Ameriški predsednik Donald Trump je po poročanju televizije CNN izključil možnost napotitve ameriških kopenskih sil na ozemlje Irana. Odločitev je bila sprejeta v okviru priprav načrtov za morebitno vojaško posredovanje, pri čemer so viri iz Bele hiše potrdili, da polnoštevilna invazija ni med obravnavanimi možnostmi. Predsednik naj bi se osredotočal na alternativne načrte za stabilizacijo razmer in odzivanje na trenutne napetosti v regiji. V torek se bo Trump sestal s člani Sveta za nacionalno varnost, kjer bodo podrobneje razpravljali o prihodnjih ukrepih proti Teheranu. Na srečanju bodo preučili več možnosti za odziv na dogajanje v Iranu, vključno z načini za obravnavo notranjih protestov, ki pretresajo državo. Bela hiša s tem sporoča, da kljub stopnjevanju retorike ne načrtuje dolgotrajnega kopenskega konflikta, ki bi zahteval obsežno prisotnost ameriških vojakov. Ta poteza prihaja v času povečanih napetosti po preteklih zračnih napadih in medsebojnih grožnjah med državama. Čeprav Trump ohranja oster ton do iranskega jedrskega programa in regionalne politike, ostaja prednostna naloga uporaba omejene vojaške moči ali diplomatskih pritiskov namesto neposredne okupacije ozemlja. Razprava v Svetu za nacionalno varnost bo ključna za določitev ravnovesja med vojaškim odvračanjem in izogibanjem novi veliki vojni na Bližnjem vzhodu.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Severnokorejska državna tiskovna agencija KCNA je poročala, da je Južna Koreja 4. januarja ponovno kršila suverenost države s pošiljanjem brezpilotnih letalnikov v severnokorejski zračni prostor. Po navedbah Pjongjanga so odkrili razbitine letalnika, elektronske komponente in posnetke zgradb, ki naj bi jih naprava posnela pred strmoglavljenjem. Tiskovni predstavnik generalštaba severnokorejske ljudske vojske je opozoril, da se mora Seul pripraviti na posledice teh dejanj. Južnokorejski obrambni minister je v odzivu na obtožbe zavrnil vpletenost vojske v domnevni incident in dejal, da gre za poskuse preusmerjanja pozornosti od notranjepolitičnih težav. Pjongjang vztraja, da so bili isti akterji odgovorni že za vdore nad prestolnico oktobra 2024. Napetosti na polotoku ostajajo na visoki ravni, saj Severna Koreja takšne vdore interpretira kot neposredno vojaško provokacijo. Incident predstavlja nadaljevanje zaostrovanja odnosov med sosednjima državama v novem letu. Severnokorejski organi so objavili fotografije domnevnih ostankov južnokorejske tehnologije, s čimer želijo mednarodni javnosti dokazati agresivne namere Seula. Analitiki ocenjujejo, da gre za del širše strategije stopnjevanja pritiska na južno sosedo.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Češki predsednik Petr Pavel se je v sredo udeležil zasedanja Sveta za nacionalno varnost (BRS), kjer so razpravljali o ključnih varnostnih vprašanjih države. To je bilo prvo srečanje sveta v novi sestavi, osrednja tema pogovorov pa je bila prihodnost češke pobude za nabavo streliva. Gre za strateški projekt, v okviru katerega Češka republika posreduje pri dobavi streliva velikega kalibra za ukrajinske oborožene sile, ki se spopadajo z rusko agresijo. Urad predsednika republike je potrdil, da je bila udeležba Pavla namenjena uskladitvi zunanjepolitičnih in obrambnih prednostnih nalog države. Poleg vprašanj o nadaljnji podpori Ukrajini so člani sveta obravnavali tudi trenutne varnostne razmere v Evropi in pripravljenost čeških obrambnih struktur na morebitne hibridne grožnje. Sodelovanje predsednika na takšnih sejah poudarja pomen, ki ga Češka pripisuje kontinuiteti vojaške pomoči in utrjevanju svoje vloge znotraj zavezništva Nato.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sklopu kadrovskih sprememb, ki so potekale pred obiskom Pariza, zamenjal vodjo varnostne službe SBU Vasilija Maljuka. Maljuk naj bi se po novem posvetil posebnim operacijam. Poleg tega je Zelenski imenoval nekdanjo kanadsko finančno ministrico Chrystio Freeland za ekonomsko svetovalko.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je po seji Sveta za nacionalno varnost napovedal, da bo Srbija v prihodnjem letu in pol skoraj podvojila svoje vojaške zmogljivosti. Po njegovih besedah se država spopada z resnimi varnostnimi grožnjami, ki izvirajo iz oboroževanja samooklicanega Kosova. Vučić je poudaril, da tovrstne aktivnosti potekajo v nasprotju z resolucijami Združenih narodov, hkrati pa je izrazil zaskrbljenost nad regionalnim obrambnim sodelovanjem, ki naj bi bilo uperjeno proti srbskim interesom. Na seji so razpravljali o konkretnih korakih za okrepitev srbske vojske in obrambnega potenciala države v luči naraščajočih napetosti. Predsednik je izpostavil, da je eskalacija razmer neposredno povezana s krepitvijo zmogljivosti Prištine in oblikovanjem novih obrambnih povezav v regiji Balkana. Načrtovano znatno povečanje vojaške moči naj bi služilo kot odvračalni dejavnik in zagotovilo nacionalno varnost v negotovem regionalnem okolju.

