Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Venezuelske oblasti so razglasile sedemdnevno državno žalovanje za vojaškimi in civilnimi žrtvami, ki so izgubile življenje med ameriško vojaško operacijo 3. januarja. Vršilka dolžnosti predsednice Venezuele Delsy Rodríguez je v nagovoru na televiziji VTV poudarila, da je žalovanje posvečeno "mučencem", ki so padli med obrambo republike in predsednika Nicolása Madura pred tujo agresijo. Po njenih besedah so mladi moški in ženske dali svoja življenja za zaščito suverenosti države. Po poročanju ruskih in ameriških medijev so ameriške sile med operacijo, katere namen je bil zajetje predsednika Madura, pobile večji del njegove osebne straže in številne mimoidoče. Obrambni minister Vladimir Padrino López je potrdil, da je med žrtvami veliko število varnostnega osebja. Časnik New York Times poroča, da je skupno število smrtnih žrtev doseglo 80, medtem ko kubanske oblasti navajajo, da je bilo med ubitimi tudi 32 državljanov Cube. Rodríguezova je ob tem pozvala k notranjemu miru in končanju tujih pritiskov na državo.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

V Venezueli so se konec tedna zvrstile množične manifestacije v podporo zajetemu predsedniku Nicolásu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores, potem ko so ju ameriške posebne sile v bliskoviti operaciji prejšnji petek pridržale in odpeljale iz države. Na tisoče prebivalcev Caracasa in drugih večjih mest je zavzelo ulice, kjer so obsodili po njihovem mnenju nezakonito agresijo Združenih držav Amerike na suverenost Venezuele. Protestniki so od Washingtona zahtevali takojšnjo izpustitev ustavnega predsednika, hkrati pa so izražali nasprotovanje tuji nadvladi in imperializmu. Medtem ko ulice preplavljajo protesti, je venezuelska vojska pod vodstvom obrambnega ministra Vladimirja Padrina Lópeza sporočila, da bo zagotovila demokratično kontinuiteto v državi. Čeprav so razmere napete, so oborožene sile izrazile zavezanost k ohranjanju ustavnega reda v obdobju po aretaciji Madura. Na dogajanje se je ponovno odzval tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je po objavi fotografije vklenjenega Madura zdaj zagrozil še podpredsednici Delcy Rodríguez. Trump je nakazal, da bi bila Rodríguezova lahko naslednja tarča v prizadevanjih za popolno politično tranzicijo v tej južnoameriški državi.

Venezuelske oborožene sile so v nedeljo uradno priznale podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno voditeljico države, je v televizijskem nagovoru potrdil obrambni minister Vladimir Padrino López. Odločitev vojaškega vrha sledi ameriški operaciji, v kateri je bil pridržan dosedanji predsednik Nicolás Maduro, velik del njegovega varnostnega osebja pa ubit. Rodríguezova, ki jo je na položaj imenovalo venezuelsko vrhovno sodišče, je zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in njegove soproge Cilie Flores, ki so ju zajele ameriške specialne enote. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je v nedeljo podal presenetljivo izjavo, v kateri je ocenil, da je z Delcy Rodríguez v obdobju povolilnega prehoda mogoče sodelovati. Kljub predhodnim opozorilom predsednika Donalda Trumpa, da bo Rodríguezova nosila posledice v primeru neustreznega ravnanja, izjave Rubia nakazujejo na morebitno spremembo v strategiji Združenih držav Amerike do venezuelske prehodne oblasti. Razmere v državi ostajajo napete, medtem ko mednarodna skupnost spremlja poteze nove začasne predsednice, ki jo je Maduro v preteklosti opisoval kot ključno zaveznico režima.

Donald Trump je zagrozil začasni predsednici Venezuele, Delcy Rodriguez, z višjo ceno od tiste, ki jo je plačal Maduro, če ne bo ravnala "pravilno". Dmitrij Medvedjev je poteze Trumpa v Venezueli označil za nezakonite, a skladne z interesi ZDA. Evropska unija, vključno s Slovenijo, je pozvala k spoštovanju volje venezuelskega ljudstva in k zadržanosti vpletenih strani.

