Stalni predstavnik Ruske federacije pri Združenih narodih Vasilij Nebenzja je na zasedanju Varnostnega sveta ZN 15. januarja ostro kritiziral politiko Združenih držav Amerike do Irana. Nebenzja je Washington obtožil zavestnega spodbujanja histerije in stopnjevanja napetosti, ki bi po njegovih besedah lahko regijo pahnilo v »krvav kaos«. Ruski diplomat je poudaril, da ZDA od konca prejšnjega leta sistematično krepijo pritisk na Teheran in pri tem odkrito grozijo z novimi vojaškimi napadi. Po navedbah ruskega predstavnika ZDA in njihove zaveznice izkoriščajo gospodarske in socialne težave iranskega prebivalstva, ki so po mnenju Moskve neposredna posledica nezakonitih zahodnih sankcij. Nebenzja je v svojem nagovoru izpostavil, da Washington uporablja Varnostni svet kot orodje za uveljavljanje lastnih političnih ciljev, ki niso povezani z realnim stanjem na terenu. Moskva je uradno obsodila vsakršno grožnjo z uporabo sile, saj naj bi to predstavljalo grobo kršitev ustanovne listine ZN. Ruska stran je pozvala k umiritvi razmer in zahtevala, da se ZDA odrečejo nepremišljenim korakom, ki bi lahko vodili do širše regionalne tragedije. Nebenzja je še dodal, da ameriška retorika o »pomoči«, ki naj bi bila na poti v Iran, ne more prikriti dejanskih namenov destabilizacije notranjepolitičnih razmer v državi. Razprave v New Yorku odražajo globok razkol med stalnimi članicami Varnostnega sveta glede vprašanja Irana in varnostne arhitekture na Bližnjem vzhodu.

Ruske oblasti so v četrtek izgnale britanskega diplomata, za katerega trdijo, da je neprijavljen uslužbenec britanskih obveščevalnih služb. Ruska zvezna varnostna služba (FSB) je diplomata obtožila izvajanja obveščevalnih dejavnosti na ruskem ozemlju, zaradi česar so mu preklicali akreditacijo. Diplomatska predstavnica Združenega kraljestva v Moskvi, Danae Dholakia, je bila poklicana na rusko zunanje ministrstvo, kjer ji je bila vročena uradna nota o izgonu. Diplomat ima na voljo dva tedna, da zapusti državo. Rusko zunanje ministrstvo je ob tem opozorilo London, da Moskva ne bo tolerirala dejavnosti neprijavljenih britanskih obveščevalcev na svojem ozemlju. V izjavi so poudarili, da bo Rusija na morebitne povračilne ukrepe Londona odgovorila z enako mero. Britanska vlada se na zadnje dogodke še ni uradno odzvala, so pa podobne obtožbe v preteklosti že zavrnili kot zlonamerne in neutemeljene. Dogodek predstavlja nadaljnje zaostrovanje diplomatskih odnosov med Moskvo in Londonom, ki so po ruskem napadu na Ukrajino februarja 2022 dosegli najnižjo točko po koncu hladne vojne. Države članice zveze Nato in Rusija so v tem obdobju že večkrat vzajemno izganjale diplomatsko osebje, kar še dodatno omejuje možnosti za neposreden politični dialog med stranema.

Stalni predstavnik Rusije pri Združenih narodih Vasilij Nebenzja je na zasedanju Varnostnega sveta ZN izjavil, da je bil napad ukrajinskih sil na naselje Horli v Hersonski oblasti vnaprej načrtovano teroristično dejanje. Po njegovih besedah ruska stran nima nikakršnih dvomov o namerni naravi napada, ki je bil usmerjen proti civilnemu prebivalstvu v tej regiji. Nebenzja je napad označil za grozljivo in gnusno dejanje, s čimer je Rusija v mednarodni areni ponovno izpostavila obtožbe o ukrajinskem kršenju mednarodnega humanitarnega prava. Ruski diplomat je poudaril, da dokazi po njihovem mnenju kažejo na to, da tarče niso bile vojaške narave, temveč je šlo za premišljen udar na mirne prebivalce vasi Horli. Ukrajinska stran se na te specifične obtožbe o vnaprejšnjem načrtovanju napada v Horlih še ni uradno odzvala, vendar Kijev redno zavrača ruske navedbe o namernem ciljanju civilistov in poudarja, da ruske sile tiste, ki izvajajo agresijo na ukrajinskem ozemlju. Incident dodatno zaostruje odnose v Varnostnem svetu, kjer so razprave o vojni v Ukrajini zaznamovane z globokimi delitvami med stalnimi članicami.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na podlagi obveščevalnih podatkov opozoril, da Ruska federacija v prihodnjih dneh načrtuje nov obsežen zračni napad na ozemlje Ukrajine. Prebivalce je pozval k skrajni previdnosti in doslednemu upoštevanju opozoril o zračni nevarnosti, saj naj bi bili napadi po navedbah ukrajinskih služb neizbežni. Najnovejše grožnje prihajajo v času zaostrenih razmer na bojišču, ko Rusija redno uporablja kombinacijo brezpilotnih letal in raket za uničevanje energetske infrastrukture ter civilnih ciljev. Zelenski je poudaril, da so obveščevalna poročila jasna glede sovražnih namer, vendar natančnih lokacij morebitnih tarč ni razkril. Napovedani napadi sledijo obdobju stopnjevanja ruske agresije, ki vključuje tudi uporabo novega balističnega orožja. Ukrajinske oblasti si ob tem prizadevajo za krepitev sistemov zračne obrambe v sodelovanju z zahodnimi partnericami, da bi zmanjšale učinke pričakovanega silovitega obstreljevanja.

