Odbor Državnega zbora za gospodarstvo je v postopku priprave na plenarno sejo potrdil vladni predlog zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. Člani odbora so k besedilu sprejeli številna dopolnila koalicije, ki so bila pripravljena na podlagi pripomb zakonodajno-pravne službe DZ. Namen nove zakonodaje je vzpostaviti bolj učinkovit in privlačen sistem, ki bi podjetja spodbudil k nagrajevanju zaposlenih iz ustvarjenega dobička. Poslanske skupine so v razpravi načeloma pozdravile prizadevanja za izboljšanje sistema, ki bi lahko okrepil pripadnost delavcev in izboljšal gospodarsko klimo. Kljub splošni podpori ciljem zakona pa so se v nekaterih razpravah pojavili pomisleki glede zapletenosti predlaganih rešitev. Določeni deležniki so opozorili, da predlog vsebuje preveč varovalk, ki bi lahko v praksi odvrnile podjetja od uporabe te sheme. Sprejeti amandmaji so v veliki meri tehnične narave in so namenjeni jasnejši definiciji postopkov ter uskladitvi z obstoječim pravnim redom. Z zakonom vlada zasleduje cilj večje socialne vključenosti in pravičnejše delitve rezultatov gospodarske rasti, končna odločitev o usodi zakonskega predloga pa bo znana po glasovanju na prihajajoči plenarni seji Državnega zbora.

Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji obravnavala predlog o napotitvi enega ali dveh častnikov Slovenske vojske na Grenlandijo. Po neuradnih informacijah naj bi se odločitev nanašala na sodelovanje v mednarodnih dejavnostih na otoku, ki v zadnjem času vzbuja povečano zanimanje svetovnih velesil. Odločitev vlade mora po uveljavljenem postopku potrditi še matični odbor državnega zbora za obrambo. Napotitev slovenskih častnikov sledi podobnim potezam več drugih evropskih držav, ki so v zadnjih dneh okrepile svojo prisotnost na tem strateško pomembnem območju. Do morebitne napotitve prihaja v času povečanih geopolitičnih napetosti in razprav o prihodnosti Grenlandije, vključno z ameriškimi težnjami po večjem vplivu na tem območju, kar je sprožilo odzive več mednarodnih akterjev, vključno z Rusijo. Slovenska vojska bi z napotitvijo dveh častnikov prispevala k mednarodni varnostni arhitekturi in spremljanju razmer na Arktiki. Čeprav število pripadnikov ni veliko, gre za simbolno pomembno odločitev v okviru zavezniških odnosov in slovenske zunanje politike, ki se želi aktivneje vključevati v vprašanja, povezana s strateškimi regijami in podnebnimi spremembami.

Sindikat kmetov Slovenije je pred napovedanim podpisom trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in združenjem Mercosur vlado pozval k takojšnjemu ukrepanju. Kmetje zahtevajo prepoved uvoza vseh kmetijskih izdelkov iz Južne Amerike, ki vsebujejo snovi, katerih uporaba je v Evropski uniji zaradi varovanja zdravja in okolja strogo prepovedana. Po njihovem mnenju bi uvoz takšnih živil pomenil neupravičeno ogrožanje varnosti potrošnikov in nelojalno konkurenco domačim proizvajalcem. Predstavniki sindikata poudarjajo, da slovenski kmetje spoštujejo visoke evropske standarde proizvodnje, kar povečuje njihove stroške, medtem ko bi sporazum omogočil prodajo cenejših in manj nadzorovanih proizvodov na slovenskem trgu. Sindikat je izpostavil, da je zaščita pravic slovenskega kmeta ključna za ohranitev samooskrbe in podeželja. Vlada bi morala po njihovem mnenju v Bruslju zavzeti ostrejše stališče in preprečiti dvojna merila pri kakovosti hrane. Opozorila kmetov prihajajo v času, ko se v več članicah Evropske unije krepijo pritiski proti sporazumu Mercosur. Poleg vprašanja uporabe nedovoljenih pesticidov kritiki izpostavljajo tudi okoljske vplive, predvsem krčenje amazonskega pragozda za potrebe kmetijstva. Slovenski kmetje pričakujejo, da bo država zaščitila lokalno pridelavo pred uvozom, ki ne ustreza strogim fitosanitarnim pravilom unije.

Slovenska vlada je na dopisni seji v sredo potrdila predlog zakona o ratifikaciji mednarodne konvencije za nadzor in ravnanje z ladijsko balastno vodo in usedlinami. S tem sklepom se je Slovenija uradno zavezala k vzpostavitvi pravnega in institucionalnega okvira, ki bo omogočal učinkovito spremljanje in nadzor nad tujimi plovili, ki vplujejo v slovenska pristanišča. Glavni namen nove zakonodaje je preprečevanje vnosa tujerodnih organizmov v Jadransko morje, kar predstavlja pomemben korak pri zaščiti morskega ekosistema. Uvedba strožjega nadzora nad balastnimi vodami je ključna za ohranjanje biotske raznovrstnosti v slovenskem teritorialnem morju, saj ladijske usedline in neprečiščene vode pogosto vsebujejo invazivne vrste, ki lahko resno ogrozijo lokalno floro in favno. Ratifikacija konvencije bo pristojnim organom omogočila izvajanje inšpekcijskih postopkov in zagotavljanje skladnosti z mednarodnimi ekološkimi standardi. Ukrep hkrati krepi položaj Luke Koper kot okoljsko odgovornega pristanišča v severnem Jadranu. S sprejetjem te pravne podlage se Slovenija pridružuje skupini držav, ki aktivno izpolnjujejo obveznosti v okviru Mednarodne pomorske organizacije (IMO). Poleg ekoloških koristi bo ratifikacija zagotovila tudi večjo varnost pomorskega prometa in dolgoročno zmanjšala tveganja za gospodarsko škodo, ki bi jo lahko povzročili invazivni organizmi v ribištvu ali turizmu. Zakon bo zdaj predložen v obravnavo Državnemu zboru.

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke (SDS) je vložila zahtevo za sklic nujne seje Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, na kateri bi obravnavali ukrepe za reševanje romske problematike na jugovzhodu države. Predlagatelji seje opozarjajo, da so razmere na tem območju že dlje časa nevzdržne, kar negativno vpliva na varnost in kakovost življenja lokalnega prebivalstva. V stranki SDS so kritični do delovanja vlade pod vodstvom dr. Roberta Goloba, saj menijo, da se je izvršilna veja oblasti na zaostrene razmere odzvala prepozno. Po njihovem mnenju so bili vladni odzivi sproženi šele po nedavnih tragičnih dogodkih, kar po mnenju opozicije kaže na pomanjkanje sistemskega pristopa k dolgotrajnim izzivom v regiji. Cilj zahtevane seje je priprava in sprejetje konkretnih ukrepov, ki bi učinkovito naslovili varnostna tveganja in socialna vprašanja, povezana z romsko skupnostjo na jugovzhodu Slovenije. Razprava bo predvidoma osredotočena na zagotavljanje javnega reda in miru ter na integracijske politike, ki bi preprečile nadaljnje stopnjevanje napetosti med prebivalci.

