APDEJT.si

ZDA naj bi pripravljale okvirni načrt za končanje vojne v Ukrajini, ki predvideva, da Kijev prepusti določena ozemlja Moskvi. Ta ameriški predlog naj bi bil za Ukrajino neugoden, saj naj bi vključeval zmanjšanje vojaških zmogljivosti in krčenje oboroženih sil. Evropski zavezniki ZDA so izrazili zaskrbljenost, da bi takšen načrt oslabil Ukrajino in imel posledice za evropsko varnost. Kaja Kallas je poudarila, da se morajo z mirovnim načrtom strinjati tudi Evropejci in Ukrajinci.

V ukrajinskem političnem prostoru se pojavljajo govorice o morebitni vrnitvi nekdanjega glavnega poveljnika oboroženih sil Ukrajine, sedanjega veleposlanika v Veliki Britaniji, Valerija Zalužnega. Po navedbah poslanke Verhovne rade, Ane Skorohod, bi lahko bila njegova vrnitev povezana z oblikovanjem začasne vlade.

Poročila kažejo, da naj bi ZDA in Rusija za zaprtimi vrati razpravljali o mirovnem načrtu za Ukrajino, ki predvideva ozemeljske koncesije v korist Rusije in omejitev ukrajinske vojske. Predlog naj bi od Ukrajine zahteval, da se odpove delom Donecka in Luganska. Ta domnevni načrt je sprožil kritike in zaskrbljenost glede prihodnosti Ukrajine, medtem ko se spopadi na vzhodu države nadaljujejo.

Posebni odposlanec ZDA za Ukrajino, Keith Kellogg, naj bi januarja zapustil administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Njegov odhod prihaja v času napetosti v Kijevu zaradi kontroverznega mirovnega načrta in je ocenjen kot velika izguba za Ukrajino.

Evropski uradniki so izrazili zaskrbljenost glede načrta ZDA za rešitev situacije v Ukrajini, ki bi lahko vključeval ozemeljske koncesije. Voditelji držav članic EU bodo predlog ZDA obravnavali na srečanju, kjer bodo razpravljali o možnih tveganjih in posledicah za Evropo.

Ameriška administracija pripravlja predloge za rešitev konflikta v Ukrajini, pri čemer upošteva stališča Moskve in Kijeva. Senator Marco Rubio je sporočil, da predlogi izhajajo iz potrebe po obojestranskih popustih. Po poročanju The Telegraph naj bi načrt Donalda Trumpa vključeval oddajo Donbasa v najem Rusiji.

Po podatkih Združenih narodov je v prvih treh letih vojne v Ukrajini vsak peti otrok izgubil sorodnika ali prijatelja. Otroci se sprašujejo, kdaj se bo vojna končala in kdaj se bodo lahko vrnili domov, kar kaže na globok vpliv konflikta na njihovo življenje.

Švedska zunanja ministrica Maria Malmer Stenergard je izrazila zaskrbljenost, da skandinavske države nosijo nesorazmerno velik del finančnega bremena pri podpori Ukrajini znotraj zveze NATO. Poudarila je, da takšna situacija ni pravična in dolgoročno nevzdržna, saj naj bi skandinavske države zagotavljale tretjino vojaške pomoči znotraj NATO. Stenergardova je dodala, da ta situacija kaže na premajhno vključenost drugih držav članic.

Ukrajinska varnostna služba (SBU) je razkrila, da je Rusija v zadnjih dveh letih novačila Ukrajince, med njimi več kot 240 mladoletnikov, celo otroke stare 11 let, za izvajanje sabotaž v Ukrajini. Mladi so za nizko plačilo pripravljeni izvesti nevarne naloge, s čimer ogrožajo varnost lastne države.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se sooča z naraščajočim pritiskom, da sprejme strožje ukrepe za zagotovitev odgovornosti zaradi korupcijskega škandala, ki predstavlja največjo grožnjo njegovi vladi od začetka ruske invazije.

Direktor ruske obveščevalne službe SVR, Sergej Nariškin, je izjavil, da nevarnost neonacizma ostaja aktualna. Opozoril je na prisotnost "nevarnih metastaz" nacizma v Ukrajini in nekaterih evropskih državah.

Zadržani je razkril, da mu je ukrajinska obveščevalna služba za poskus atentata na ruskega častnika obljubila nagrado v višini 5.000 ameriških dolarjev. Ukrajina je prebivalcu samooklicane republike obljubila denar v zameno za kaznivo dejanje.