Vojna v Ukrajini je vstopila v 1419. dan, pri čemer je predsednik Volodimir Zelenski izpostavil, da je konflikt s tem prestopil pomembno simbolno mejo. Po podatkih generalštaba ukrajinske vojske so ruske sile v zadnjem dnevu izgubile 1060 vojakov, s čimer se skupno število ruskih izgub od začetka invazije ocenjuje na približno 1.220.000 pripadnikov. Prizorišče najhujših spopadov ostaja osredotočeno na vzhodni in južni del države, potem ko so ukrajinske sile v začetni fazi vojne uspešno odbile napad na prestolnico Kijev. V ukrajinski prestolnici se prebivalci še vedno soočajo s hudimi težavami pri oskrbi z električno energijo, saj je brez elektrike ostalo več kot tisoč stanovanjskih blokov. Na humanitarno krizo se je odzval tudi papež, ki je javno molil za vse trpeče v regiji. Hkrati so britanski zavezniki napovedali razvoj novega raketnega sistema za Ukrajino, ki bi omogočal hitro uničenje ključnih vojaških ciljev, preden bi ruska stran lahko ustrezno odreagirala. Estonija je ob tem poostrila svojo politiko do tistih, ki v imenu ruskega predsednika Vladimirja Putina izvajajo grozodejstva v Ukrajini. Estonski predstavnik Tarmo Taro je poudaril, da takšne osebe niso zaželene v državi, kar odraža širši trend diplomatske izolacije Rusije v baltski regiji. Vojna, ki se je začela 24. februarja 2022, tako kljub mednarodnim prizadevanjem za mir še vedno kaže znake intenzivnih spopadov in dolgotrajne strateške izčrpanosti obeh strani.

Nekdanji ukrajinski minister za zunanje zadeve Dmitro Kuleba se je po daljšem obdobju brez stikov sestal s predsednikom Volodimirjem Zelenskim, kar je opisal kot pomembno razbremenitev in ponovno vzpostavitev dialoga. Kuleba je v intervjuju poudaril, da je pomanjkanje komunikacije s predsednikom v zadnjem letu in pol ocenjeval kot napačno, srečanje pa naj bi omogočila nedavna razrešitev Andrija Jermaka s položaja vodje predsednikovega urada, s katerim je imel nekdanji minister zapletene odnose. Kuleba je ob tem dodal, da s predsednikom nista govorila o konkretnih novih funkcijah, temveč sta se dogovorila, da bo Zelenski razmislil o prihodnjih oblikah njunega sodelovanja. Poleg notranjepolitičnih vprašanj je Kuleba podal ostro oceno o geopolitični prihodnosti Ukrajine in odnosih z Evropsko unijo. Po njegovih besedah se mora država v prihodnjih desetletjih odločiti za jasno smer, saj meni, da bo Ukrajina bodisi postala članica Evropske unije bodisi bo ponovno postala del ruskega sveta. Čeprav je EU Kijevu za obdobje 2026–2027 odobrila 90 milijard evrov finančne pomoči, je Kuleba dejanje označil za kontroverzno, češ da si je unija s tem „streljala v koleno“, s čimer je aludiral na nestabilnost in notranje pritiske znotraj evropske povezave. Srečanje prihaja v času, ko se Ukrajina sooča s težkimi gospodarskimi razmerami in pritiski na mednarodni ravni glede nadaljnje podpore in pogojev za morebitna pogajanja. Kuleba je izrazil upanje, da bo obnovljeni dialog prispeval k večji enotnosti in moči ukrajinske ekipe v tem kritičnem obdobju, ko se v državi kopičijo vprašanja o avtoritarnosti vodenja in zunanjepolitični strategiji države.

