Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Bližnji vzhod, Steve Witkoff, je javnosti predstavil štiri ključne pogoje, ki jih morajo iranske oblasti izpolniti za sklenitev novega diplomatskega sporazuma in zmanjšanje napetosti v regiji. Po navedbah Washingtona so glavne točke zahtev ustavitev bogatenja urana, zmanjšanje trenutnih zalog materiala, omejitev raketnega programa ter prenehanje podpore različnim milicam na Bližnjem vzhodu. Witkoff je ob tem poudaril, da je iransko gospodarstvo v izjemno težkem položaju, kar bi moralo Teheran spodbuditi k sprejetju kompromisov. Na konferenci Izraelsko-ameriškega sveta na Floridi je Witkoff izpostavil, da je diplomatska pot še vedno mogoča, če se bo Iran pripravljen pogovarjati o vseh štirih spornih področjih. ZDA posebej skrbi približno dve toni jedrskega materiala, ki je obogaten na ravni med 3,67 in 60 odstotki, kar predstavlja resno varnostno grožnjo. Po besedah odposlanca bi uresničitev teh pogojev Iranu omogočila ponovno vključitev v mednarodno skupnost, medtem ko bi bila alternativa po njegovem mnenju negativna za vse vpletene strani. Diplomatska pobuda prihaja v času povečanih napetosti, ko so nekatere države Perzijskega zaliva že izrazile nasprotovanje morebitnim vojaškim posegom proti Iranu. Washington vztraja, da morajo biti te zahteve fiksirane v novem sporazumu, ki bi zamenjal prejšnje neuspešne dogovore. Kljub ostri retoriki ameriška administracija uradno še vedno daje prednost pogajanjem pred vojaško eskalacijo, čeprav ostajajo vse možnosti na mizi.

Združene države Amerike so s pošiljanjem signalov o morebitni podpori namestitvi enot zveze Nato v Ukrajini sprožile nove razprave o prihodnosti konflikta. Po navedbah analitikov gre za taktično potezo, s katero želi Washington pritisniti na Rusijo, da bi ta pristala na koncesije glede svojih maksimalističnih ciljev. Posebna odposlanca ZDA za pogovore z Rusijo, Steve Witkoff in Jared Kushner, sta prvič pohvalila načelno pripravljenost Francije in Združenega kraljestva, da ob morebitni prekinitvi ognja v Ukrajino napotita svoje vojake kot del varnostnih jamstev. Pariška deklaracija, ki sta jo podpisali London in Pariz, predvideva sodelovanje evropskih sil v mehanizmu za spremljanje in preverjanje prekinitve ognja pod vodstvom ZDA. Kljub temu ostaja vprašanje uporabe 5. člena severnoatlantske pogodbe odprto. Ameriški minister za vojno Pete Hegseth je pred tem na sedežu zveze Nato poudaril, da ZDA enot držav članic v Ukrajini ne bodo štele za krite s kolektivno obrambo, niti ne nameravajo tja napotiti lastnih vojakov. Ta premik v retoriki se dogaja v času, ko se zaveznice spopadajo z vprašanjem vzdržnosti ruskih izgub in dolgoročne strategije pomoči Kijevu. Medtem ko nekatere evropske države krepijo svojo vpletenost, Washington uporablja možnost razširitve obrambnega ščita na vojake v Ukrajini kot vzvod v širši geopolitični igri, kjer poskuša uravnotežiti omejevanje Rusije in naraščajočo konkurenco s Kitajsko. Ruska stran je nad temi napovedmi izrazila resno zaskrbljenost, saj bi prisotnost zahodnih sil neposredno vplivala na njene operativne načrte.

Vladimir Putin je pozval k vzpostavitvi nove arhitekture mednarodne varnosti za rešitev konflikta v Ukrajini. Volodimir Zelenski se je odzval na obtožbe Donalda Trumpa, da blokira mirovni sporazum v Ukrajini. Rusija pa še vedno čaka uradni odgovor Združenih držav Amerike glede predloga za podaljšanje jedrskega sporazuma New START.

ZDA so prekinile z izraelsko politiko in omogočile vrnitev Palestinske oblasti v Gazo. Donald Trump je napovedal novo fazo načrta za Gazo, ki vključuje demilitarizacijo Hamasa s podporo Egipta, Turčije in Katarja. Posebni odposlanec ZDA Steve Witkoff se je sestal z evropskimi voditelji v Parizu. Palestinski inženir Ali Shaath, nekdanji namestnik ministra, bo vodil nov tehnokratski odbor za povojno upravo Gaze, s ciljem odstraniti ruševine v treh letih in dati prednost začasnim bivališčem pred obnovo.