Vlada Republike Slovenije je na svoji seji v načrt razvojnih programov za obdobje 2026–2029 uvrstila projekt ureditve osrednjega operacijskega bloka in enote za intenzivno terapijo v Splošni bolnišnici Izola. Celotna naložba je ocenjena na približno 34,4 milijona evrov z vključenim davkom na dodano vrednost, država pa bo k projektu prispevala 24 milijonov evrov. Projekt je ključnega pomena za posodobitev zdravstvene infrastrukture na obalnem območju, saj so obstoječi prostori zastareli in ne zadoščajo več sodobnim standardom oskrbe. Načrtovana prenova bo potekala v več fazah, zaključek celotne investicije pa je predviden do konca leta 2028. Z uvrstitvijo v državne razvojne programe so zagotovljeni stabilni viri financiranja, kar bo omogočilo nemoteno izvedbo javnih naročil in gradbenih del. Nova infrastruktura bo izboljšala pogoje za delo medicinskega osebja in povečala varnost pacientov, ki potrebujejo najzahtevnejšo obravnavo. Sredstva bodo namenjena tako gradbeno-obrtniškim delom kot tudi nabavi sodobne medicinske opreme, s katero bodo opremili nove operacijske dvorane in prostore intenzivne nege. Izolska bolnišnica, ki pokriva širšo regijo slovenske Istre, bo s to posodobitvijo dolgoročno rešila prostorsko stisko na najvitalnejših oddelkih ustanove.

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela sporazume, s katerimi se bo ustanoviteljstvo treh zasebnih visokošolskih institucij v Novem mestu preneslo na državo. Gre za Univerzo v Novem mestu, Fakulteto za organizacijske študije v Novem mestu ter Fakulteto za industrijski inženiring v Novem mestu. S tem korakom se regija jugovzhodne Slovenije približuje dolgoletni želji po vzpostavitvi javne univerze, ki bo financirana iz državnega proračuna. Sporazumi natančno predvidevajo prenos vseh ustanoviteljskih pravic in obveznosti z zasebnih subjektov na Republiko Slovenijo. Za podpis teh dokumentov je vlada že pooblastila ustrezne predstavnike, kar pomeni formalni začetek procesa podržavljanja teh zavodov. Ta poteza naj bi zagotovila dolgoročno stabilnost institucij in povečala dostopnost visokošolskega izobraževanja v regiji, saj bodo institucije postale del javne mreže. Z vzpostavitvijo javne univerze v Novem mestu se spreminja zemljevid visokega šolstva v Sloveniji. To bo po Ljubljani, Mariboru in Kopru četrta javna univerza v državi. Postopek vključuje tudi uskladitev s standardi javnih zavodov, kar bo vplivalo na kadrovsko strukturo, financiranje raziskovalne dejavnosti in pogoje študija za prihodnje generacije študentov.

Skupnost socialnih zavodov Slovenije je ob začetku polnega izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi opozorila na kritično kadrovsko stisko in pozvala k vzpostavitvi ločenega ter preglednega plačnega sistema. Vladi in sindikatom so predlagali takojšnje povišanje plač za najmanj 20 odstotkov za vse zaposlene v dejavnosti, saj ocenjujejo, da brez ustreznega nagrajevanja ne bo mogoče zagotoviti vzdržnosti sistema. Z decembrom sta se namreč začeli izvajati še zadnji dve pravici iz zakona, in sicer dolgotrajna oskrba v instituciji ter denarni prejemek, kar dodatno povečuje obremenitve v sektorju. Predstavniki skupnosti poudarjajo, da je trenutni plačni sistem nepravičen in ne odraža zahtevnosti dela v socialnovarstvenih zavodih. Zaradi odhajanja kadra v druge poklice in pomanjkanja zanimanja med mladimi so zavodi prisiljeni omejevati sprejeme novih stanovalcev, kar neposredno vpliva na dostopnost storitev za starejše. Vodstva zavodov zato pričakujejo, da bo država nemudoma pristopila k reševanju problematike, preden pride do zloma oskrbe na terenu. Situacija je še posebej zahtevna zaradi demografskih trendov v Sloveniji, kjer se potrebe po dolgotrajni oskrbi hitro povečujejo. Skupnost socialnih zavodov opozarja, da zgolj zakonska ureditev pravic brez zagotovljenega kadra in finančnih sredstev ne bo prinesla želenih izboljšav za končne uporabnike. Zahteva po ločenem plačnem stebru ostaja njihova osrednja prioriteta v pogajanjih z odločevalci.

Predsednik vlade Robert Golob je po prvem zasedanju vlade po objavi ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o kršitvi njegove integritete izjavil, da so koalicijski partnerji z njegovimi pojasnili zadovoljni. Čeprav vlada na uradni seji vprašanja ugotovitev KPK ni odpirala, je Golob poudaril enotnost koalicije in odločenost za izvajanje zastavljenih projektov. Premier je v izjavi za javnost izpostavil, da delo izvršilne oblasti zaradi postopkov KPK ne bo zastalo, saj so v vladi prisotni zaradi interesov državljanov. Uporabil je odločno retoriko in dodal, da je delu koalicije s tem postavljena "končna pika". Koalicijski partnerji so po njegovih besedah izrazili podporo nadaljnjemu sodelovanju kljub obremenjujočim ugotovitvam protikorupcijske komisije. Ugotovitve KPK sicer premierja bremenijo kršitve integritete v povezavi z domnevnimi pritiski na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar. Robert Golob vse obtožbe vztrajno zavrača in napoveduje upravni spor, medtem ko koalicijske stranke SD in Levica za zdaj ostajajo v vladi, upoštevajoč premierjeva dodatna pojasnila.

Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije (SPINS) je uradno napovedal stavko, ki bo potekala med 30. januarjem in 1. februarjem. V tem obdobju nogometaši v Prvi ligi Telemach ne bodo igrali tekem uvodnega 19. kroga spomladanskega dela prvenstva. Odločitev, ki jo je upravni odbor sindikata sprejel soglasno, predstavlja stopnjevanje pritiska na vlado Republike Slovenije, pri čemer gre za stavko, uperjeno neposredno proti državni izvršilni oblasti. Po besedah predsednika sindikata Dejana Stefanovića akcijo podpira velika večina članstva iz prvoligaških klubov. Izjema je ljubljanska Olimpija, od koder odziva niso prejeli, kar Stefanović pripisuje nasprotovanju vodstva kluba sindikalnim dejavnostim. SPINS si prizadeva za ureditev statusnih vprašanj športnikov, ki so v Sloveniji še vedno pomanjkljivo urejena, zlasti na področju delovnopravne zakonodaje in socialne varnosti. Stavka bi lahko dobila širše razsežnosti, saj se vodstvo sindikata o morebitnem sodelovanju in solidarnosti pogovarja tudi s predstavniki drugih ekipnih športov v državi. Gre za prvi tovrstni primer napovedane kolektivne prekinitve dela v zgodovini slovenskega profesionalnega nogometa, ki je uperjena proti vladi in ne neposredno proti delodajalcem oziroma klubom.