Venezuelska vojska je v nedeljo uradno priznala podpredsednico Delcy Rodriguez za vršilko dolžnosti predsednice države. Odločitev je v imenu oboroženih sil sporočil obrambni minister, general Vladimir Padrino Lopez, ki je državljane pozval k nadaljevanju običajnih dejavnosti. Do zamenjave na vrhu države je prišlo po tem, ko so ameriške sile v okviru vojaške intervencije prijele dosedanjega predsednika Nicolása Madura in ga odpeljale na sojenje v Združene države Amerike. Ameriški predsednik Donald Trump je s to potezo napovedal novo zunanjepolitično doktrino, ki vključuje neposredno sodelovanje ZDA pri upravljanju Venezuele v prehodnem obdobju. Čeprav se je Trump v preteklosti izogibal politiki 'izgradnje držav' (state-building), napoveduje, da bodo ZDA začasno vodile državo, kar pomeni pomemben preokret v ameriški zunanji politiki. Kljub priznanju Rodriguezove s strani vojske je Trump novi vršilki dolžnosti že izrekel prve grožnje, kar stopnjuje napetosti v regiji.

Venezuelski minister za obrambo Vladimir Padrino Lopez je v televizijskem nagovoru sporočil, da je bil v nedavni ameriški vojaški operaciji v Caracasu ubit večji del varnostne ekipe Nicolasa Madura in njegove soproge Cilie Flores. Po navedbah ministra so ameriške sile med racijo, ki se je odvila v soboto, izvedle domnevno ugrabitev Madura in njegove soproge, pri čemer so v spopadih padli številni pripadniki bolivarskih oboroženih sil, ki so bili zadolženi za varovanje predsednika. Bolivarske nacionalne oborožene sile so v uradni izjavi ostro obsodile dejanje in ga označile za strahopetno ugrabitev ustavnega predsednika republike. Incident predstavlja vrhunec vojaških napetosti med Caracasom in Washingtonom, saj so ameriške posebne enote po trditvah venezuelske strani vdrle neposredno v prestolnico in zajele najvišje predstavnike države. Padrino Lopez je poudaril, da vojska takšnih posegov v suverenost države ne bo dopustila, čeprav je bila obrambna linija predsednika v operaciji močno zdesetkana. Informacije o usodi samega Madura po zajetju ostajajo skope, vendar venezuelska stran dogodek interpretira kot neposreden napad na državno ureditev.

Svetovni mediji so poročali, da so ZDA z aretacijo Madura želele nasloviti države, ki jih Washington vidi kot problematične. Fiona Hill je kritizirala zunanjo politiko ZDA v povezavi z operacijo v Venezueli. Glede na poročilo NYT naj bi Maduro s svojimi javnimi nastopi spodbudil Trumpa k napadu na Venezuelo. Začasna predsednica Delsi Rodriguez se sooča z izzivom ohranjanja lojalnosti elit in upoštevanja ameriških zahtev.

V ameriški vojaški operaciji, usmerjeni proti venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru, je bilo po poročanju tujih medijev ubitih najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Venezuelski minister za obrambo Vladimir Padrino je v televizijskem nagovoru v nedeljo obtožil ameriške vojaške sile hladnokrvnega umora velikega dela Madurove varnostne ekipe. Operacija se je končala z aretacijo Nicolása Madura, kar predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama. Incident se je zgodil v času povečanih vojaških aktivnosti v regiji, pri čemer venezuelska stran poudarja, da so bile žrtve del predsednikove najožje zaščite. Ameriški uradniki, ki jih navajajo viri, so potrdili izvedbo operacije, vendar uradnih podrobnih poročil o številu žrtev z ameriške strani še ni. Dogodek je neposredna posledica stopnjevanja konfliktov, saj je Maduro že pred tem opozarjal na možnost ameriške agresije in v pripravi na morebitne napade vojski podelil izredna pooblastila.

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je sporočil, da so ameriške sile med vojaško operacijo v Caracasu ubile večji del varnostne ekipe predsednika Nicolása Madura. Padrino López je dejanje označil za hladnokrven umor in dejal, da je bila operacija uperjena neposredno proti suverenosti države. Po ministrovih besedah so ameriške enote predsednika Madura in njegovo soprogo Cilio Flores dejansko ugrabile, kar je označil za strahopetno dejanje in kršitev venezuelske ustave. Fuerza Armada Nacional Bolivariana (FANB), venezuelska vojska, je po dogodku zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in njegove žene. V uradni izjavi so vojaki poudarili, da so ameriške sile izvedle brutalno vojaško agresijo, ki je povzročila nepopravljivo škodo v vrstah predsedniške garde. Medtem ko vojaški vrh ostaja zvest ujetemu voditelju, so v državi aktivirali vse nacionalne obrambne načrte, razmere v Caracasu pa ostajajo izjemno napete in negotove.

