, ki je po mnenju nekaterih v nasprotju s krščanskimi vrednotami. Miller naj bi verjel, da imigranti ZDA več jemljejo kot dajejo, kar je v nasprotju z ekonomskimi podatki. Hkrati pa se pojavljajo kritike verskih voditeljev, ki opozarjajo na neskladnost med Trumpovo politiko in "preprosto človeško spodobnostjo", kar povzroča razpoke v gibanju MAGA.

Zvezni sodnik je blokiral poskuse Trumpove administracije za zmanjšanje financiranja 'zatočiščnim državam'. Drugi zvezni sodnik je zavrnil poskus administracije, da bi preprečil izdajanje vozniških dovoljenj nezakonitim priseljencem v New Yorku. Vrhovno sodišče je preprečilo Trumpu, da bi poslal Nacionalno gardo v območje Chicaga, s čimer je postavilo meje njegovi izvršilni moči.

Voditelji oddaje »Morning Joe« so ostro kritizirali odločitev Bari Weiss, vodje pri CBS News, da zavrne segment »60 Minutes«, ki prikazuje grozljivo obravnavo migrantov v salvadorskem zaporu. Po ogledu uhajajočega posnetka so izrazili začudenje, da je bil označen za nepopolnega. Hkrati je bil objavljen segment na Global TV v Kanadi, ki naj bi razkril pristranskost in pomanjkanje uravnoteženosti, ki jo je zahtevala Weiss.

Trumpova administracija je odredila zaustavitev petih obsežnih projektov vetrnih elektrarn, ki so bili v izgradnji ob vzhodni obali ZDA, za najmanj 90 dni. Demokratski guvernerji štirih prizadetih držav – Connecticut, Rhode Island, Massachusetts in New York – so se zavezali, da se bodo borili proti tej odločitvi.

Stephen Miller je na Fox News burno reagiral na poročila o notranji jezi na CBS po tem, ko je novoimenovana vodja desničarskega omrežja Bari Weiss umaknila reportažo '60 minut'. Demokrati so začeli kriviti republikance za 'dostopnost', kar naj bi bil po mnenju nekaterih drzen prikaz 'chutzpaha'. Obravnavan je bil tudi koncept 'politične travme', ki naj bi nastala po skoraj enem letu drugega Trumpovega mandata.

Na konvenciji AmericaFest so Republikanci odkrito napadali drug drugega. Bari Weiss, nova urednica pri CBS News, je ukinila reportažo oddaje '60 Minutes', ki bi osramotila Donalda Trumpa, kar je sprožilo notranji revolt. Stephen Miller je na Fox News zahteval odpustitve zaradi tega 'revolta'. David Ellison naj bi pomagal Trumpu pri povzročanju škode, potem ko je CBS ukinil politike DEI in imenoval Kennetha R. Weinsteina na novo funkcijo.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, se je odzval na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in dejal, da razkrivajo resnične namere ZDA glede Venezuele. Maduro je pozval k enotnosti Velike Kolumbije in obtožil Washington, da želi vsiliti marionetno vlado za izkoriščanje venezuelskih virov. Kitajska in Rusija sta podprli Venezuelo v Združenih narodih proti ukrepom Trumpove administracije.

Predsednik Maduro je odgovoril na grožnje Trumpa, češ da želi Washington namestiti marionetno vlado za plenjenje venezuelskih virov. Kitajska in Rusija sta podprli pritožbo Venezuele pri ZN proti Trumpovim ukrepom.

Ameriški kongres je zavrnil resolucijo o vojnih pooblastilih, ki bi preprečila Trumpovi administraciji začetek vojne z Venezuelo. Trump je izjavil, da želi nazaj venezuelsko nafto, medtem ko je Stephen Miller, pomočnik v Beli hiši, dejal, da so ZDA 'ustvarile naftno industrijo v Venezueli'.

Donald Trump je v nagovoru narodu kritiziral administracijo svojega predhodnika Joeja Bidna, rekoč, da je podedoval 'kaos'. V nagovoru ni omenjal vojne v Ukrajini ali situacije v Venezueli. Trump je tudi zatrdil, da so ameriške oborožene sile najmočnejše na svetu in da je ameriška meja postala najbolj varovana v zgodovini v prvih 11 mesecih njegovega drugega mandata.

CNN je zanikal trditve, da so prepovedali nastopanje uradniku Bele hiše, Stephenu Millerju, in pojasnil, da so le zavrnili njegovo ponudbo za nastop. Podpredsednik JD Vance in zavezniki Donalda Trumpa so izrazili začudenje, ker Miller ne nastopa na CNN, medtem ko je Miller na Fox News trdil, da so mu na CNN prepovedali nastopati zaradi sporov in preverjanja njegovih izjav.

Elon Musk je v intervjuju s Katie Miller, konservativno vplivnico in svojo pomočnico, dejal, da so bila njegova prizadevanja pri vodenju Oddelka za vladno učinkovitost (DOGE) le delno uspešna. Izrazil je obžalovanje, da se projekta ne bi lotil ponovno.

Elon Musk, ustanovitelj SpaceX in Tesla, je v podkast intervjuju ocenil svoje delo v vladni agenciji za učinkovitost (DOGE) kot "delno uspešno" in dejal, da se ne bi vrnil v vlado. Hkrati je DOGE sporočil, da je s prekinitvijo pogodb prihranil dodatnih 222 milijonov dolarjev davkoplačevalskega denarja. Agencija je prekinila ali omejila 43 pogodb v vrednosti 3,5 milijarde dolarjev.