Vlada Republike Slovenije je v okviru vladnega obiska v obalno-kraški regiji na Mestno občino Koper neodplačno prenesla zemljišče v Semedeli, ki je ocenjeno na 1,2 milijona evrov. Nepremičnina, ki je bila prej v lasti ministrstva za infrastrukturo, bo služila izgradnji potniškega dvigala na vzpetino Markovec. S tem korakom je država omogočila nadaljevanje projekta, ki ga občina načrtuje že dlje časa. Gradnja infrastrukture, ki bo povezala obalni del s stanovanjsko sosesko na Markovcu, se bo po trenutnih napovedih začela poleti. Projekt je ključen za izboljšanje mobilnosti lokalnega prebivalstva in turistov, saj bo omogočil hitrejši ter dostopnejši prehod med različnimi ravnmi mesta brez uporabe osebnih vozil. Prenos lastništva predstavlja zaključek dolgotrajnih administrativnih postopkov med lokalno skupnostjo in državo. Občina Koper je zemljišče pridobila brezplačno, kar bo bistveno razbremenilo občinski proračun pri izvedbi te investicije, ki velja za eno pomembnejših infrastrukturnih pridobitev v regiji.

Vlada Republike Slovenije je na današnjem delovnem obisku v obalno-kraški regiji uradno razglasila 19. maj za dan lipicanca. Ta datum je bil izbran kot spomin na ustanovitev kobilarne v Lipici, ki velja za zibelko te svetovno znane pasme konj. Namen razglasitve je krepitev prepoznavnosti lipicanca kot enega izmed ključnih simbolov slovenske kulturne in naravne dediščine. Obisk vlade na jugozahodu države je bil priložnost za poudarek pomena ohranjanja avtohtonih pasem in promocijo turizma v regiji. S tem sklepom se Slovenija zavezuje k še tesnejšemu varovanju tradicije konjeništva, ki je tesno vpeta v nacionalno identiteto. Odločitev naj bi prispevala k boljšemu sodelovanju med državo in kobilarno pri prihodnjih razvojnih projektih. Slovenija z razglasitvijo praznika utrjuje svojo vlogo varuhinje te pasme, ki je bila leta 2022 vpisana na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Pričakuje se, da bo 19. maj postal osrednji letni dogodek za promocijo konjeniškega športa in kulturne dediščine v Lipici in širše.

Slovenska vojska bo v letih 2026 in 2027 aktivno sodelovala v zmogljivostih Evropske unije za hitro napotitev (EU RDC), kar vključuje tudi delovanje v okviru bojnih skupin EU. Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji v sredo sprejela odločitev, s katero je omejila obseg slovenskega kontingenta na največ raven čete. Ta poteza predstavlja nadaljevanje slovenske zaveze k skupni obrambni in varnostni politiki povezave. Sodelovanje v silah EU RDC je ključni element strateškega kompasa Evropske unije, ki državam članicam omogoča hitro odzivanje na krize izven meja povezave. Slovenski vojaki bodo v dvoletnem obdobju v stanju pripravljenosti, kar pomeni, da bi bili v primeru aktivacije sil napoteni na območja operacij za zaščito interesov in varnosti unije. Odločitev vlade sledi dolgoročnemu načrtovanju zmogljivosti Slovenske vojske za mednarodne misije. Strateška vloga slovenskega kontingenta na ravni čete bo obsegala različne vojaške naloge, od zagotavljanja varnosti do podpore stabilizaciji kriznih žarišč. S tem Slovenija krepi svojo vlogo odgovorne članice v evropskem obrambnem okviru in zagotavlja interoperabilnost svojih sil z zavezniškimi vojskami v sklopu evropskih bojnih skupin.

Vlada Republike Slovenije je cerkev svete Trojice v Hrastovljah razglasila za kulturni spomenik državnega pomena. Podpredsednik vlade Matej Arčon je poudaril, da bo to prispevalo k dodatni veljavi spomenika in promociji kulturne dediščine.

Vlada pod vodstvom premierja Roberta Goloba je danes izvedla terenski obisk v obalno-kraški regiji, ki se je pričel z delovno sejo v prostorih Luke Koper. Člani vladne ekipe so si po srečanju ogledali potek gradbenih del na prvem pomolu koprskega pristanišča, ki predstavlja ključno strateško infrastrukturo za državo. Obisk je namenjen neposrednemu seznanjanju z izzivi in potrebami lokalnega okolja ter gospodarstva. Ministri so po skupnem začetku nadaljevali z ločenimi programi, v okviru katerih so obiskali različne izobraževalne in zdravstvene ustanove ter ključna regijska podjetja. Namen teh srečanj je bil pregled aktualnih projektov in reševanje odprtih vprašanj na področju infrastrukture, digitalizacije in socialnih storitev v tem delu Slovenije. Popoldanski del obiska je predviden za srečanje z župani obalnih in kraških občin ter lokalnimi gospodarstveniki v Lipici. Na tem osrednjem dogodku bodo udeleženci razpravljali o razvojnih priložnostih regije, vključno s turizmom, trajnostnim razvojem in čezmejnim sodelovanjem z Italijo, kar bo služilo kot podlaga za prihodnje vladne ukrepe in investicijske prioritete.

Odbor Državnega zbora za izobraževanje, znanost in mladino je podprl vladna predloga novel zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami ter zakona o vrednotenju in priznavanju izobraževanja. Prva novela podrobneje opredeljuje nudenje strokovne pomoči učencem, ki še nimajo uradne odločbe o usmeritvi, s čimer se zagotavlja hitrejša obravnava v izobraževalnem procesu. Drugi zakon pa posodablja ureditev priznavanja v tujini pridobljene izobrazbe, kar bo olajšalo postopke za posameznike, ki vstopajo v slovenski šolski sistem ali na trg dela. Člani odbora so obenem zavrnili opozicijski predlog novele zakona o osnovni šoli, ki ga je predlagala stranka SDS. Predlog je predvideval uvedbo ukrepa začasne izključitve učenca iz šole v primerih hujših kršitev ali nasilnega vedenja. Koalicijska večina je predlogu nasprotovala z argumenti, da izključitev ne rešuje osnovnih težav otrok in da bi takšen ukrep lahko vodil v dodatno marginalizacijo mladih. Seja je minila v znamenju razprav o inkluzivnosti slovenske šole in administrativnih poenostavitvah. Medtem ko vlada poudarja pomen strokovne pomoči znotraj šolskega okolja, opozicija opozarja na vse večje izzive pri zagotavljanju varnosti in discipline v razredih. Sprejeta zakonodaja se zdaj seli na plenarno zasedanje Državnega zbora.