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je izjavil, da so ameriške sile med zajetjem predsednika Nicolása Madura in njegove žene ubile večino njegovega osebnega spremstva in tudi naključne civiliste. Minister je dejanje označil za hladnokrven poboj.

Ameriški zunanji minister Marco Rubio je napovedal, da bodo Združene države Amerike ohranile stroge naftne sankcije proti Venezueli in nadaljevale z obsežno vojaško prisotnostjo v Karibskem morju. Rubio je v svojih izjavah poudaril, da Washington ne izključuje možnosti uporabe kopenskih sil, čeprav je hkrati zatrdil, da ZDA niso v vojni z državo Venezuelo, temveč z narko-karteli in organizacijami za tihotapljenje drog. Zunanji minister je ob tem izrazil dvom o trenutni moči venezuelske opozicije, saj naj bi velika večina njenih članov, vključno s podporniki Marie Corine Machado, državo že zapustila. Napetosti med državama so se stopnjevale po nedavnih ameriških vojaških operacijah na venezuelskem ozemlju. Kljub trditvam o boju proti kriminalnim združbam, Rubio omenja tudi morebitne prihodnje konflikte s Kubo. Ta zaostritev retorike sledi obdobju nestabilnosti, v katerem so ZDA izvajale neposredne raketne napade na ključne vojaške objekte v Venezueli, kar je povzročilo mednarodno obsodbo in mobilizacijo venezuelskih obrambnih sil pod vodstvom Vladimirja Padrina Lópeza. Trenutna ameriška administracija vztraja pri pritisku na režim, medtem ko usoda vodilnih predstavnikov venezuelske oblasti ostaja negotova.

Venezuelske oborožene sile so v nedeljo uradno priznale podpredsednico Delcy Rodríguez kot začasno voditeljico države. Odločitev je v javni izjavi sporočil obrambni minister, general Vladimir Padrino López, le dan po tem, ko so ameriške specialne enote zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Padrino López je poudaril, da Rodríguez prevzema vodenje države v skladu z ustavnimi določili o nasledstvu v primeru odsotnosti predsednika. Dogodek predstavlja kritičen preobrat v venezuelski politični krizi, saj vojska, ki je bila ključni steber Madurovega režima, ohranja kontinuiteto oblasti pod vodstvom njegove najožje sodelavke. Razmere v državi ostajajo napete, medtem ko mednarodna javnost z zanimanjem spremlja odziv preostalih državnih institucij na aretacijo Madura s strani tujih sil in posledično vzpostavitev novega začasnega vodstva.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Venezuelska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico po aretaciji Nicolása Madura. Minister za obrambo, Vladimir Padrino López, je zahteval Madurovo izpustitev iz ameriškega zapora v New Yorku. Brazilija, Čile, Kolumbija, Mehika, Urugvaj in Španija so zavrnile zunanji nadzor nad Venezuelo.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ZDA je venezuelska vojska pod vodstvom ministra za obrambo Vladimirja Padrina Lópeza podprla podpredsednico Delcy Rodríguez kot začasno predsednico Venezuele in pozvala prebivalstvo, naj nadaljuje z običajnimi aktivnostmi. Padrino López je zahteval Madurjevo izpustitev. Države Brazilija, Čile, Kolumbija, Mehika, Urugvaj in Španija so zavrnile zunanji nadzor nad Venezuelo.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ameriških sil, je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil začasni predsednici Delcy Rodríguezovi, da bo plačala višjo ceno od Madura, če ne bo ravnala 'prav'. V Italiji so potekale velike ljudske manifestacije v podporo Maduru, ki jih italijanski mediji niso poročali.

Po aretaciji Nicolása Madura so potekale množične demonstracije v podporo venezuelski vladi, ki jih italijanski mediji niso poročali. Donald Trump je bil obtožen kršenja mednarodnega prava in želje po nadzoru nad venezuelskimi naftnimi rezervami. Jeffrey Sachs je izjavil, da ZDA ne zanimajo Združeni narodi ali pravo, ampak samo denar in nafta. Carlos Luis Rivero je izrazil zaskrbljenost zaradi vzpona globalnega fašizma.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške sile zajele v Caracasu in ju odpeljale v ZDA, kjer ga zadržujejo v zloglasnem newyorškem zaporu Metropolitan Detention Center v Brooklynu. Obtožena sta narkoterorizma in zločinov proti človečnosti. Varnostni svet ZN je zaradi ameriške vojaške intervencije v Venezueli sklical nujno sejo. V New Yorku se začenja sojenje Madurovemu paru, kar povzroča zaskrbljenost glede nevarnih precedensov.