Kreml je podprl izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega označil za glavnega krivca za zastoj v mirovnih pogajanjih. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je potrdil, da se Rusija strinja s Trumpovo oceno, da Zelenski sabotira rešitev konflikta. Trumpove izjave so v nekaterih krogih naletele na kritike, ki so ga obtožile, da podpira propagando Kremlja in spodbuja nadaljnje ruske osvajalne težnje.

Kreml se je strinjal s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ovira pri mirovnem procesu v Ukrajini. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je izjavil, da se možnosti Kijeva za sprejemanje odločitev o miru dnevno zmanjšujejo in da bi moral Zelenski prevzeti odgovornost za rešitev konflikta.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Steve Witkoff, je v sredo naznanil začetek druge faze načrta v 20 točkah za končanje konflikta na območju Gaze. Ta faza predstavlja prehod od premirja k popolni demilitarizaciji enklave, vzpostavitvi tehnokratske vlade in začetku obsežne obnove uničenega območja. Po navedbah ameriške strani je cilj te faze zagotoviti dolgoročno stabilnost brez prisotnosti gibanja Hamas v strukturah oblasti. Načrt predvideva ustanovitev Nacionalnega odbora za upravljanje Gaze (NCAG), ki bo deloval kot prehodna upravna struktura pod vodstvom palestinskih strokovnjakov. Ta organ bo odgovoren za civilno upravo in nadzor nad razdeljevanjem humanitarne pomoči ter sredstev za obnovo. Ključni poudarek ostaja na popolni razorožitvi vseh oboroženih skupin na območju, kar Washington izpostavlja kot pogoj za nadaljnje investicije in varnostne garancije Izraelu. Objava prihaja v času povečanih prizadevanj nove ameriške administracije za rešitev bližnjevzhodne krize. Witkoff je ob tem poudaril, da gre za neposreden ukaz predsednika Trumpa, ki želi s hitrimi in konkretnimi koraki stabilizirati regijo. Medtem ko podrobnosti o sodelovanju regionalnih partnerjev še niso povsem pojasnjene, ameriški predstavniki trdijo, da je tehnokratska uprava najboljša pot za premostitev političnega vakuuma po končanju aktivnih spopadov.

Ruske oblasti so v sredo uradno obtožile Ukrajino za napad z brezpilotnimi letalniki na tanker Matilda, ki je v grški lasti in pluje pod malteško zastavo v Črnem morju. Incident se je po navedbah ruskega ministrstva za obrambo zgodil v torek, ko je plovilo po zadetku oddalo klic na pomoč. Gre za najnovejši v nizu napadov na energetsko in pomorsko infrastrukturo v regiji, ki postaja vse bolj nestabilna zaradi stopnjevanja sovražnosti med državama. Hkrati so se na bojišču v Ukrajini pojavila poročila o uporabi novega tipa ruskih dronov, ki imajo aerodinamično obliko rakete in naj bi bili po navedbah nekaterih virov precej nevarnejši od predhodnikov. Ruska stran s temi napadi nadaljuje strategijo pritiska na ukrajinsko logistiko in obrambne zmogljivosti, medtem ko Kijev s svojo floto dronov vse pogosteje cilja na ruske naftne zmogljivosti in ladje, ki plujejo v črnomorskih vodah. Napetosti v regiji Črnega morja se stopnjujejo že več mesecev, pri čemer so civilna plovila, zlasti tista, ki prevažajo energetske surovine, postala pogosta tarča. Ruska tiskovna agencija Kommersant poroča, da so takšni incidenti del širšega prizadevanja Ukrajine za motenje ruskih izvoznih poti, medtem ko Moskva z novimi tehnologijami brezpilotnih letalnikov poskuša pridobiti odločilno prednost na fronti. Nobena stran za zdaj ne kaže pripravljenosti na deeskalacijo spopadov v tem pomembnem pomorskem koridorju.

Ameriški odposlanec Steve Witkoff je na X-u napovedal drugo fazo dogovora za območje Gaze, ki predvideva prehod iz prekinitve ognja v demilitarizacijo in tehnokratsko upravo.

ZDA so izrazile dobrodošlico podpori palestinskega predsedstva mirovnemu načrtu Donalda Trumpa za Gazo in poudarile zavezanost Washingtona končanju vojne. Posebni odposlanec Donalda Trumpa je napovedal začetek druge faze načrta za končanje konflikta v Gazi, medtem ko je OZN poudarila, da v Gazi ostajajo precejšnji izzivi.