Vojaški analitik Aleksandar Radić je v izjavi za medije ostro kritiziral zunanjo politiko Srbije v luči sklica seje Sveta za nacionalno varnost. Radić trdi, da srbska oblast zavzema nenavaden pristop do mednarodnih odnosov, pri čemer se po njegovem mnenju v javnosti ustvarja nepotrebna drama glede dogodkov, ki niso neposredno povezani z državo. Po Radićevih besedah je uradno stališče Srbije glede trenutnega dogajanja v Latinski Ameriki, predvsem v Venezueli, na mednarodnem prizorišču popolnoma nepomembno in irelevantno. Analitik je izpostavil, da se je Srbija že pred časom znašla na napačni poti glede zunanjepolitičnega usmerjanja in svrstavanja na mednarodnem planu. Namesto osredotočanja na ključna vprašanja država po njegovem mnenju porablja energijo za vprašanja, ki bi jih bilo bolje prepustiti strokovnjakom za zunanjo politiko v medijih. Radić meni, da takšne poteze oblasti služijo predvsem notranjepolitičnim namenom in ne dejanskemu izboljšanju mednarodnega položaja Srbije.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je po seji Sveta za nacionalno varnost napovedal dramatično okrepitev vojaških potencialov države, vključno s podvojitvijo zmogljivosti srbskih sil. Vučić je odločitev utemeljil s trditvami o obstoju domnevne grožnje zaradi zavezništva med Prištino in Zagrebom, ki naj bi bilo naperjeno proti srbskim interesom. Po njegovih besedah se Srbija nahaja v zahtevnem varnostnem položaju, ki zahteva takojšen odziv na področju obrambe. Ob tem je srbski predsednik ostro kritiziral trenutni mednarodni pravni red in delovanje Združenih narodov, ki po njegovem mnenju ne zagotavljata več varnosti. Kot primer je navedel nedavne akcije Združenih držav Amerike v Venezueli, kar je označil za dokaz prevlade »prava sile« nad mednarodnim pravom. Vučić trdi, da močnejše države vsiljujejo svoja pravila svetu, kar predstavlja nevaren preseden, ki neposredno vpliva tudi na suverenost Srbije.

V Beogradu je potekala seja Sveta za nacionalno varnost, ki jo je vodil predsednik Aleksandar Vučić. Uradnega razloga za sklic seje niso sporočili, Vučić pa je po seji izjavil, da je prišlo do velikih sprememb na področju energetske varnosti in napovedal datum začetka delovanja rafinerije.