Ukrajinski napad z droni je v ruskem mestu Voronež zahteval eno smrtno žrtev in tri ranjene. Napad je poškodoval več kot deset stanovanjskih zgradb in zasebnih hiš.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, med katero so aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po aretaciji so ju prepeljali v New York, kjer se je Maduro na zveznem sodišču na Manhattnu že izrekel za nedolžnega v zvezi z obtožbami o narkoterorizmu in drugih kaznivih dejanjih. Rusija je v Varnostnem svetu Združenih narodov ostro obsodila ameriško dejanje in ga označila za oboroženo agresijo ter kršitev mednarodnega prava. Ruski veleposlanik pri ZN Vassily Nebenzia je zahteval njuno takojšnjo izpustitev in obtožil Washington, da želi vzpostaviti popoln nadzor nad venezuelskimi naravnimi viri. Dogodek je sprožil val mednarodnih odzivov. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi morebitnega povečanja nestabilnosti v regiji. Medtem ko Rusija in nekatere druge države, kot sta Kambodža in Šrilanka, kritizirajo ameriško posredovanje kot kršitev suverenosti, Kitajska poziva k dialogu. V ozadju teh napetosti so se v ZDA zvrstili tudi varnostni incidenti na domačih tleh, vključno z napadom na dom podpredsednika JD Vancea v Ohiu, kjer je moški s kladivom poskušal vdreti v stavbo. Hkrati se na mednarodnem prizorišču odvijajo drugi pomembni diplomatski premiki, denimo krepitev energetskega sodelovanja med Egiptom in Sirijo ter prizadevanja za stabilizacijo razmer na kamboško-tajski meji.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Ruski veleposlanik pri ZN, Vasilij Nebenzja, je na izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN Združene države Amerike obtožil "kavbojskega" pristopa do Venezuele. Nebenzja je blokado venezuelske obale označil za dejanje agresije. Slovenski veleposlanik Samuel Žbogar je izrazil zaskrbljenost glede dogajanja v Venezueli.

Varnostni svet ZN je bil priča besednemu spopadu med ZDA in Venezuelo, v katerem so ZDA branile svojo blokado Venezuele kot boj proti narkokartelom, medtem ko sta Rusija in Kitajska ZDA obtožili agresije. Evropa je opozorila pred morebitno eskalacijo konflikta.

Ameriški predsednik Donald Trump je pozval venezuelskega predsednika Nicolása Madura, naj odstopi s položaja, saj bi bilo to po njegovem mnenju "pametno". ZDA so okrepile blokado zoper Venezuelo s pomočjo mornariških sil. Republikanci so bili razdeljeni glede tega, ali naj Trump uporabi vojaško silo za strmoglavljenje Madura.

Ukrajinski stalni predstavnik pri Združenih narodih, Andrij Melnik, je med zasedanjem Varnostnega sveta ZN prešel v ruščino in s citatom iz sovjetskega filma "Mesto srečanja se ne sme spremeniti" zavrnil možnost ozemeljskih popuščanj.

Ruske oblasti še niso sporočile, ali je incident povezan z oboroženim spopadom v Ukrajini. Vladimir Putin je ponovil rusko pripoved o »zgodovinskih ozemljih« Donbasa v Ukrajini in dejal, da bo Moskva dosegla vse cilje svoje »vojaške operacije«.

Ruski zunanji minister Lavrov je izjavil, da Rusija ne namerava vstopiti v vojno z Evropo, vendar bo odgovorila na vse sovražne ukrepe. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil pripravljenost na volitve v Ukrajini, pri čemer bo zaprosil za pomoč pri zagotavljanju varnosti Američane in Evropejce. Ukrajinski ombudsman je obtožil Rusijo, da deportira ukrajinske otroke v prevzgojne tabore v Severni Koreji, kar naj bi bilo sistematično kršenje mednarodnega prava. Pojavile so se tudi kritike mirovnega sporazuma ZDA za Ukrajino, ki bi jo lahko izpostavil prihodnjim ruskim napadom.

Ruski veleposlanik pri ZN, Vasilij Nebenzja, je na zasedanju Varnostnega sveta ZN izjavil, da je ukrajinski režim v Kijevu navadna koruptivna združba, ki izkorišča vojno za lastno bogatenje s pomočjo denarja zahodnih držav. Ob tem je opozoril na korupcijski škandal, v katerega so vpleteni najvišji ukrajinski uradniki.

Vasilij Nebenzja, stalni predstavnik Rusije pri OZN, je na zasedanju Varnostnega sveta OZN komentiral korupcijski škandal v Ukrajini s citatom iz romana »Dvanajst stolov« avtorjev Ilfa in Petrova.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da bo predlagal alternative ameriškemu načrtu za končanje konflikta z Rusijo, ker meni, da ne ščiti interesov Ukrajine. Hkrati so nemški, francoski in britanski voditelji v telefonskem pogovoru z Zelenskim izrazili podporo dolgoročnemu ohranjanju vitalnih evropskih in ukrajinskih interesov.