Iranski obrambni minister Aziz Nafizardeh je ponovil grožnjo, da bo Iran napadel ameriške baze v regiji, če bo Donald Trump sprožil vojaško ofenzivo proti Iranu. To je odgovor na Trumpove izjave o podpori protestnikom v Iranu in opozorilo pred zunanjim vmešavanjem.

ZDA so napovedale, da bo nekdanji palestinski namestnik ministra Ali Shaath vodil nov tehnokratski odbor, ki bo zadolžen za upravljanje Gaze po vojni. Po poročanju arabskih medijev so se o tem dogovorili Egipt, Katar in Turčija.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je v intervjujih za različne medije, vključno z BBC-jem, ponovil prepričanje, da je Donald Trump edini svetovni voditelj, ki lahko zaustavi Vladimirja Putina in njegove grožnje Evropi. Nawrocki je kritičen do evropskih voditeljev in poudarja, da je Trump edini, ki lahko reši to težavo.

Ukrajina se je v začetku novega leta spopadla z intenzivnimi in smrtonosnimi ruskimi letalskimi napadi, ki so močno poškodovali energetski sistem države in povzročili obsežno humanitarno krizo. Zaradi uničenja kritične infrastrukture je več milijonov civilistov sredi zime ostalo brez ogrevanja, električne energije in oskrbe z vodo, na kar so v Varnostnem svetu Združenih narodov opozorili visoki predstavniki organizacije. Ruska agresija se je v tem obdobju osredotočila predvsem na civilno infrastrukturo, kar ob nizkih temperaturah stopnjuje pritisk na prebivalstvo. Ukrajinske obrambne sile so na stopnjevanje napadov odgovorile z uporabo nove zahodne vojaške tehnologije. Poročila navajajo, da so ukrajinske enote na terenu uspešno uporabile ameriška lahka vozila, opremljena z raketnimi sistemi Hellfire Longbow. Po navedbah posadk so s temi sistemi, nameščenimi na mobilna vozila tipa buggy, v kratkem času uničili več kot 20 ruskih brezpilotnih letalnikov tipa Šahid, kar predstavlja pomemben uspeh pri obrambi zračnega prostora v osrednji regiji države. Humanitarne razmere v državi ostajajo kritične, saj nenehni napadi onemogočajo hitro sanacijo električnega omrežja. Mednarodna skupnost prek organov Združenih narodov poziva k ustaviti napadov na civilne cilje, medtem ko se na bojišču nadaljuje tehnološka tekma med ruskimi napadalnimi droni in ukrajinsko mobilno zračno obrambo. Razvoj dogodkov kaže na dolgotrajno zimsko izčrpavanje, kjer bosta ključno vlogo igrali energetska vzdržljivost in učinkovitost protiletalskih sistemov.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Donald Trump je izjavil, da razmišlja o "močnih možnostih" za posredovanje v Iranu, vključno z zračnimi napadi, zaradi nasilnega zatiranja protestov. Organizacije za človekove pravice poročajo, da je bilo ubitih že skoraj 650 protestnikov, na tisoče pa jih je bilo pridržanih. Iran trdi, da je pripravljen na pogovore, a tudi na vojno. Trump je tudi nakazal, da je Iran morda prestopil rdečo črto.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Posebni predstavnik ruskega predsednika Kiril Dmitrijev se je 7. januarja v Parizu sestal s svetovalcema ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stevom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem. Srečanje, ki je potekalo v prostorih ameriškega veleposlaništva, je bilo namenjeno razpravi o mirovnem načrtu za Ukrajino, pri čemer sta bili v ospredju dve sporni točki predlaganega sporazuma. Pogovori so se odvijali v času zasedanja tako imenovane koalicije voljnih, ki jo sestavljajo zaveznice Ukrajine. Ruski emisar Dmitrijev velja za zaupnika Vladimirja Putina, njegov obisk na ameriškem diplomatskem predstavništvu pa nakazuje na vzpostavitev neposrednih komunikacijskih kanalov med Moskvo in novo ameriško administracijo. Bela hiša in predstavniki ruskega odposlanca uradnih izjav o vsebini pogovorov niso podali, vendar viri poročajo, da so pogajanja potekala v luči iskanja varnostnih jamstev, ki bi bila sprejemljiva za obe strani. Hkrati se ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pripravlja na morebiten obisk v Washingtonu, kjer bi razpravljal o dvostranskem varnostnem sporazumu z ZDA. Intenzivna diplomatska dejavnost v Parizu sledi nedavnim napetostim, ko je ameriški predsednik Donald Trump drastično skrajšal rok za dosego prekinitve ognja v Ukrajini. Takratni ultimat je sprožil ostre odzive v Kremlju, trenutna tajna pogajanja pa kažejo na poskus deeskalacije in iskanja kompromisa pred morebitnim formalnim mirovnim vrhom. Čeprav podrobnosti o spornih točkah niso javno objavljene, je jasno, da so vprašanja ozemeljske celovitosti in prihodnjih varnostnih ureditev ključna za uspeh teh pogovorov.