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke (SDS) je vložila zahtevo za sklic dveh nujnih sej odbora Državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Glavna razloga za to pobudo sta načrtovani trgovinski sporazum med Evropsko unijo in južnoameriškim gospodarskim blokom Mercosur ter sporni rezultati javnega razpisa za naložbe v gorske kmetije. V SDS opozarjajo, da bi podpis sporazuma odprl trg nelojalni konkurenci iz držav, kjer veljajo bistveno nižji okoljski in zdravstveni standardi, kar bi neposredno ogrozilo slovenske pridelovalce hrane in prehransko varnost države. Poslanec Tomaž Lisec je na novinarski konferenci poudaril, da je vlada podporo sporazumu sprejela brez predhodnega usklajevanja s slovenskimi kmeti in kmetijskimi organizacijami. Po mnenju SDS bi liberalizacija uvoza kmetijskih izdelkov, zlasti govedine in sladkorja iz Argentine, Brazilije, Paragvaja in Urugvaja, povzročila nepopravljivo gospodarsko škodo domačemu kmetijstvu. Kritike so uperili tudi v ministrstvo za kmetijstvo, od katerega pričakujejo jasnejše zavzemanje za interese slovenskega podeželja v Bruslju. Poleg mednarodnega trgovinskega vprašanja opozicija izpostavlja še problematiko razpisa za gorske kmetije, kjer naj bi bili pogoji neustrezni in bi mnoge kmetije pustili brez nujno potrebnih investicijskih sredstev. V stranki trdijo, da vlada s takšnimi odločitvami kmete prepušča same sebi, zato od pristojnega ministrstva zahtevajo odgovore in takojšnje ukrepe za zaščito panoge, ki je ključna za ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja.

Po dveh letih zdravniške stavke, ki jo je začel Fides, še vedno ni videti konca. Pogajanja med vladno pogajalsko skupino in Fidesom ostajajo na mrtvi točki.

Župana mestnih občin Koper in Kranj, Aleš Bržan in Matjaž Rakovec, sta na Vlado Republike Slovenije ter ministrstvi za notranje zadeve in za pravosodje naslovila uradno pobudo za spremembo zakonodaje na področju mladoletniškega nasilja in uporabe pirotehničnih sredstev. Župana opozarjata na vse pogostejše primere vandalizma, kršitev javnega reda in miru ter kaznivih dejanj z elementi nasilja, ki jih povzročajo mladostniki. Po njunem mnenju gre za širši družbeni problem, ki ga občine in policija v okviru trenutnih pristojnosti ne morejo več učinkovito obvladovati. Predlagane spremembe zakonodaje se nanašajo predvsem na področje preprečevanja mladostniške kriminalitete in strožjo regulacijo trgovine ter uporabe pirotehnike. V Kopru in Kranju so v zadnjem obdobju zaznali povečano zlorabo pirotehničnih sredstev, kar povzroča splošno nevarnost in premoženjsko škodo. Župana poudarjata, da so sistemske spremembe nujne za zagotavljanje večje varnosti državljanov in krepitev zaupanja v pravno državo. Iniciativa predstavlja usklajen odziv dveh večjih slovenskih občin na trend naraščanja objestnosti med mladimi. Z naslovitvijo vlade želita župana doseči, da država prevzame aktivnejšo vlogo pri zagotavljanju zakonskih orodij, ki bodo represivnim organom in socialnim službam omogočila učinkovitejše ukrepanje v primerih deviantnega vedenja mladostnikov.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je uradno pozdravila pripravo predloga nacionalnega programa za umetno inteligenco 2030 (NpUI 2030). Zbornica podpira strateško usmeritev države, po kateri bi umetna inteligenca v prihodnjem desetletju postala eden izmed osrednjih razvojnih vzvodov Slovenije. Po njihovem mnenju takšna tehnološka usmeritev predstavlja nujno osnovo za večjo konkurenčnost države na globalnem trgu. Kljub splošni podpori so na zbornici izpostavili potrebo po nekaterih dopolnitvah strateškega dokumenta. Predlagajo predvsem uvedbo samostojnega strateškega cilja, ki bi bil v celoti namenjen gospodarskemu sektorju. Verjamejo namreč, da bi morali biti ukrepi še bolj neposredno usmerjeni v implementacijo tehnologij v podjetja, kar bi pospešilo digitalno preobrazbo industrije. Predstavniki GZS poudarjajo, da je jasna nacionalna strategija nujna za koordiniran razvoj in uporabo umetne inteligence. Z ustreznimi popravki, ki bi upoštevali specifike slovenskega gospodarstva, bi lahko program postal ključni dokument za spodbujanje inovacij in gospodarske rasti do leta 2030. Zbornica namerava v nadaljnjih fazah priprave aktivno sodelovati s pripravljavci programa.

Slovenski premier Robert Golob je v Ljubljani gostil delovno kosilo s predstavniki šestih večinoma levosredinskih strank, na katerem je iskal širše politično zavezništvo. Sestanek je bil namenjen usklajevanju pogledov na prihodnji politični razvoj države, pri čemer je predsednik vlade poudaril pomen enotnosti pred prihajajočimi izzivi. Pred začetkom srečanja je bil premier z izjavami skop, dejal je le, da je nastopil čas za tovrstne pogovore. Golob je v svojih izjavah izrazil zaskrbljenost nad morebitnim vzponom desnice, saj meni, da bi zmaga desnih političnih sil lahko ogrozila trenutne dosežke in stabilnost države. Poudaril je, da bi v primeru prevlade desnice marsikatera trenutna usmeritev lahko postala vprašljiva. Sestanek tako predstavlja poskus konsolidacije levosredinskega pola v luči prihodnjih volilnih procesov in politične strategije koalicije. Udeleženci so razpravljali o ključnih projektih vlade in načinih za krepitev sodelovanja med strankami, ki si delijo podobne vrednotne temelje. Premier si prizadeva za trdno zavezništvo, ki bi služilo kot protiutež opozicijskemu delovanju in zagotovilo kontinuiteto zastavljenih reform. Podrobnosti o konkretnih dogovorih po koncu kosila niso bile v celoti razkrite, vendar dogodek nakazuje na intenziviranje političnega povezovanja.