Italijansko vrhovno sodišče je odobrilo izročitev ukrajinskega državljana Serhija K. Nemčiji, kjer ga bodo sodili zaradi suma napada na plinovod Severni tok leta 2022. Ukrajinski državljan bo Nemčiji izročen v nekaj dneh, je sporočil njegov odvetnik.

Ruski vojak iz skupine "Vostok" s kodnim imenom Čita je izjavil, da so ukrajinske sile v vasi Gaj v regiji Dnipropetrovsk pobile civiliste. Po njegovih besedah naj bi trupla civilistov ležala na ulicah ob vstopu v vas.

Ameriški mediji so razkrili več podrobnosti o novem mirovnem načrtu ZDA za Ukrajino, ki ga je osebno odobril Donald Trump. Po poročanju naj bi načrt vključeval ozemeljske koncesije Ukrajine in omejitev velikosti njene vojske. Evropski uradniki naj ne bi bili vključeni v pripravo načrta. V Kremlju sumijo, da je nekdo iz Putinovega kroga načrt posredoval medijem.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo v sredo v Turčiji sestal s turškim predsednikom Erdoganom, da bi oživili mirovna pogajanja z Rusijo. Pričakuje se tudi prisotnost posebnega ameriškega odposlanca Steva Witkoffa. Hkrati je administracija Donalda Trumpa pripravila mirovni načrt v 28 točkah za končanje vojne v Ukrajini, kar je presenetilo nekatere republikanske kongresnike, ki menijo, da je načrt naklonjen Rusiji. Kremelj trenutno ne namerava sodelovati v pogovorih.

V ruskem raketnem in brezpilotnem napadu na zahodno ukrajinsko mesto Ternopil je bilo ubitih najmanj 25 ljudi, med njimi trije otroci. Hkrati naj bi ZDA pripravile mirovni predlog, ki bi od Kijeva zahteval odstop ozemlja in zmanjšanje vojske za več kot polovico.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v članku ob 65. obletnici diplomatskih odnosov z Laosom poudaril, da se stališča obeh držav glede številnih mednarodnih vprašanj ujemajo ali so si zelo blizu, vključno s situacijo v Ukrajini. Lavrov je pozdravil neodvisno zunanjo politiko Laosa in njegovo uravnoteženo stališče glede ukrajinske krize. Dodal je, da je trajna rešitev konflikta mogoča le z odpravo njegovih temeljnih vzrokov in zagotovitvijo varnosti Rusije.

Cene nafte so padle zaradi geopolitičnih napetosti in rasti vrednosti dolarja. Cena za West Texas Intermediate (WTI) z dobavo v decembru je padla za 2,14 % na 59,44 dolarja. Brent za dobavo v januarju se je pocenil za 2,13 % na 63,51 dolarja, WTI pa je končal pri 59,44 dolarja.

Ukrajina se že več kot tri leta in pol brani pred rusko agresijo. Prizadevanja za mir doslej niso bila uspešna, medtem pa se medsebojni napadi nadaljujejo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil prepričanje, da lahko vojno konča le Donald Trump.

General-polkovnik ruske vojske Apti Alaudinov je izjavil, da bodo Združene države Amerike po korupcijskem škandalu v Ukrajini poskušale odstraniti Volodimirja Zelenskega s položaja in na njegovo mesto postaviti bivšega glavnega poveljnika ukrajinskih oboroženih sil Valerija Zalužnega, ki trenutno biva v Londonu.

Predsednik Trump je v Kijev poslal visoko delegacijo Pentagona na pogovore, kar je najnovejši poskus administracije za končanje vojne. ZDA so bile za Ukrajino najpomembnejši dobavitelj orožja za obrambo pred Moskvo.

Uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je izjavila, da se v dejanjih zahodnih držav za uničenje prebivalstva Ukrajine jasno kaže ponavljanje nacističnih načrtov, ki jih je vodil Hitler, za uničenje Slovanov in vsiljevanje nacizma. Zaharova je poudarila, da je eden od "norih" ciljev Zahoda, ki je sprožil konflikt, uničenje ukrajinskega prebivalstva.

Delegacija ameriških generalov je obiskala Kijev, da bi razpravljala o nadaljnji vojaški pomoči ZDA Ukrajini. Obisk je pomemben, saj so ZDA ključni dobavitelj orožja za Ukrajino v boju proti Moskvi, medtem ko ameriški predsednik Trump zahteva končanje vojne.