V Parizu je potekal vrh t. i. koalicije voljnih, na katerem so voditelji Francije, Združenega kraljestva in Ukrajine podpisali namero o napotitvi večnacionalnih vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so se dogovorili o vzpostavitvi vojaških vozlišč, ki bi služila kot varnostno jamstvo za preprečitev ponovne ruske agresije. Misijo naj bi vodile Združene države Amerike ob podpori evropskih držav, vključno z možnostjo sodelovanja Grčije pri pomorskem nadzoru. Srečanja so se udeležili tudi odposlanci bodoče administracije Donalda Trumpa, med njimi Steve Witkoff in Jared Kushner, ki sta izrazila optimizem glede napredka pri varnostnih protokolih in načrtih za gospodarsko blaginjo Ukrajine. Kljub deklaraciji ostajajo ključna vprašanja, kot so ozemeljska določitev razmejitvene črte in nasprotovanje Moskve kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskih tleh, še vedno odprta. Britanski premier Starmer je opozoril, da so najtežji koraki na poti do trajnega miru še pred njimi, medtem ko je Grčija poudarila svojo vlogo pri zagotavljanju energetske varnosti in podpori ukrajinskim oboroženim silam.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Steve Witkoff je sporočil, da se vlada Združenih držav Amerike dogovarja z vodilno svetovno investicijsko družbo BlackRock o obsežnih naložbah v razvoj in obnovo ukrajinskega gospodarstva. Witkoff je poudaril, da je cilj teh prizadevanj ustvariti dolgoročne priložnosti za ukrajinsko ljudstvo po koncu oboroženega spopada, vključno z zagotavljanjem kakovostnih delovnih mest za tiste, ki se bodo vrnili z bojišč. Na tiskovni konferenci t. i. koalicije voljnih je ameriški predstavnik pojasnil, da so naložbe ključnega pomena za stabilizacijo države v prihodnosti. Pogovori z družbo BlackRock nakazujejo na vključevanje zasebnega kapitala v procese povojne obnove, kar bi lahko pospešilo revitalizacijo ključnih gospodarskih sektorjev v Ukrajini. Gre za enega prvih konkretnih korakov pri načrtovanju mednarodne finančne pomoči po dosegi morebitnega mirovnega sporazuma.

Voditelji držav tako imenovane koalicije voljnih so v Parizu sprejeli pariško deklaracijo o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Poljski premier Donald Tusk je po srečanju evropskih voditeljev pojasnil, da dokument predstavlja pomemben politični korak, vendar v besedilo niso vključili konkretnih obveznosti posameznih držav podpisnic. Namen deklaracije je okrepiti dolgoročno stabilnost Ukrajine v luči trajajočega konflikta z Rusijo. Kljub sprejetju dokumenta ostajajo podrobnosti o neposredni vojaški ali finančni pomoči nedorečene, saj deklaracija služi predvsem kot okvir za prihodnje sodelovanje. Tusk je na tiskovni konferenci poudaril, da odsotnost specifičnih zavez ne zmanjšuje pomena enotnosti, ki so jo države pokazale s podpisom. Srečanje v Parizu je bilo osredotočeno na iskanje načinov za vzdržno podporo Kijevu brez neposredne vpletenosti v spopade.

Stalni predstavnik ZDA pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da je sporazum o končanju konflikta v Ukrajini morda že zelo blizu. Izjava je bila objavljena na Fox News, 6. januarja 2026.