Predsednik vlade Robert Golob je obiskal Slovenski institut za kakovost in meroslovje (SIQ Ljubljana), kjer je poudaril ključno vlogo te institucije pri zagotavljanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Premier je v izjavi za javnost izpostavil, da institut s svojo strokovnostjo in mednarodno priznanimi certifikati neposredno krepi zaupanje v domače proizvode ter storitve na svetovnem trgu. Med obiskom je predsednik vlade izpostavil, da delo instituta SIQ ni pomembno le za zagotavljanje tehničnih standardov, temveč deluje kot strateški vzvod za privabljanje tujih neposrednih naložb. Visoka raven meroslovnih storitev po njegovih besedah omogoča podjetjem lažji vstop na zahtevne mednarodne trge, s čimer se povečuje dodana vrednost celotnega gospodarstva. Obisk je bil namenjen tudi pregledu trenutnih zmogljivosti instituta in razpravi o prihodnjem razvoju področja meroslovja v Sloveniji. Golob je ob koncu poudarila, da bo vlada še naprej podpirala institucije, ki predstavljajo temelj tehnološkega napredka in varnosti potrošnikov, saj so te ključne za dolgoročno gospodarsko stabilnost države.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Sindikat osebne asistence (SOA) sta na vlado naslovila nujen poziv k čimprejšnjemu sprejetju novele zakona o osebni asistenci, saj se dejavnost spopada z resno grožnjo kolapsa. Sindikalni predstavniki so poudarili, da je sprejetje zakonske novele, ki je bila pripravljena po intenzivnih usklajevanjih, nujno za zagotovitev stabilnosti sistema in preprečitev nadaljnjega odhajanja kadra. Po njihovih navedbah osebni asistenti množično zapuščajo svoj poklic ali pa odhajajo na področje dolgotrajne oskrbe, kjer so delovni pogoji trenutno ugodnejši. Glavni cilj predlaganih zakonskih sprememb je ureditev minimalnih delavskih pravic in zagotovitev dostojnih pogojev dela za osebne asistente, kar je ključno za ohranitev kakovosti storitev za uporabnike. Sindikati opozarjajo, da bi brez takojšnjega ukrepanja in uveljavitve zakona, po potrebi tudi po nujnem postopku, lahko prišlo do popolnega propada sistema osebne asistence v Sloveniji. To bi neposredno ogrozilo pravice invalidov in drugih uporabnikov, ki so odvisni od te oblike pomoči pri vsakodnevnem življenju. Predstavniki delavcev izpostavljajo, da trenutna negotovost in pomanjkanje sistemske ureditve povzročata nevzdržne razmere na terenu. Poudarili so, da novela zakona prinaša nujne rešitve, ki bodo okrepile pravice tako izvajalcev kot uporabnikov. Vlada se mora po mnenju sindikatov zavedati resnosti situacije in preprečiti zlom socialne storitve, ki je za mnoge državljane življenjskega pomena.

Z novim tednom so se spremenile cene reguliranih naftnih derivatov. Liter 95-oktanskega bencina se je podražil za 0,3 centa, liter dizla pa se je pocenil za enak znesek. Tudi kurilno olje se je pocenilo, in sicer za 0,1 centa.

Slovenska policija je v obdobju okoli novega leta obravnavala šest prijav telesnih poškodb, ki so bile posledica uporabe pirotehničnih sredstev. Med poškodovanimi je bilo kar pet mladoletnikov, kar ponovno odpira vprašanje varnosti in dostopnosti tovrstnih izdelkov na trgu. Policija vsako leto opozarja na nepredvidljivost pirotehnike, vendar statistika poškodb ostaja skrb vzbujajoča. Na dogodke se je odzval Inštitut 8. marec, ki je na vlado naslovil štiri konkretne predloge za omejitev prodaje pirotehnike. V svojem pozivu so izpostavili, da uporaba petard in drugih izdelkov ne ogroža le zdravja ljudi, temveč povzroča izrazit stres in nevarnost za živali. Predlagani ukrepi vključujejo strožji nadzor nad ulično prodajo in omejevanje ponudbe v spletnih trgovinah. Predstavniki inštituta so na novinarski konferenci poudarili, da so nujni takojšnji sistemski ukrepi, ki bi preprečili dostop mladoletnih oseb do nevarnih sredstev. Trenutna zakonodaja po njihovem mnenju ne nudi zadostne zaščite, zato zahtevajo prepoved določenih kategorij pirotehnike, ki se kljub omejitvam še vedno pojavljajo v javnosti.

Predsednik vlade Robert Golob je ob obisku Doma starejših občanov Ilirska Bistrica poudaril, da je izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi znatno znižalo stroške za oskrbovance v domovih za starejše. Po premierjevih besedah so se nekaterim posameznikom položnice znižale tudi za 400 evrov, kar po njegovem mnenju dokazuje, da je vlada na to področje uspešno vpeljala načelo solidarnosti. Golob je izrazil zadovoljstvo, da so ukrepi neposredno izboljšali finančni položaj najranljivejših skupin prebivalstva. Obisku se je pridružil tudi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, ki je zagotovil, da se poleg institucionalnega varstva nemoteno izvaja tudi oskrba na domu. Vladni predstavniki so obisk izkoristili za pogovor z vodstvom doma in varovanci, kjer so preverili praktično izvajanje reforme v lokalnem okolju. Po njihovih navedbah reforma dolgotrajne oskrbe ostaja ena izmed prednostnih nalog trenutne koalicije. Namen reforme je sistemska ureditev financiranja in dostopnosti storitev, ki so bile v preteklosti v veliki meri prepuščene samoplačnikom ali lokalnim skupnostim. Z novim zakonom država prevzema večji del finančnega bremena, kar naj bi dolgoročno zagotovilo stabilnost sistema socialnega varstva v Sloveniji ob upoštevanju demografskih trendov staranja prebivalstva.

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji potrdila predlog zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektrointenzivnih podjetij, s katerim bo v obdobju med letoma 2026 in 2028 namenila približno 30 milijonov evrov letno za subvencioniranje stroškov električne energije. Ukrep je usmerjen v ohranjanje stabilnosti v sektorjih z visoko porabo energentov, pri čemer bo država krila del stroškov, povezanih z okoljskimi dajatvami, ki so vključene v ceno električne energije. Predlog zakona bo v Državni zbor poslan po nujnem postopku. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je izpostavil pomembno novost v predlogu, in sicer posebno izjemo, ki bo omogočila kandidiranje za državno pomoč tudi skupini Sij (Slovenska industrija jekla), čeprav je ta v preteklosti že prejemala določene oblike pomoči. Vlada s tem korakom sledi smernicam Evropske unije o državni pomoči v kontekstu sistema za trgovanje z emisijami, hkrati pa želi preprečiti selitev proizvodnje v države z manj strogo okoljsko zakonodajo. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je odločitev vlade že pozdravila in poudarila, da bodo subvencije ključne za zagotavljanje predvidljivega poslovnega okolja. Po mnenju zbornice bo pomoč podjetjem omogočila lažji prehod v nizkoogljično družbo, ne da bi pri tem izgubila konkurenčno prednost na mednarodnih trgih. Zakon poleg finančnih spodbud predvideva tudi obveznosti podjetij na področju energetske učinkovitosti in razogljičenja.