Predsednik Trump naj bi odobril mirovni načrt v 28 točkah, ki predvideva ozemeljske koncesije Ukrajine Rusiji, vključno z vzhodnim Donbasom, ter zmanjšanje ukrajinske vojske. Ameriški uradniki, vključno z ministrom za vojsko Danom Driscollom, so prispeli v Ukrajino, da bi pomagali pri mirovnih pogovorih.

Brutalni boji za Pokrovsk kažejo na končne cilje ruskega predsednika Vladimirja Putina. Njegovi načrti so razlog, da dosedanja prizadevanja Donalda Trumpa za mir niso uspela. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je izjavil, da bi se telefonski pogovor med Putinom in Trumpom lahko organiziral kadar koli.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Ukrajino, Kit Kellog, naj bi svojim kolegom sporočil, da načrtuje odhod s položaja januarja 2026. Reuters je poročal, da je Kellog jasno nakazal, da je januar primeren čas za njegov odhod.

Pojavile so se informacije o tajnem mirovnem načrtu ZDA in Rusije, ki vsebuje 28 točk in predvideva boleče kompromise za Ukrajino. Ukrajina je nad načrtom zaskrbljena. Visoki ameriški vojaški uradniki so obiskali Kijev. Trump naj bi ponovno pritiskal na Zelenskega za sprejem mirovnega sporazuma.

Ukrajinski parlament, Rada, je odstavil ministra za pravosodje, Germana Galuščenka, nekdanjega ministra za energijo, in njegovo naslednico, Svitlano Grinčuk, zaradi korupcijskega škandala v energetskem sektorju, ki vključuje tudi podjetje Energoatom. Demisije so se zgodile sredi pozivov k odstopom.

Rusija je odprta za nadaljevanje pogovorov o Ukrajini, prekinitev pa ni nastala po krivdi Moskve, je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Obenem je Peskov izrazil obžalovanje zaradi odločitve Poljske o zaprtju ruskega generalnega konzulata, kar se mu zdi nerazumno. Medtem svet razpravlja o morebitnem premirju med Rusijo in Ukrajino, a se Kremelj o tem ne izreka.

Predsednik ZDA Donald Trump je odobril mirovni načrt s 28 točkami za rešitev konflikta med Rusijo in Ukrajino. Kremelj je sporočil, da je Rusija pripravljena na mirovna pogajanja. V ruskem raketnem napadu na Ternopolj je umrlo 26 ljudi, med njimi trije otroci, ranjenih pa je bilo najmanj 95.

Italijansko vrhovno sodišče v Rimu je odobrilo zahtevo za izročitev Ukrajinca Sergija Kuznjecova Nemčiji, ki je osumljen sabotaže plinovoda Severni tok v Baltskem morju leta 2022. Kuznjecov naj bi bil v prihodnjih dneh izročen Nemčiji.

Evropski uradniki so izrazili zaskrbljenost zaradi naraščajoče napetosti in opozorili, da se Evropa nahaja v "predvojnem obdobju" zaradi imperialističnega spopada v Ukrajini, ki vključuje ZDA, NATO, EU in Rusijo. Poudarili so, da se v Evropi slišijo "bobni" vojne.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je ponovno izrazil razočaranje nad ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Kljub temu je prepričan, da bo dosežen dogovor med Rusijo in Ukrajino.

Poljska sumi ruske obveščevalne službe za sabotažo na pomembni železniški progi, ki se uporablja za prevoz vojaške opreme in pomoči v Ukrajino. Poljski premier Donald Tusk je dejal, da sta bila dva ukrajinska državljana identificirana kot osumljenca za sabotažo na železniški progi med Varšavo in Lublinom. Poljska je zaprosila Združene države za pomoč pri preiskavi incidentov in uvedla tretjo stopnjo alarma CHARLIE na železniških odsekih.

Ruska vojska je po poročanju nemškega tabloida Bild in ruskih virov prodrla skozi ukrajinsko obrambo pri Severodonetsku, pomembnem mestu v Donecki ljudski republiki (DNR). Ruske sile so zavzele vasi Vijemka in Ivano-Darjevka ter vstopile v južni del Severodonetska. Napredovanje ruskih sil potrjujejo tudi posnetki ruskih brezpilotnih letalnikov. Osvojitev Severodonetska bi ruskim silam omogočila dostop do meje med Lugansko in Donecko.