Ameriške posebne enote so v okviru operacije v Venezueli prijele dosedanjega predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo buren odziv v državi in mednarodni skupnosti. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je po objavi novice zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in poudarila nujnost spoštovanja mednarodnega prava. Medtem so se v javnosti pojavila ugibanja o njeni trenutni lokaciji, saj naj bi po nekaterih poročilih zapustila državo in odpotovala v Rusijo. Politični analitiki so dogajanje že začeli primerjati z ameriškim posredovanjem v Panami leta 1989, vendar poudarjajo, da ključne figure chavizma, vključno z Diosdadom Cabellom in obrambnim ministrom Vladimirjem Padrinom Lópezom, ostajajo aktivne in pozivajo k odporu. Napetosti v državi ostajajo izjemno visoke, medtem ko svetovna javnost in vplivneži na družbenih omrežjih spremljajo razvoj dogodkov v Caracasu.

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike v soboto zgodaj zjutraj izvedle serijo raketnih napadov na prestolnico Caracas. Po navedbah venezuelskih oblasti so ameriški bojni helikopterji izstrelili rakete na stanovanjska naselja in vojaške cilje, kar je predsednik Nicolás Maduro označil za neposredno vojaško agresijo. Zaradi napadov je vlada v Venezueli razglasila izredno stanje in obljubila odločen odpor proti tuji invaziji. Napad predstavlja vrhunec večtedenskih napetosti med državama, ki so se stopnjevale z ameriškimi obtožbami o trgovini z mamili in nenehnimi preleti vojaških letal v bližini venezuelske obale. Padrino López je dejanje označil za največje ponižanje v zgodovini države ter ZDA obtožil strahopetnega napada na civilno prebivalstvo. Washington operacijo opravičuje kot nujno za zagotavljanje regionalne varnosti, medtem ko Caracas trdi, da gre za poskus nasilne zamenjave režima.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške oborožene sile zajele v Caracasu in ju izgnale. Maduro je obtožen "narkoterorizma" in "vojnih zločinov". Francoska senatorka Hélène Conway-Mouret se sprašuje, kakšne vzvode ima svet za uveljavljanje spoštovanja mednarodnega prava. ZDA so bombardirale venezuelsko prestolnico in njeno okolico, kar je privedlo do zajetja predsednika Madura in njegove žene.

Venezuelska vlada je v soboto poročala o obsežni vojaški agresiji, ko so sile Združenih držav Amerike izvedle vrsto zračnih napadov na vojaške in civilne cilje v prestolnici Caracas ter v zveznih državah La Guaira, Miranda in Aragua. Venezuelski minister za obrambo Vladimir Padrino López je napade označil za najhujšo kriminalno agresijo v zgodovini države in poudaril, da gre za neposredno kršitev mednarodnega prava. Po navedbah režima predsednika Nicolása Madura so eksplozije stresle več regij, kar je sprožilo razglasitev izrednih razmer po celotni državi. Napadi so se zgodili v času izjemno napetih odnosov med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevali po prekinitvi diplomatskih pogovorov. Venezuelske oblasti trdijo, da so bili napadi usmerjeni na civilno prebivalstvo in ključno infrastrukturo, medtem ko ameriška stran operacijo utemeljuje s preteklimi obveščevalnimi podatki o domnevnih grožnjah njihovim diplomatskim predstavništvom. Režim v Venezueli napade opisuje kot neupravičeno invazijo in skrunitev nacionalne suverenosti, kar je državo pahnilo v globoko politično in varnostno krizo.

V Združenih narodih je potekala nujna seja Varnostnega sveta zaradi ameriške vojaške intervencije v Venezueli. Poleg Nicolása Madura je bila aretirana in izgnana v ZDA tudi njegova soproga Cilia Flores. Obtožena je »narkoterorizma« in »zločinov proti človeštvu«.