Po seji Sveta za nacionalno varnost je Vučić napovedal dramatično krepitev vojaških kapacitet Srbije in izrazil zaskrbljenost zaradi morebitnega zavezništva Prištine in Zagreba. Ponovil je, da po dogodkih v Venezueli mednarodno pravo ne deluje in da ZDA vsiljujejo svoje zakone svetu, kar je nevaren precedens tudi za Srbijo. Kljub temu je poudaril, da si Srbija želi prijateljstva z ZDA in vsemi državami.

Severna Koreja je v nedeljo izvedla nove preizkuse balističnih raket, kar je sprožilo takojšen odziv v regiji. Po navedbah južnokorejskega vojaškega poveljstva in japonske obalne straže je Pjongjang izstrelil najmanj dve raketi, ki sta padli v morje zunaj japonske izključne ekonomske cone. Poročil o škodi na plovilih ali letalih ni, so pa japonske oblasti pod vodstvom premierke Sanae Takaichi odredile poostren nadzor in zbiranje podatkov. Zaradi ponovnih provokacij je urad južnokorejskega predsednika sklical nujno sejo Sveta za nacionalno varnost (NSC). Srečanja so se udeležili predstavniki ministrstva za obrambo in obveščevalnih služb, ki so obsodili dejanja Pjongjanga. Napetosti na Korejskem polotoku ostajajo visoke, saj je Severna Koreja podobne izstrelke preizkusila že v začetku novembra, vključno z večjo serijo raket med obiskom ameriškega obrambnega ministra v Seulu. Današnji dogodek potrjuje nadaljevanje severnokorejskega programa oboroževanja kljub mednarodnim sankcijam.

Tajvanska policija je okrepila varnost poslanca Shena Pumu-yanga, potem ko so kitajski državni mediji objavili njegove fotografije, satelitske posnetke njegovega doma in delovnega mesta ter pozvali javnost k posredovanju informacij. Policija je napovedala stroge ukrepe proti lokalnim sodelavcem, ki so pomagali pri zbiranju in posredovanju teh informacij. Tiskovni predstavnik DPP Wu Cheng je dejanje označil za ustrahovanje v stilu mafije, sekretar Sveta za nacionalno varnost Wu Zhao-xie pa je kitajski režim označil za "bolan in ogaben". Zunanje ministrstvo je dodalo, da je Kitajska izgubila civilizacijsko dno.

The New York Times je poročal, da je Rusija poslala diplomatsko noto ZDA, v kateri zahteva, da prenehajo zasledovati tanker Bella 1, ki pluje proti Venezueli. Ameriške oblasti naj bi tanker poskušale ustaviti zaradi blokade dobave venezuelske nafte.

Kitajski državni svet za tajvanske zadeve je označil vojaške vaje okoli Tajvana kot upravičen ukrep za zaščito suverenosti. Tajvanski Svet za celinske zadeve je odgovoril, da to ne spreminja dejstva, da Republika Kitajska obstaja že 115 let. Svet za celinske zadeve je tudi komentiral spremembe zakona, ki ureja odhod poslancev na Kitajsko, rekoč, da so te spremembe odgovor na kitajska prizadevanja za infiltracijo. Zheng Liwen iz Kuomintanga se je udeležila slovesnosti ob dvigu zastave pred predsedniško palačo in izjavila, da je stranka zvesta Republiki Kitajski. Zheng Liwen je obtožil predsednika Lai Qingdeja, da provocira Kitajsko in izkorišča strah pred vojno za pridobivanje volilne podpore.

Vladimir Putin je vodil sestanek o državnem programu oboroževanja, razvoju obrambno-industrijskega kompleksa in dodatnih ukrepih za razvoj umetne inteligence (UI) za krepitev obrambne sposobnosti. Sestanek je bil izveden s člani Sveta za nacionalno varnost.

Litovska vlada je zaradi meteoroloških balonov, ki prihajajo iz Belorusije, razglasila izredne razmere. Odločitev je bila sprejeta na seji vlade 9. decembra, kar bo omogočilo tesnejše usklajevanje med različnimi službami in vključitev vojske. Ministrstvo za notranje zadeve Litve je poudarilo, da izredne razmere ne bodo vplivale na vsakdanje življenje prebivalcev.