Po poročanju različnih medijev naj bi Donald Trump pripravljal nov načrt za končanje vojne v Ukrajini, ki vključuje tajne pogovore z ruskimi uradniki. Načrt naj bi vključeval prepustitev delov vzhodne Ukrajine Rusiji, celoten načrt pa naj bi obsegal 28 točk. Ukrajina in države EU naj bi bile o tem obveščene kmalu.

Ukrajinski predsednik Vladimir Zelenski se je v Madridu sestal z zahodnimi partnerji. V ozadju srečanja je bil portret ruske balerine Olge Hohlove, ki ga je naslikal njen mož, španski umetnik Pablo Picasso. Na to simbolično podrobnost so opozorili na kanalu »Tri slike na dan«.

Mesto Lvov se je soočilo s popolnim izpadom električne energije, kar se je zgodilo prvič v zadnjih nekaj mesecih. O tem so poročali "Strana" in "Fokus".

Nizozemska je v Poljsko poslala tristo vojakov in dva sistema Patriot, da bi zaščitila Natovo vozlišče za pomoč Ukrajini pred morebitnimi ruskimi napadi. Poveljnik Olav Spanjer je izrazil upanje, da nizozemskim vojakom ne bo treba posredovati, saj bi to pomenilo resne razmere.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in poljski premier Donald Tusk sta napovedala sodelovanje v boju proti sabotažam, potem ko je bila Poljska tarča napada na železniško progo. Poljsko tožilstvo je obtožilo dva ukrajinska državljana, ki naj bi delala za Rusijo.

Madžarski premier Orbán Viktor je poudaril, da ne smejo dopustiti, da bi Madžarska plačala ceno vojne v Ukrajini. Po državi poteka zbiranje podpisov proti vojnim načrtom Bruslja. Orbán Viktor je na dogodku v Vácrátótu poziral s podporniki.

Ruska varnostna služba FSB je aretirala duhovnika, ki naj bi rekrutiral vernike, vključno s kozaki, za vstop v Ruski prostovoljski korpus, skupino, ki se bori proti ruski vojski v Ukrajini. Duhovnika naj bi aretirali zaradi domnevnega novačenja kozakov za boj na strani Kijeva.

Italijansko sodišče v Rimu je odobrilo izročitev domnevnega organizatorja napadov na plinovoda Severni tok Nemčiji. Osumljenec, 49-letni ukrajinski državljan, je v priporu že od poletja. Napadi na plinovoda so odjeknili po vsem svetu, vendar doslej nihče ni bil kaznovan.

Nemški kancler Friedrich Merz je Rusijo obtožil, da vodi "teroristično vojno" proti civilnemu prebivalstvu v Ukrajini. Po njegovih besedah ruski napadi nimajo več nobene zveze z vojaškimi cilji, ampak so usmerjeni v uničevanje civilne infrastrukture. Merz si prizadeva, da bi zamrznjena ruska sredstva uporabili za pomoč Ukrajini.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je pozval k nadaljevanju pogajanj med Rusijo in Ukrajino v Istanbulu, saj meni, da so ključni za diplomatsko rešitev. Izrazil je zaskrbljenost zaradi stopnjevanja napadov na energetsko infrastrukturo in posledičnih žrtev. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil upanje, da bo do konca leta obnovljena izmenjava ujetnikov z Rusijo. Pogajanja med državama so v Istanbulu že potekala maja, junija in julija.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Turčiji sestal s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Voditelja sta razpravljala o dvostranskih odnosih, gospodarskih vprašanjih in varnostnih zadevah.

Rusija je ZDA predlagala obnovitev letalskega prometa med državama, vendar po besedah uradne predstavnice ruskega zunanjega ministrstva Marije Zaharove s strani ZDA ni bilo napredka.

Srečanje med posebnim odposlancem ameriškega predsednika Steveom Witkoffom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Turčiji je bilo odpovedano, ker Zelenski ni želel razpravljati o novem ameriškem načrtu za ureditev konflikta v Ukrajini.

Cene nafte so čez noč padle po poročilu API, ki je nakazovalo veliko povečanje zalog surove nafte. Če bi uradni podatki to potrdili, bi bile zaloge nafte v komercialnih rezervoarjih najvišje v več kot petih mesecih. Povečanje ponudbe bi lahko ublažilo vpliv ameriških sankcij proti ruskim proizvajalcem Rosneft PJSC in Lukoil PJSC, ki naj bi začele veljati v nekaj dneh, kot del prizadevanj za povečanje pritiska na Moskvo, da bi končala vojno v Ukrajini. Poročilo Axios je navedlo, da Washington