Združene države Amerike so v soboto sprožile obsežno vojaško operacijo proti Venezueli, kar predstavlja najnovejšo v dolgem nizu ameriških intervencij v Latinski Ameriki. Napad se je zgodil po obdobju stopnjevanih napetosti, med katerimi je venezuelski predsednik Nicolas Maduro Washington večkrat pozval k miru in opozarjal pred »noro vojno«. Ameriška administracija je operacijo utemeljila kot del širše strategije proti režimu chavizma, medtem ko Caracas trdi, da gre za nezakonit poskus zrušitve legitimne oblasti. Zgodovina odnosov med državama je zaznamovana s številnimi obtožbami o vmešavanju. Že pokojni predsednik Hugo Chavez in njegov naslednik Maduro sta Združene države Amerike redno obtoževala podpore državnim udarom, vključno s tistim iz leta 2002, ko je bil Chavez za dva dni odstranjen s položaja. Trenutna vojaška akcija sledi odobritvi obveščevalnih operacij s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kar je venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino Lopez označil za vnaprej obsojeno na neuspeh. Latinskoameriška regija tako ponovno postaja prizorišče neposrednega vojaškega posredovanja velesile, kar obuja spomine na hladnovojne operacije proti Castru in drugim levičarskim voditeljem.

Venezuelski minister za obrambo Vladimir Padrino López je po poročanju lokalnih medijev ostro obsodil nedavne vojaške operacije Združenih držav Amerike v Venezueli. Po ministrovih navedbah so ameriški helikopterji z raketami napadli civilna območja v prestolnici Caracas in na drugih lokacijah po državi. Padrino López je dejanje označil za "nizkotno in zahrbtno agresijo", ki je zadela tako vojaške tarče kot civilno infrastrukturo. Ob tem je poudaril, da se država ne bo pustila podjarmiti in da bodo oblasti nadaljevale z iskanjem morebitnih žrtev napadov. Napetosti med državama so dosegle vrhunec po napovedi vojaške eskalacije s strani Washingtona, ki vključuje tudi poročila o zajetju predsednika Nicolása Madura. Obrambni minister je državljane pozval k miru in opozoril, da sta kaos in anarhija orožji, ki sta lahko enako uničujoči kot bombe. Venezuelska stran napade interpretira kot poskus nasilne zamenjave oblasti, medtem ko napovedujejo odločen upor proti tuji vojaški intervenciji.

Zajem Nicolása Madura s strani ZDA je sprožil različne odzive v Latinski Ameriki, od obsodb do navdušenja. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem in opozoril na nevaren precedens. Sočasno so se odzvali tudi kongresni voditelji v južni Kaliforniji.

Ameriške vojaške sile so v odmevni operaciji zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar je sprožilo val praznovanj med venezuelskimi izseljenci v Santiagu de Chile in drugod po svetu. Maduro, ki je državo vodil skoraj desetletje in pol, se je na oblasti obdržal s pomočjo vojske, njegovo vladavino pa so zaznamovale obtožbe o diktaturi in vpletenosti v trgovino z drogami. Kljub njegovemu prijetju prihodnost Venezuele ostaja negotova, saj politični analitiki opozarjajo, da bi chavizem kot politična ideologija lahko preživel, hkrati pa ostaja nejasna vloga sedanjega obrambnega ministra in vojaškega vrha. Operacija predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Caracasom in Washingtonom, ki so se stopnjevale vse od konca leta 2025. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je pritisk stopnjevala s sankcijami, zasegi naftnih tankerjev in napadi na infrastrukturo, kar je na koncu privedlo do neposrednega vojaškega posredovanja in odstranitve Madura z oblasti. Medtem ko so ulice nekaterih latinskoameriških mest polne protestnikov, ki pozdravljajo padec režima, v sami Venezueli vlada napetost glede nadaljnjega prenosa oblasti in stabilizacije države.

Venezuelanski obrambni minister Vladimir Padrino López je po ameriških vojaških napadih na državo napovedal množično namestitev vojaških sredstev. Po poročanju tujih medijev so se napadi končali z zajetjem predsednika Nicolása Madura, kar je Padrino López označil za največjo žalitev v zgodovini države. Minister je poudaril, da se bo Venezuela odločno uprla prisotnosti tujih tropskih sil na svojem ozemlju in da so oborožene sile pripravljene na odpor proti invaziji. Napetosti med državama so se stopnjevale dalj časa, situacija pa je dosegla vrhunec z neposrednim vojaškim posredovanjem Združenih držav Amerike. Padrino López je v svojem nagovoru javnosti zatrdil, da suverenost države ostaja njihova prioriteta, kljub dramatičnemu razvoju dogodkov in aretaciji ključnih voditeljev režima. Dogajanje v Caracasu sproža vprašanja o prihodnji stabilnosti regije in odzivu preostalih latinskoameriških držav na prisilno spremembo oblasti v Venezueli.