Predsednica Moldavije, Maia Sandu, je sklicala sejo Sveta za nacionalno varnost (CNS), kjer so obravnavali tveganja informacijske in kibernetske varnosti, nezakonito financiranje ter ukrepe za krepitev odpornosti države in družbe proti hibridnim grožnjam in dezinformacijskim kampanjam.

Iranski predsednik parlamenta, Ali Larijani, je izjavil, da bo iranski svet za nacionalno varnost na ukaz predsednika države odpravil vse omejitve in ekonomske ovire med Iranom in Pakistanom, s čimer se bo okrepilo gospodarsko sodelovanje med državama.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ponovno potrdil pripravljenost Rusije na mirovna pogajanja z Ukrajino in reševanje problemov po mirni poti. Izjava je bila podana v petek, 21. novembra.

Donald Trump je obtožil demokratske poslance »državnega udara« in predlagal, da bi jih kaznovali s smrtjo, ker naj bi pozivali pripadnike vojske in obveščevalne službe, naj ne upoštevajo nezakonitih ukazov. Senator Mark Kelly, čigar žena je preživela poskus atentata, je izrazil zaskrbljenost za varnost. Poslanec Jason Crow je o Trumpovi objavi obvestil policijo Capitol.

Vladimir Putin je izjavil, da je Rusija prejela Trumpov mirovni načrt za Ukrajino in da je o njem razpravljal s Trumpom. Po poročanju naj bi Trump dal Zelenskemu ultimat za sprejetje mirovnega načrta do četrtka. Načrt naj bi vseboval 28 točk.

Policija v Bijelo Polju je kazensko ovadila podjetje "S.M." d.o.o., direktorja D.T. in še eno osebo B.M. zaradi suma ponarejanja dokumentov. Podjetje in osumljenca naj bi ponaredili potrdila o plačanih davkih in prispevkih ter jih uporabili pri prijavi za subvencijo za invalide pri Zavodu za zaposlovanje Črne gore.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika za Bližnji vzhod, Steve Witkoff, je odpovedal načrtovano srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Turčiji. Razlog za odpoved ni znan, vendar naj bi ekipa Zelenskega ostala v stiku z Witkoffom.

Visoki uradniki za energijo in jedrsko energijo Trumpove administracije so načrtovali sestanek z Belo hišo in Svetom za nacionalno varnost, da bi odvrnili predsednika Trumpa od ponovnega izvajanja jedrskih poskusov.

Ruski predsednik Vladimir Putin bo vodil operativno sejo Sveta za nacionalno varnost, je sporočil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Visoki uradniki ameriške administracije, pristojni za energetiko in jedrsko varnost, so se nameravali sestati s predstavniki Bele hiše in Sveta za nacionalno varnost, da bi predsednika Trumpa odvrnili od ponovne izvedbe jedrskih poskusov.

Nekdanji iranski zunanji minister Zarif je poudaril dobre odnose z Rusijo, s katero naj bi Iran ohranjal uravnoteženo in neodvisno partnerstvo. Zarif je v času svojega mandata kar 28-krat obiskal Rusijo, kar jo uvršča med države z največ njegovimi uradnimi obiski.

Član pisarne za ohranjanje in objavljanje del ajatole Hameneija je dejal, da je bila vodstvena vloga vrhovnega voditelja v 12-dnevni vojni tako odločilna, da so jo celo svetovni študijski centri prepoznali kot enega glavnih dejavnikov neuspeha sovražnika.

Vladimir Putin se je v Kremlju srečal z Germanom Greffom, vodjo Sberbanke. Govorila sta o sistemih za brezkontaktno plačevanje, ki jih Sberbank uvaja po vsej Rusiji kot nadomestilo za Apple Pay.