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela predlog novele zakona o cestninjenju, ki uvaja dodatno pristojbino za tovorna vozila z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone. Nova dajatev bo namenjena kritju zunanjih stroškov, ki nastanejo zaradi onesnaževanja zraka in hrupa v cestnem prometu. Po napovedih upravljavca avtocest Dars se bo s tem ukrepom v državni proračun letno nateklo približno 27,6 milijona evrov dodatnih sredstev. Predlog novele je bil potrjen v okviru vladnega obiska v primorsko-notranjski regiji. Ukrep sledi evropskim usmeritvam o internalizaciji zunanjih stroškov prometa, kjer povzročitelji obremenitev okolja neposredno prispevajo k sanaciji posledic. Pristojbina bo obračunana poleg obstoječe cestnine, kar bo neposredno vplivalo na logistična podjetja in prevoznike, ki uporabljajo slovensko avtocestno omrežje. Spremembe zakonodaje so del širših prizadevanj za trajnostni razvoj in zmanjšanje emisij v prometnem sektorju. Finančna sredstva, zbrana s to pristojbino, bodo po navedbah vlade namenjena proračunskemu financiranju infrastrukture in okoljskih projektov. Odločitev vlade je naletela na raznolike odzive, zlasti v prevozniškem sektorju, ki bo nosil glavno finančno breme nove dajatve.

Predsednik vlade Robert Golob je v uradni izjavi poudaril, da koalicija po prestopu nekdanjega vodje poslanske skupine Levica Mateja Tašnerja Vatovca v vrsto Socialnih demokratov (SD) ostaja trdna. Premier je izpostavil, da dogodek ne bo vplival na medsebojne odnose med koalicijskimi partnericami, čeprav je ob tem izrazil določeno mero zaskrbljenosti zaradi tovrstnih premikov v predvolilnem obdobju. Golob je pojasnil, da takšni prestopi ne koristijo nikomur, vendar je koalicija še naprej enotna in zavezana skupnemu cilju ponovitve mandata. Premier si je ob tem zaželel, da se podobni dogodki v prihodnje ne bi več dogajali, saj bi se morala politika v tem času osredotočiti na vsebino in stabilnost. Kljub spremembi v številu poslancev posameznih strank znotraj koalicije, vodstvo vlade zagotavlja, da programska prioriteta in operativno delo izvršne oblasti ostajata nespremenjena. Izjave so bile podane z namenom pomiritve javnosti in potrditve trdnosti trenutne politične zveze pred prihajajočimi izzivi.

Fiskalni svet je v najnovejšem poročilu opozoril na občutno povečanje primanjkljaja državnega proračuna v preteklem letu, ki po njihovih ocenah ni več posledica izrednih zunanjih okoliščin, temveč ukrepov domače ekonomske politike. Odhodki so v tem obdobju rasli kar petkrat hitreje kot leto prej, tekoča poraba celotnega sektorja država pa je presegla ocenjeno rast bruto domačega proizvoda. Takšna gibanja po mnenju neodvisnega organa predstavljajo resno tveganje za dolgoročno vzdržnost javnih financ. Analiza kaže, da se struktura primanjkljaja spreminja, saj so krizni izdatki, povezani z epidemijo in energetsko draginjo, usahnili, nadomestila pa jih je povečana strukturna poraba. Fiskalni svet poudarja, da visoka rast porabe v času, ko se gospodarstvo ne nahaja več v izrednih razmerah, omejuje prostor za morebitno ukrepanje v prihodnjih krizah. Svet poziva vlado k previdnejšemu načrtovanju fiskalne politike in upoštevanju postavljenih fiskalnih pravil. Opozorila prihajajo v času, ko se pripravljajo novi proračunski dokumenti, pri čemer bo morala država uravnotežiti potrebe po investicijah z zahtevami po stabilizaciji javnega dolga. Fiskalni svet izpostavlja, da je rast odhodkov brez ustreznega kritja v prihodkih dolgoročno nevzdržna in bi lahko privedla do potrebe po restriktivnih ukrepih v prihodnje.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je novi vladi predstavila vrsto pričakovanj, ki bi jih po njihovem mnenju morala vključiti v prihajajočo koalicijsko pogodbo. Predstavniki zbornice so poudarili, da je za pospešitev nacionalnega razvoja nujna vzpostavitev bolj konkurenčnega poslovnega okolja. V okviru svojega gospodarskega programa so izpostavili potrebo po razbremenitvi gospodarstva in spodbujanju investicij. Ob tem se je zbornica odločno odzvala na predloge o zvišanju minimalne plače na 1000 evrov neto, čemur v trenutnih gospodarskih razmerah ostro nasprotuje. Vodstvo zbornice opozarja, da bi takšen korak lahko ogrozil stabilnost podjetij, zlasti v delovnointenzivnih panogah. GZS je v svoji analizi obenem objavila gospodarske napovedi, po katerih naj bi slovenska gospodarska rast letos znašala 2,4 odstotka, leta 2027 pa se bo po pričakovanjih nekoliko upočasnila na 2,1 odstotka.

Slovenski finančni minister Klemen Boštjančič je sporočil, da je Slovenija proračunsko leto zaključila z nižjim primanjkljajem, kot je bilo prvotno predvideno. Po ministrovih navedbah je primanjkljaj znašal 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko je bil v proračunskih načrtih predviden pri 2,6 odstotka BDP. Minister je izpostavil, da so takšen rezultat dosegli kljub izplačilom božičnic in nekaterim drugim dodatnim izdatkom ob koncu leta. Ugodnejša proračunska slika kaže na stabilnost javnih financ v obdobju gospodarskih negotovosti. Podatki, ki jih je Boštjančič razkril v televizijskem nastopu, potrjujejo, da so bili proračunski prihodki oziroma poraba pod nadzorom, kar državi omogoča ugodnejše izhodišče za fiskalno politiko v prihodnjem letu. Natančnejši podatki o proračunski realizaciji bodo osnova za nadaljnje usklajevanje finančnih načrtov ministrstev.

Predsednik slovenske vlade Robert Golob in njegova vlada sta se znašla pod kritiko opozicije zaradi promocijskih plakatov, ki izpostavljajo dvig bruto plač v državi. Prvak opozicije Janez Janša je vladno kampanjo označil za zavajajočo, saj po njegovih besedah vlada oglašuje povišanje davčnih obremenitev in prispevkov, kar ne odraža dejanskega finančnega stanja državljanov. Janša je v svojem odzivu poudaril, da je za posameznika ključna neto plača, ne bruto znesek, ki vključuje višje dajatve. Kritike se nanašajo tudi na vpliv inflacije, ki po mnenju opozicije izničuje morebitne pozitivne učinke nominalnega zvišanja plač. Opozicijski politiki trdijo, da se vlada z objavo tovrstnih plakatov norčuje iz prebivalstva, saj so se stroški življenja in davčna obremenitev dela pod trenutno upravo povečali. Razprava izpostavlja globok razkorak med vladno interpretacijo gospodarskih kazalnikov in opozicijskim videnjem realne kupne moči prebivalstva v Sloveniji.