Voditelji držav tako imenovane koalicije voljnih so se v torek popoldne sestali v Parizu, kjer so razpravljali o nadaljnji podpori Ukrajini, ki se še naprej spopada z rusko agresijo. Glavne teme pogovorov so vključevale oblikovanje dolgoročnih varnostnih jamstev za Ukrajino ter načrtovanje povojne rekonstrukcije in obnove države. Srečanje je bilo ključno za usklajevanje pomoči med zaveznicami, ki podpirajo obrambo Kijeva. Za Češko republiko je na tovrstnem srečanju prvič sodeloval premier Andrej Babiš. Pred začetkom pogovorov je Babiš izrazil radovednost glede vsebine razprav in poudaril pomen usklajenega delovanja evropskih partneric. Njegova udeležba nakazuje nadaljevanje aktivne češke zunanje politike v okviru skupine držav, ki so pripravljene prevzeti vodilno vlogo pri stabilizaciji razmer v regiji in zagotavljanju humanitarne ter vojaške pomoči ukrajinskim silam.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim osebam, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem. Donald Trump je izjavil, da ameriški uradniki za nacionalno varnost so ugotovili, da Ukrajina ni ciljala rezidence Vladimirja Putina v napadu z dronom, kot je trdil Kremelj.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim subjektom, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem. Hkrati je Donald Trump izjavil, da so ameriški uradniki ugotovili, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence z napadom dronom, kot je trdil Kremelj. Ameriški diplomat Volker pa je dejal, da si Putin želi zavzeti celotno Ukrajino, a mu ne bo uspelo. Potekalo je tudi srečanje med Zelenskim in Trumpom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim subjektom, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem, ki so povezani z ruskim vojaško-industrijskim sektorjem. Donald Trump je izrazil kritike na račun Vladimirja Putina in izjavil, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence z napadom z dronom, kot trdi Kremelj. Trump se je srečal tudi z Zelenskim, nakar so se pojavile ruske obtožbe.

V Kijevu so se v soboto sestali svetovalci za nacionalno varnost iz petnajstih evropskih držav, Kanade ter predstavniki Evropske unije in zveze Nato, da bi uskladili podrobnosti najnovejše različice načrta za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje, ki se ga je na daljavo udeležil tudi posebni odposlanec novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Steve Witkoff, je bilo namenjeno predvsem pripravi na prihajajoči vrh "koalicije voljnih" v Franciji. Ukrajinski pogajalec Roustem Oumerov je poudaril, da so se pogovori osredotočali na varnostna jamstva, gospodarska vprašanja in določitev zaporedja prihodnjih korakov za dosego trajnega miru. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po srečanju izpostavil tri ključne točke: varnost, obnovo in mir. Ob tem je opozoril, da ima Ukrajina pripravljen alternativni načrt ukrepanja, če bi Rusija poskušala blokirati pogajanja ali zavrniti mirovni sporazum. Čeprav so se pogovori odvijali v senci vojaškega posredovanja ZDA v Venezueli, so ukrajinski predstavniki zagotovili, da med Kijevom in evropskimi partnerji ni nesoglasij glede zaščite ukrajinskih interesov. Nadaljevanje diplomatskih prizadevanj je predvideno za januar, ko se bodo srečanja nadaljevala v Parizu in Združenih državah Amerike.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem zadnjem nagovoru poudaril, da si Kijev prizadeva za čimprejšnji konec vojne, vendar ne na račun suverenosti ali ozemlja države. Njegove izjave prihajajo v času, ko se v mednarodnih diplomatskih krogih krepijo razprave o mirovnih načrtih, pri čemer je ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff potrdil pogovore z ukrajinskim obrambnim ministrom Rustemom Umerovom o prihodnjih varnostnih zagotovilih. Po poročanju nemškega časnika Die Welt naj bi bile evropske države pripravljene v Ukrajino napotiti od 10.000 do 15.000 vojakov za zagotavljanje varnosti v prvih šestih mesecih po morebitni prekinitvi sovražnosti. Kljub diplomatskim prizadevanjem se razmere na terenu ne umirjajo. V napadu na regijo Herson je bilo ubitih več kot 20 ljudi, medtem ko so ukrajinske brezpilotne letalnice v novoletni noči napadle cilje v vasi Horli, kjer je po navedbah lokalnih virov umrlo 24 oseb. Hkrati je ameriška obveščevalna služba CIA zavrnila namigovanja, da bi Ukrajina z droni ciljala rezidenco ruskega predsednika Putina, kar dodatno osvetljuje napetosti glede odgovornosti za napade globoko v zaledju obeh strani.

Svetovalci ameriškega predsednika Donalda Trumpa so opravili ključne pogovore z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter svetovalci za nacionalno varnost iz Velike Britanije, Francije in Nemčije. Namen srečanja je bila uskladitev prihodnjih korakov in strategij za dosego prekinitve ognja oziroma dokončnega končanja vojaških spopadov v Ukrajini. Posebni odposlanec Steve Witkoff je potrdil, da Združene države Amerike aktivno iščejo diplomatsko rešitev v sodelovanju z najpomembnejšimi evropskimi zaveznicami. Nekdanji svetovalec za nacionalno varnost Michael Flynn je ob tem javno podprl predlagani mirovni načrt Washingtona in ga označil za ustreznega. Diplomatska prizadevanja odražajo Trumpovo strategijo hitrejšega reševanja konflikta, ki vključuje neposredna pogajanja z vpletenimi stranmi in evropskimi partnerji. Pogovori so se osredotočili na prihodnja varnostna jamstva in pogoje, pod katerimi bi bila Ukrajina pripravljena pristopiti k pogajalskemu procesu z Rusijo.