Rusko zunanje ministrstvo je začelo izvajati navodila predsednika Vladimirja Putina glede morebitne izvedbe jedrskih poskusov. Minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov je pojasnil, da ministrstvo preučuje smiselnost jedrskih poskusov po Putinovem naročilu na seji Sveta za nacionalno varnost 5. novembra.

Nikola Zirojević je bil izvoljen za namestnika predsednika Odbora za varnost in obrambo, s čimer je postal tudi član Sveta za nacionalno varnost. Zirojević, ki je bil do sedaj namestnik predsednika Odbora za politični sistem, pravosodje in upravo, je napovedal odstop s tega položaja, kjer ga bo zamenjal Zoran Mikić. Svet za nacionalno varnost je vladno telo, ki ga vodi predsednik vlade in ga sestavljajo vodje vseh institucij varnostnega sektorja.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je izjavil, da lahko srbska vlada spremeni odločitev o neuvedbi sankcij proti Rusiji, čeprav je ta odločitev trajala že skoraj štiri leta. Izrazil je tudi upanje, da bo situacija z NIS-om rešena, saj naj bi Rusi vodili pogovore.

Južna Koreja je sporočila, da je Severna Koreja izstrelila najmanj eno neidentificirano balistično raketo proti svojim vzhodnim vodam. Izstrelitev se je zgodila, medtem ko Severna Koreja stopnjuje testiranja, pogovori z Washingtonom in Seulom pa so prekinjeni. Do izstrelitve je prišlo nekaj dni po obisku Hegsetha.

Vladimir Putin je naročil visokim uradnikom Kremlja, da pripravijo predloge za morebitno ponovno izvedbo jedrskih poskusov, prvič po letu 1990. Razlog za to so bile izjave ZDA o ponovnem izvajanju tovrstnih poskusov.

Kremlj je izjavil, da je odziv Zahoda na nedavni sestanek Sveta za varnost Rusije v skladu z militaristično protirusko histerijo. Prav tako je znano, da Kremlj načrtno vzpostavlja stike s poslanci nemške stranke AfD in BSW. Kremlj razume, da se nad Srbijo izvaja izjemen pritisk glede uporabe srbskega streliva proti ruskim enotam.

Ruski obrambni minister Andrej Belousov je pozval predsednika Vladimirja Putina, naj nemudoma začne s pripravami na jedrske poskuse v polnem obsegu. Putin je dejal, da bo Rusija razmislila o ponovni izvedbi jedrskih poskusov, če bodo to storile Združene države. Hkrati pa je ruski zunanji minister Sergej Rjabkov izjavil, da pogoji za srečanje med Putinom in Trumpom še niso izpolnjeni.

Na odprtju foruma NATO-Industry Forum 2025 v Bukarešti je minister za obrambo Ionuț Moșteanu izpostavil, da se zavezništvo sooča s sočasnimi grožnjami, od vojne v Evropi do terorizma. Poudaril je, da je odgovor Romunije pospešitev razvoja obrambne industrije in investicije v odvračanje, pri čemer je proizvodne linije označil za nove frontne črte.

Letalski promet v Bruslju je bil moten zaradi več opažanj dronov. Starti so bili odpovedani, prišlo je do zamud. Prizadeta so bila tudi druga letališča in vojaške baze, vključno z Natovo bazo. Zaradi poročil o preletih dronov je moral obrambni minister Theo Francken prekiniti televizijsko oddajo.

Letalski promet na bruseljskem in lieškem letališču je bil v torek, 4. novembra, ponovno prekinjen zaradi opažanja dronov. Belgijski premier je sklical Svet za nacionalno varnost. Incidenti z droni so se dogajali tudi v bližini občutljivih lokacij, vključno z vojaškimi bazami, od katerih ena hrani ameriško jedrsko orožje. Poreklo dronov ostaja neznano. Premier Bart De Wever je pozval k ukrepanju.