Slovenija je v letu 2026 nadaljevala z obsežnim ciklom naložb v prometno infrastrukturo, pri čemer so številni projekti ostali osredotočeni na sanacijo po uničujočih poplavah iz leta 2023. Med ključnimi cestnimi deli sta se nadaljevali rekonstrukciji odsekov med Mežico in Črno na Koroškem ter med Ravnami in Dravogradom, kar je bistvenega pomena za prometno varnost in dostopnost Koroške regije. Poleg tega se je ob obstoječi mariborski infrastrukturi predvidela gradnja nove obvoznice v Murski Soboti, kar bo razbremenilo mestno središče. Na področju železnic so bila sredstva usmerjena predvsem v prestolnico, kjer se gradi največji železniški projekt v državi. Ta naložbeni val ne sledi le potrebam po modernizaciji omrežja, temveč tudi nujni obnovi objektov, ki jih je poškodovala ujma. Vlada s temi ukrepi utrjuje strateško prometno lego države in zagotavlja dolgoročno stabilnost infrastrukture, kljub zahtevnim terenskim razmeram in potrebi po sanaciji preteklih naravnih nesreč.

Z letošnjim letom se v slovenskem javnem sektorju uveljavljajo pomembne novosti na področju nagrajevanja zaposlenih. Glavna sprememba vključuje združitev redne delovne uspešnosti in delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela v enoten sistem. Namen te reforme je poenostavitev postopkov nagrajevanja, vendar pa ključni izvedbeni detajli še ostajajo odprti. Kljub uveljavitvi novih zakonskih okvirov se vlada in sindikati javnega sektorja še niso uspeli dogovoriti o natančnih kriterijih, po katerih se bo delovna uspešnost dejansko merila in izplačevala. To pomeni, da prehodno obdobje prinaša določeno mero negotovosti za uslužbence in vodstva javnih zavodov, saj podrobna merila za ocenjevanje učinkovitosti dela še niso bila dokončno usklajena na pogajanjih.

Vlada Republike Slovenije je v letu 2026 uvedla nove sistemske spremembe na področju davčnega potrjevanja računov, ki po novem vključujejo vse avtomate za prodajo blaga in storitev. Ukrep je bil sprejet z namenom večje transparentnosti in učinkovitejšega nadzora nad gotovinskim poslovanjem, ki se izvaja prek samopostrežnih naprav. Pri pripravi zakonodaje je izvršilna veja oblasti upoštevala številne pripombe strokovne javnosti in gospodarskih združenj, s čimer so prilagodili tehnične zahteve za lažji prehod podjetij na nov sistem. Nova obveznost zadeva širok spekter ponudnikov, od tistih, ki upravljajo z avtomati za pijačo in prigrizke, do ponudnikov storitev na parkiriščih in drugih avtomatiziranih prodajnih mestih. Podjetja so morala svoje naprave tehnološko posodobiti, da omogočajo neposredno povezavo s sistemom Finančne uprave Republike Slovenije (Furs). S tem korakom država zaključuje proces digitalizacije davčnega nadzora, ki se je začel pred leti z uvedbo davčnih blagajn, ter hkrati zmanjšuje tveganje za sivo ekonomijo v sektorju samopostrežne prodaje.

Z začetkom novega leta so v uporabo stopile številne novosti v okviru septembra uveljavljene novele zakona o urejanju trga dela, ki prinašajo višjo socialno varnost brezposelnim osebam. Najnižji znesek denarnega nadomestila za brezposelnost se je povišal, kar naj bi ublažilo vpliv naraščajočih življenjskih stroškov na najranljivejše skupine prebivalstva. Poleg finančnih sprememb zakon uvaja tudi ukrepe za spodbujanje aktivnega staranja, med katerimi izstopa možnost skrajšanega delovnega časa za starejše zaposlene, ki se pripravljajo na upokojitev. Reforma vključuje tudi spremembe na področju t. i. normirancev, s čimer želi država urediti položaj samostojnih podjetnikov in preprečiti morebitne zlorabe sistema. Glavni cilj zakonodajnih sprememb je prilagoditev trga dela sodobnim demografskim in gospodarskim izzivom, hkrati pa zagotoviti vzdržnost javnih financ ob hkratnem povečanju pravic delavcev v specifičnih življenjskih obdobjih. Izvajanje zakona bodo nadzorovale pristojne službe, medtem ko sindikati in delodajalci poudarjajo pomen jasnih navodil za uveljavljanje novih pravic.

Slovenska vlada je v začetku decembra izvedla napovedano prekategorizacijo nekaterih odsekov hitrih cest na obalnem območju, zaradi česar vinjete za osebna vozila na teh delih niso več potrebne. Ukrep se nanaša na odseka hitre ceste Škofije–Koper in Koper–Izola, ki sta po novem razvrščena med glavne ceste. Ta poteza je bila sprejeta z namenom razbremenitve lokalnega prometa in poenostavitve prevozov na obalnem območju, kar so lokalne skupnosti zahtevale že dalj časa. Hkrati z novo prometno ureditvijo na Primorskem je prišlo do spremembe cenika za uporabo cestnega predora Karavanke. Uporabniki tega mejnega prehoda z Avstrijo bodo morali za enkratno vožnjo skozi predor odšteti 20 centov več kot doslej. Prilagoditev cene je povezana z rednim usklajevanjem stroškov vzdrževanja in upravljanja kritične infrastrukture, ki povezuje državi. Odločitve vlade tako sočasno prinašajo finančno olajšanje za voznike na obali in rahlo povišanje stroškov za tranzitni promet proti severu.

Premier Robert Golob je obiskal pediatrično kliniko, paliativni oddelek Onkološkega inštituta Ljubljana in urgenco v UKC Ljubljana. Ob obisku je poudaril predanost zdravstvenega osebja in izrazil hvaležnost. Vendar pa je bil deležen tudi kritik, ki ga označujejo za bleferja, ki izkorišča obisk za predvolilne namene.

Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji ponovno imenovala Katarino Beravs Bervar za vršilko dolžnosti direktorja Javne agencije RS za kakovost v zdravstvu za nadaljnjih šest mesecev. Damjan Orož, dosedanji sodnik na gospodarskem oddelku, pa prevzema vodenje vrhovnega sodišča.