Ameriški visoki uradniki, vključno z zunanjim ministrom Marcom Rubiom in posebnim odposlancem Stevom Witkoffom, so se v sredo, 31. decembra 2025, v spremstvu Jareda Kushnerja sestali s ključnimi zavezniki glede prihodnosti mirovnega procesa v Ukrajini. Pogovorov so se udeležili ukrajinski minister za obrambo Rustem Umerov ter svetovalci za nacionalno varnost iz Združenega kraljestva, Francije in Nemčije. Namen srečanja je bil določiti konkretne korake za ustavitev sovražnosti in vzpostavitev trajnih varnostnih jamstev, ki bi preprečila morebitne ponovne konflikte v regiji. Posebni odposlanec Witkoff je poudaril, da so se sogovorniki osredotočili na praktične načine za izvajanje mirovnega načrta novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Razprave so vključevale oblikovanje učinkovitih mehanizmov za preprečevanje spopadov na terenu. Ukrajinska stran je prek ministra Umerova potrdila, da se bodo stiki nadaljevali takoj po novem letu, ko pričakujejo sprejetje prvih oprijemljivih odločitev. Srečanje predstavlja pomemben korak pri usklajevanju stališč med Washingtonom in evropskimi prestolnicami glede končne oblike mirovnega sporazuma z Rusijo.

Ameriški zunanje-politični vrh se je s ključnimi evropskimi zavezniki in ukrajinskimi predstavniki posvetoval o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Ameriški državni sekretar Marco Rubio, posebni odposlanec Steve Witkoff in predsednikov svetovalec Jared Kushner so opravili pogovore z nacionalnimi varnostnimi svetovalci Francije, Velike Britanije in Nemčije. Pri pogovorih je sodeloval tudi glavni ukrajinski pogajalec Rustem Umerov. Po navedbah Witkoffa so bili pogovori plodni, osredotočili pa so se predvsem na vprašanja prihodnjih varnostnih jamstev za Ukrajino in njen povojni razvoj. Srečanje predstavlja nadaljevanje intenzivne diplomatske dejavnosti administracije Donalda Trumpa, ki si prizadeva za čimprejšnjo sklenitev mirovnega sporazuma. Evropski partnerji, med njimi svetovalec nemškega kanclerja Olafa Scholza, so v pogovorih poudarili pomen usklajenega delovanja, saj so se v preteklosti že pojavila ugibanja o morebitnih ločenih pogajanjih med Washingtonom in Moskvo brez prisotnosti Evrope. Ključna točka razhajanj ostaja vprašanje ozemeljske celovitosti Ukrajine in obseg vojaške prisotnosti zahodnih sil po morebitnem premirju.

Britanski in francoski strokovnjaki v sodelovanju z uradniki Evropske unije pospešeno pripravljajo načrt za zagotavljanje varnostnih jamstev Ukrajini po morebitni prekinitvi ognja z Rusijo. Osrednji del strategije predvideva namestitev mednarodnega mirovnega kontingenta, ki bi štel od 10.000 do 15.000 vojakov. Te enote bi bile zadolžene za nadzor spoštovanja dogovorjenega premirja in preprečevanje novih sovražnosti na demarkacijski črti. Diplomatska prizadevanja so se dodatno okrepila z obiskom ameriškega posebnega odposlanca Steva Witkoffa, ki se je v sredo sestal z ukrajinskim glavnim pogajalcem Rustemom Umerovim. Na srečanju so sodelovali tudi svetovalci za nacionalno varnost iz Velike Britanije, Francije in Nemčije. Namen pogovorov je bil uskladitev prihodnjih korakov za končanje vojne in določitev pogojev, pod katerimi bi bile evropske države pripravljene na teren poslati svoje vojaške sile. Načrti za mirovno operacijo prihajajo v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo pritiski za sklenitev miru. Čeprav so se nekatere države, zlasti Nemčija, v preteklosti upirale neposredni vojaški prisotnosti, trenutni predlogi kažejo na premik k aktivnejši vlogi evropskih zaveznic pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti v regiji.