Vladimir Putin je na sestanku Sveta za nacionalno varnost naročil oceno odgovora na ameriško posodabljanje strateškega orožja in morebiten odstop ZDA od moratorija na jedrske poskuse. Poudaril je, da Rusija spoštuje sporazum o celoviti prepovedi jedrskih poskusov, vendar bo odgovorila na jedrske poskuse drugih držav. Andrej Belousov je pozval k pripravi na odgovor. Sestanek je bil prvotno namenjen varnosti v prometu, a so ga preusmerili v razpravo o jedrski grožnji.

Predsednik vlade Črne gore, Spajić, je za nocoj sklical sejo Sveta za nacionalno varnost. Na seji bodo razpravljali o trenutnih varnostnih razmerah v državi, s posebnim poudarkom na tujih državljanih, ki prebivajo v Črni gori. Na sejo so bili povabljeni tudi vrhovni državni tožilec Milorad Marković, glavni specialni tožilec Vladimir Novović, vršilec dolžnosti direktorja policije Lazar Šćepanović, načelnik SPO Predrag Šuković in predsednica Vrhovnega sodišča Valentina Pavličić.

Iran je potrdil, da je prejel sporočilo zunanjega ministrstva o začetku novih pogajanj o jedrskem sporazumu. Tiskovna predstavnica iranske vlade, Fateme Mohadžerani, je za SNN TV dejala, da je zunanje ministrstvo prejelo sporočilo z zahtevo za nove pogovore o jedrskem sporazumu. Pred tem je Baghdad Today poročal, da so ZDA Iranu posredovale sporočilo preko Omana. Iranski predsednik Masud Pezeškian pa je napovedal obnovo jedrskih objektov, ki so bili tarča napadov ZDA in Izraela.

V Novem mestu se je zgodil grozljiv incident, v katerem je moški umrl po brutalnem pretepu. Po poročanju je oče prišel v Novo mesto, da bi pomagal svojemu sinu. Posnetek pretepa, ki se je zgodil v noči med četrtkom in petkom v Rozmanovi ulici, je pretresel javnost. Moški je bil hudo poškodovan in je kasneje umrl.

Po nasilni smrti 48-letnega moškega v Novem mestu sta ministrica za pravosodje Andreja Katič in minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar ponudila odstop premierju Robertu Golobu. Premier je že sklical krizni sestanek, na katerega je povabil pristojne ministre.

Po kršitvi poljskega zračnega prostora s strani ruskih dronov je poljski predsednik Karol Nawrocki sklical Svet za nacionalno varnost in opozoril javnost pred rusko dezinformacijsko kampanjo. Vojaški strokovnjak Nico Lange poudarja, da Rusija z uporabo dronov zbira informacije o Natovi zračni obrambi in testira odpornost Zahoda na dezinformacije.

Poljski voditelji so zavrnili sugestijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi lahko bili vdori ruskih dronov v poljski zračni prostor "napaka", in jih označili za "nameren ruski napad". Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je izrazil upanje, da bo Washington pokazal solidarnost z Varšavo po vdoru ruskih dronov. Sikorski je tudi pozval EU, naj omeji gibanje ruskih diplomatov v schengenskem območju.

Poljski premier Donald Tusk je opozoril, da je širjenje ruske propagande in dezinformacij v trenutnih razmerah dejanje, ki škoduje poljski državi in ogroža varnost državljanov. Poudaril je, da neumnost ali politična prepričanja ne bi smela biti olajševalna okoliščina pri takšnih dejanjih.

Beloruske oblasti so poljskemu odpravniku poslov izročile protestno noto zaradi odločitve Poljske o začasni ustavitvi prometa na poljsko-beloruski meji. Belorusija meni, da je poteza Varšave izraz 'privatizacije' meja Evropske unije.

Avstralija bo v naslednjih petih letih namenila 1,7 milijarde avstralskih dolarjev za nakup flote podvodnih dronov Ghost Shark, ki bodo izdelani in zasnovani v Avstraliji. Obrambni minister Richard Marles je poudaril, da imajo ti veliki podvodni napadalni droni zelo dolg doseg delovanja, kar bo okrepilo avstralsko ognjeno moč v vse bolj grozeči regionalni pokrajini.