Z novim letom se bo začel uporabljati novi zakon o gostinstvu, ki prinaša strožja pravila na področju oddajanja nepremičnin v kratkotrajni najem, kar je sprožilo precejšen odpor med sobodajalci. Osrednji del zakonodaje predvideva časovne omejitve oddajanja stanovanj, ki bodo v občinah z visokim tveganjem za negativne vplive na stanovanjski trg začele veljati 1. januarja 2027. S tem želi država vzpostaviti večji nadzor nad platformami, kot sta Airbnb in Booking, ter izboljšati dostopnost dolgoročnih najemnih stanovanj. Sobodajalci zakonu ostro nasprotujejo in opozarjajo na negativne posledice za turistični sektor. Poleg vsebinskih pripomb zahtevajo tudi šestmesečni moratorij na izrekanje sankcij, saj menijo, da novi predpisi niso dovolj jasno opredeljeni in da ponudniki potrebujejo več časa za prilagoditev. Kljub njihovim zahtevam zakon ostaja v veljavi, kar nakazuje na odločenost vlade pri urejanju stanovanjske politike in zajezitvi nebrzdanega širjenja kratkotrajnih turističnih najemov v mestnih središčih.

V Sloveniji so se z današnjim dnem ponovno znižale cene reguliranih naftnih derivatov na bencinskih servisih zunaj avtocestnega križa. To je že tretja zaporedna pocenitev v zadnjem mesecu, ki sledi gibanjem na svetovnih naftnih trgih in državni regulaciji marž. Liter 95-oktanskega bencina se je pocenil za 5,2 centa in po novem znaša 1,381 evra, medtem ko je cena dizelskega goriva padla za 4,2 centa na 1,407 evra za liter. Znižanje cen vpliva tudi na stroške ogrevanja, saj se je kurilno olje pocenilo za 4,1 centa na 1,008 evra za liter. Potrošniki bodo ob polnem 50-litrskem rezervoarju bencina prihranili 2,6 evra, pri dizelskem gorivu pa 2,1 evra v primerjavi s prejšnjim obdobjem. Trend padanja cen, ki se je začel že v oktobru in nadaljeval decembra, prinaša dodatno olajšanje za družinske proračune v času kurilne sezone.

Slovenska vlada se je na seji seznanila z odstopom Ervina Kosija, ki je opravljal funkcijo državnega sekretarja na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kosi je svoj odstop obrazložil z osebnimi razlogi, funkcija pa mu po uradni dolžnosti preneha veljati v sredo. Gre za zamenjavo v ožjem vodstvu kmetijskega resorja, ki ga trenutno vodi ministrica Mateja Čalušić. Poleg seznanitve z odstopom je vlada na istem področju sprejela tudi kadrovsko odločitev o imenovanju novega vodstva na operativni ravni. Za vršilca dolžnosti generalnega direktorja direktorata za kmetijstvo je bil imenovan Boštjan Ključevšek. Ta bo prevzel vodenje ključnega direktorata v času, ko se resor sooča z različnimi zahtevami kmetijskih organizacij in izzivi pri prilagajanju evropski kmetijski politiki. Kadrovske spremembe so v slovenski politiki na ravni državnih sekretarjev sicer razmeroma pogost pojav pri preoblikovanju ožjih ekip znotraj posameznih ministrstev.

Poslanci vladne koalicije so v parlamentarni postopek vložili predlog novele zakona o organiziranosti in delu v policiji, s katero želijo omogočiti ločeno ureditev dela preko polnega delovnega časa za policiste pri izvajanju zahtevnejših nalog. Predlagane spremembe so usmerjene v izboljšanje pogojev dela in operativne učinkovitosti policije v specifičnih okoliščinah, kjer se organi spopadajo z obsežnejšimi varnostnimi izzivi. Poleg ureditve nadur novela naslavlja tudi stanovanjsko problematiko nekdanjih uslužbencev, saj predvideva možnost najema službenih stanovanj tudi po upokojitvi. Hkrati zakon znova podaljšuje rok, do katerega morajo policisti pridobiti višjo strokovno izobrazbo za zasedbo določenih delovnih mest, s čimer se poskuša preprečiti morebitno pomanjkanje kadra z ustreznimi kvalifikacijami. Predlog so podprle vse koalicijske stranke z namenom stabilizacije policijskega sistema.

Predsednik vlade Robert Golob je v svoji novoletni poslanici državljankam in državljanom ocenil, da je Slovenija kot narod na pravi poti. Premier je v svojem nagovoru izpostavil, da se pot do skupnega uspeha ne začne pri državnem vrhu, temveč pri vsakem posamezniku, ki prispeva k oblikovanju družbe. Po njegovih besedah je ključno, da državljani gojijo kulturo dialoga in se ne ustrašijo medsebojnih pogovorov. Golob je prepričan, da je aktivno poslušanje, tudi v zahtevnih okoliščinah, edini način za vzpostavitev okolja, v katerem se bo vsak posameznik počutil slišanega in spoštovanega. Njegov poziv k sodelovanju in spoštovanju različnih mnenj nakazuje na prizadevanja vlade za večjo družbeno kohezijo v prihajajočem letu. Poslanica je bila usmerjena k spodbujanju optimizma in poudarjanju pomena skupnega delovanja za blaginjo države.

Predsednik vlade Robert Golob in župan Maribora Aleksander Saša Arsenovič sta podpisala dogovor o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med državo in občino. Mariborska občina prevzema Račji dvor, država pa bo prenovila telovadnico III. gimnazije.

Vlada Republike Slovenije je sprejela srednjeročni obrambni program za obdobje 2026-2031, ki načrtuje enega največjih investicijskih ciklov za modernizacijo Slovenske vojske. Program se osredotoča na nacionalne prioritete in izpolnjevanje mednarodnih zavez.

Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji potrdila predlog zakona o izplačilu zimskega regresa in prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Zakon uvaja nov delovnopravni prejemek, imenovan zimski regres, ureja izplačilo zimskega dodatka upokojencem in prenavlja sistem normirancev.

Po nasilnem dogodku v Novem mestu, kjer je bil ubit 48-letni moški, so se oglasile različne politične stranke s predlogi za izboljšanje varnosti. SDS je zahtevala izredno sejo državnega zbora, na kateri bi obravnavali ukrepe za preprečevanje nasilja in kriminala Romov na jugovzhodu Slovenije. V Svobodi so odgovornost pripisali policiji, tožilstvu in sodstvu, medtem ko je NSi ponovno predlagala zakonodajni sveženj za večjo varnost.

Vlada Republike Slovenije je predvidela povračilo sredstev občinam iz državnega proračuna za izplačilo obvezne božičnice. Predlog uvedbe obvezne božičnice je povzročil nezadovoljstvo med delodajalci in občinami, ki bi jim ta novost odvzela več milijonov evrov. Sredstva za zimski prem