Palestinska oblast je pozdravila potrditev resolucije ZN, ki podpira načrt predsednika Trumpa za Gazo. Trump se je Grčiji zahvalil za podporo resoluciji o ustanovitvi Sveta za mir v Gazi. ZDA so sprejetje resolucije Varnostnega sveta ZN o Gazi pozdravile kot pomemben korak naprej k miru, predstavnik ZN pa je dejal, da je resolucija pomemben korak k vzpostavitvi premirja.

Pomočnik ruskega predsednika, Jurij Ušakov, je sporočil, da ZDA niso zavrnile dogovorov, ki sta jih predsednika Vladimir Putin in Donald Trump dosegla v Anchorageu na Aljaski. Po njegovih besedah so ti dogovori še vedno v veljavi in predstavljajo glavno temo stikov med Rusijo in ZDA.

Ukrajinski mediji so objavili imena osumljencev v obsežnem korupcijskem škandalu v energetiki, ki vključujejo nekdanjega podpredsednika vlade in visoke uslužbence podjetij v tem sektorju. Studio "Kvartal 95", znan po sodelovanju z Zelenskim, se je uradno distanciral od škandala, v katerega je vpleten solastnik Timur Mindič, ki je osumljen korupcije in je pobegnil iz države.

Ruski predstavnik pri Združenih narodih, Vasilij Nebenzja, je izrazil dvom, da administracija Donalda Trumpa, kljub želji po končanju ukrajinske krize, razume resnično globino konflikta.

Rusija mora resno jemati izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitni ponovni uvedbi jedrskih poskusov in se pripraviti na takšen razvoj dogodkov, je dejal ruski predstavnik pri ZN, Vasilij Nebenzja.

Ruski stalni predstavnik pri Združenih narodih, Vasilij Nebenzja, se je srečal z ameriškim kolegom Michaelom Waltzom, ki ga je obiskal vljudnostno. Med srečanjem sta razpravljala o sodelovanju v okviru ZN in se pogovarjala o splošnih temah. Ocenila sta, da sta drug na drugega naredila dober vtis. Strani sta se dotaknili tudi ameriškega projekta resolucije Varnostnega sveta ZN o napotitvi mednarodnih varnostnih sil v Gazo po prekinitvi ognja.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki jo je pripravila administracija Združenih držav Amerike, o odpravi sankcij proti sirskemu predsedniku.

Združene države Amerike so partnerskim državam v Varnostnem svetu ZN predstavile osnutek resolucije, ki podpira mirovni načrt Donalda Trumpa za območje Gaze.

Venezuela je prejela močno podporo Kitajske in Rusije na nujnem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov (VS ZN) zaradi ameriških vojaških groženj v Karibih. Venezuelski zunanji minister Yván Gil se je v imenu predsednika Nicolása Madura zahvalil Iranu za podporo v času groženj z invazijo ZDA.

Rusija ne priznava ponovne uvedbe sankcij Združenih narodov proti Iranu, je dejal ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzja. Na vprašanje novinarjev, ali bo Moskva izvajala te ukrepe, je odgovoril, da Rusija ne priznava ponovne uvedbe sankcij. Združeni narodi so ponovno uvedli embargo na orožje in druge sankcije proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa.

ZDA so napovedale nov krog sankcij, usmerjenih v iranska omrežja za nabavo orožja in jedrski program. Kanada je začela izvajati sankcije ZN proti Iranu zaradi širjenja jedrskega orožja. Po drugi strani pa sta Kitajska in Rusija zavrnili ponovno uvedbo sankcij ZN proti Iranu.

NATO je sprožil obsežno operacijo "Vzhodna straža" (Eastern Sentry) kot odgovor na vdor ruskih vojaških brezpilotnih letal v zračni prostor Poljske. Generalni sekretar NATO Mark Rutte je incident označil za nevarnega in nesprejemljivega. Kot odgovor na kršitev poljskega zračnega prostora, NATO premešča dodatne sile na meje z Rusijo in Belorusijo. Okrepljena obramba vzhodnega krila NATO je tudi priprava na hipotetične krizne scenarije, kar naj bi delovalo odvračilno za Rusijo.

V Parizu so se sestali predstavniki evropskih držav in zveze NATO, da bi dorekli varnostna jamstva za Ukrajino po koncu vojne z Rusijo. Razpravljali so o morebitnih zračnih patruljah in prisotnosti vojakov na terenu. Ukrajinske oborožene sile naj bi predstavljale jedro prihodnjih varnostnih jamstev.