Svetovalci ameriškega predsednika Donalda Trumpa so opravili pogovore z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter svetovalci za nacionalno varnost iz Združenega kraljestva, Francije in Nemčije. Namen pogovorov je bila razprava o nadaljnjih korakih za končanje ruske agresije v Ukrajini, kar je potrdil ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff. Srečanje poudarja intenzivna prizadevanja nove ameriške administracije po hitri diplomatski rešitvi konflikta. Ob tem so v javnost prišle podrobnosti o notranjih nesoglasjih v Beli hiši glede ocene ukrajinske odpornosti. Poročila razkrivajo, da je Trump nekdanjega posebnega odposlanca Keitha Kellogga označil za »idiota«, potem ko je ta javno podprl Zelenskega in ga označil za pogumnega voditelja. Trump naj bi vztrajal pri oceni, da je Rusija močna, Ukrajina pa šibka, kar je Kellogg zavrnil kot nesmisel. Kljub napetostim naj bi Zelenskemu uspelo vzpostaviti določen oseben odnos s Trumpom skozi neformalne teme, kot so ukrajinske lepotne kraljice, kar naj bi nekoliko omililo prvotno hladne odnose. Kellogg je medtem napovedal svoj odhod iz administracije januarja 2026.

Posebni odposlanec novoizvoljenega ameriškega predsednika Steve Witkoff je sporočil, da so se svetovalci Donalda Trumpa v Parizu sestali z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter svetovalci za nacionalno varnost Združenega kraljestva, Francije in Nemčije. Namen pogovorov je bil opredeliti naslednje korake za končanje ruske agresije v Ukrajini, kar odraža Trumpovo zavezo k hitri rešitvi konflikta. V delegaciji sta poleg Witkoffa sodelovala tudi bodoči svetovalec za nacionalno varnost Michael Waltz in kandidat za zunanjega ministra Marco Rubio. Strani so razprave opisale kot konstruktivne, osredotočene pa so bile na usklajevanje stališč med ZDA in ključnimi evropskimi zaveznicami pred uradnim prevzemom oblasti v Washingtonu.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika za Ukrajino Steve Witkoff je z voditelji držav članic Evropske unije in predstavniki ukrajinskih oblasti razpravljal o prihodnjih varnostnih jamstvih za Kijev. Osrednji cilj pogovorov, ki so potekali ob koncu leta, je bil oblikovanje mehanizmov, ki bi preprečili ponovni izbruh sovražnosti po morebitni prekinitvi ognja ali mirovnem sporazumu. Witkoff je poudaril, da je za stabilnost regije ključno zagotoviti trdne zaveze, ki bodo Ukrajini omogočile dolgoročno varnostno predvidljivost. Diplomatska prizadevanja ameriške strani odražajo pripravo na novo fazo pogajanj, v kateri bo vprašanje varnostne arhitekture v Vzhodni Evropi igralo osrednjo vlogo. Evropski partnerji so v pogovorih izpostavili potrebo po usklajenem delovanju med Washingtonom in Brusljem, medtem ko ukrajinska stran vztraja pri konkretnih in zavezujočih jamstvih, ki bi preprečila morebitno novo rusko agresijo v prihodnosti. Witkoffove izjave nakazujejo na intenziviranje dialoga med ključnimi zavezniki še pred uradno menjavo oblasti v Beli hiši.

Svetovalci ameriškega predsednika Donalda Trumpa so opravili pogovore z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in svetovalci za nacionalno varnost iz Združenega kraljestva, Francije ter Nemčije, da bi določili naslednje korake za končanje ruske agresije v Ukrajini. Posebni ameriški odposlanec Steve Witkoff je potrdil, da so se pogovori odvili v sredo, le nekaj dni po srečanju Trumpa in Zelenskega na posestvu Mar-a-Lago. Diplomatska prizadevanja nove ameriške administracije se stopnjujejo, saj konflikt vstopa v četrto leto trajanja, Trump pa nakazuje, da so pogajalske strani blizu dosegi mirovnega sporazuma. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v komunikaciji z novinarji predlagal, da bi moral Donald Trump obiskati Ukrajino, kar bi po njegovem mnenju služilo kot močan signal podpore in dokaz resnih namer za dosego premirja. Zelenski je poudaril, da bi bil neposreden oblet predsednika Trumpa v Ukrajino, namesto zgolj obiska sosednje Poljske, ključen za zaupanje v mirovni proces. Kljub optimizmu ameriške strani glede hitrega končanja vojne, ostajajo podrobnosti mirovnega načrta in morebitnih varnostnih jamstev za Ukrajino predmet intenzivnih usklajevanj z evropskimi zaveznicami.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v svojem letovišču Mar-a-Lago na Floridi sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, s čimer se nadaljujejo intenzivna diplomatska prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje se je odvilo v nedeljo zvečer, le malo po tem, ko je Trump opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Glavna tema pogovorov je bil morebitni mirovni sporazum, ki pa po navedbah opazovalcev ostaja težko dosegljiv. Srečanje med Trumpom in Zelenskim je po ocenah strokovnjakov potekalo v treznem vzdušju in brez večjih prebojev, vendar tudi brez diplomatskih škandalov, ki so v preteklosti zaznamovali odnose med Kijevom in Washingtonom. Zelenski je na Florido prispel v upanju na zagotovitev nadaljnje ameriške podpore, medtem ko Trumpov pristop temelji na neposrednem pogajanju z obema vpletenima stranema. Pred srečanjem z ukrajinsko delegacijo so se ameriški predstavniki, vključno s posebnim odposlancem Stevom Witkoffom, večkrat sestali z ruskim vrhom, kar kaže na Trumpovo strategijo posredovanja med Moskvo in Kijevom.

Ameriški predsednik Donald Trump je pred srečanjem z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Mar-a-Lagu opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Osrednja tema pogovorov je bila iskanje poti do končanja vojne v Ukrajini, pri čemer Trump trdi, da so pogajanja na dobri poti in da je mirovni dogovor blizu. Bela hiša si prizadeva za vzpostavitev okvira, ki bi zadovoljil obe strani, vendar ostajajo ključne podrobnosti sporazuma še vedno nejasne. Kljub optimizmu ameriške administracije so odnosi med vpletenimi stranmi napeti. Medtem ko Trump poudarja domnevne ruske koncesije, ukrajinska stran izraža previdnost in mestoma razočaranje nad komunikacijskimi kanali med Washingtonom in Moskvo. Pogovori na več ravneh se bodo nadaljevali v prihodnjih dneh, ko bodo skušali uskladiti nasprotujoča si stališča glede ozemeljskih vprašanj in varnostnih jamstev, ki so do sedaj zavirala kakršen koli konkreten premik k premirju.

Trump je po srečanju z Zelenskim svoje svetovalce poslal Putinu, da ga obvestijo o vsebini pogovorov. Putin je Trumpa obvestil o poskusu napada z brezpilotnimi letalniki na njegovo rezidenco. ZDA naj bi Kijevu svetovale, naj ne zahteva premirja, temveč naj se osredotoči na celovito rešitev konflikta. Leta 2025 sta Putin in Trump opravila 10 telefonskih pogovorov.

Donald Trump je izjavil, da je bil dosežen znaten napredek pri končanju vojne v Ukrajini in da so se pogovori z Zelenskim odvijali na "čudoviti ravni" ter da so blizu dogovoru. Ursula von der Leyen pa je po videokonferenci z Zelenskim, Trumpom in drugimi evropskimi voditelji pozvala k železnim jamstvom za varnost Ukrajine.

Donald Trump je obljubil, da bo Ukrajina prejela »močna« varnostna jamstva, če bo dosežen mirovni sporazum.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na Floridi srečal z Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Govorila sta tudi o ozemeljskih zahtevah Rusije. Pred srečanjem je Zelenski izrazil upanje glede končanja vojne.

Volodimir Zelenski se je v Miamiju srečal z Donaldom Trumpom. Po srečanju je načrtovan telefonski pogovor z evropskimi voditelji. Rusija je pred srečanjem poudarila skupne točke med Trumpom in Putinom. Donald Trump je medtem čestital voditeljem Tajske in Kambodže za dogovor o prekinitvi ognja. Ob tem je prišlo na dan, da se je Zelenski na skupni novinarski konferenci posmehoval Putinu.

Volodimir Zelenski se bo sestal z Donaldom Trumpom, da bi poskušal zagotoviti podporo ZDA novemu predlogu za končanje konflikta z Rusijo. Zelenski je izjavil, da ruski napad na Kijev kaže, da si Moskva ne želi miru. Povedal je tudi, da Rusija uporablja belorusko ozemlje za napade na zahodna območja Ukrajine in da lahko vidi linije ukrajinske zračne obrambe. ZDA in Rusija naj bi se tiho pogovarjale o rudarjenju Bitcoinov v jedrski elektrarni Zaporožje, pri čemer je Kijev izključen.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo v nedeljo srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi, da bi razpravljala o načrtu za končanje rusko-ukrajinskega konflikta. Zelenski je Trumpa povabil, da obišče Ukrajino in podpre mirovni sporazum. Trump je dejal, da mirovni načrt Zelenskega ne bo imel pomena, dokler ga on ne bo odobril. Zelenski ocenjuje, da Rusija ne želi končati vojne.