Ameriška vojska je v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja, izvedla obsežen in presenetljiv napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so sile ZDA izvedle operacijo z namenom zajetja in izročitve Madura, ki ga Washington že dlje časa obtožuje diktatorstva in vpletenosti v trgovino z narkotiki. Napadi so bili usmerjeni na ključne vojaške točke v Caracasu in okolici, vključno z letalsko bazo La Carlota in vojaškim oporiščem Fuerte Tiuna. Venezuelski minister za obrambo Vladimir Padrino López je ameriške sile obtožil, da so z raketami in izstrelki iz bojnih helikopterjev zadele tudi stanovanjska območja in s tem ogrozile civilno prebivalstvo. V odzivu na napad je napovedal množično mobilizacijo vseh razpoložljivih kopenskih, zračnih in pomorskih sil za obrambo države. Čeprav so ameriški viri operacijo opisali kot kirurško natančno, venezuelska stran trenutno še zbira podatke o morebitnih žrtvah med civilisti. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in krepitve ameriške vojaške prisotnosti v Karibih.

ZDA so izvedle zračne napade na več ciljev v Venezueli, vključno z zveznimi državami La Guaira, Miranda in Aragua. Predsednik Madurove socialistične stranke (PSUV) je pozval k takojšnji mobilizaciji članstva. Prav tako so aretirali Cilio Flores, ženo Nicolása Madura. Guillermo José Beltrán, nekdanji poveljnik venezuelskih zračnih sil, ki je v ZDA dobil azil, je komentiral aretacijo Madura in dejal, da je 'stisnjen v kot'. Guverner španske regije Andaluzije, Juanma Moreno, je izrazil zaskrbljenost nad situacijo v Venezueli in izrazil željo po demokratični in mirni prihodnosti države.

Venezuelski minister za obrambo Vladimir Padrino López je v uradni izjavi poudaril, da se bo Venezuela odločno uprla vsakršni prisotnosti tujih sil v državi. Njegov odziv je sledil zaostritvi razmer, ko so Združene države Amerike izvedle operacijo, ki je privedla do pridržanja predsednika Nicolása Madura. Padrino López je morebitno tujo prisotnost označil za največjo žalitev, ki jo je država kdajkoli doživela. Kot ključna osebnost venezuelskega vojaškega aparata Padrino López ostaja zvest režimu in opozarja na kršitev nacionalne suverenosti. Njegove besede potrjujejo globoko politično in vojaško krizo v državi, kjer so napetosti med domačimi oblastmi in mednarodno skupnostjo dosegle vrhunec. Minister je v svojem nagovoru javnosti poudaril pomen nacionalne identitete in vojaške pripravljenosti na obrambo domovine pred zunanjimi pritiski.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izrazil pripravljenost na pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom glede boja proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelske nafte. Poudaril je pripravljenost Venezuele na sprejem ameriških investicij v naftnem sektorju in sodelovanje v boju proti trgovini z drogami. Prav tako je Trumpova 'diplomacija z vojaškimi ladjami' povzročila močan padec v venezuelski proizvodnji nafte.

Venezuelci po svetu so različno reagirali na zajetje Nicolása Madura. V Madridu in Barranquilli so številni izrazili veselje in upanje, medtem ko so drugi zaskrbljeni zaradi prihodnosti države. Kljub zajetju Madura pa negotovost glede politične prihodnosti Venezuele ostaja, obstaja možnost preživetja chavizma, pojavljajo pa se tudi vprašanja glede vloge ministra za obrambo.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost in zahtevalo pojasnila glede situacije z venezuelskim predsednikom Madurom. Venezuelski zunanji minister je sporočil, da država prejema podporo iz celega sveta. Generalna sekretarka stranke Podemos je obsodila ZDA in pozvala k prekinitvi odnosov med Španijo in ZDA. Brazilski predsednik Lula da Silva je dejal, da so ZDA prestopile mejo dovoljenega. Podpredsednik ZDA pa je dejal, da je aretacija Madura bila zakonita.

Po aretaciji Nicolása Madura je venezuelsko vrhovno sodišče odredilo podpredsednici Delcy Rodríguez, da prevzame funkcijo začasne predsednice. Rodríguezova je Madura označila za žrtev nezakonite ugrabitve s strani ZDA, ki jih je obtožila poskusa kolonizacije. Poudarila je, da Venezuela ne bo postala kolonija. Predsednik Trump ji je izrazil podporo pri sodelovanju.

Med ameriško vojaško operacijo za zajetje Nicolása Madura je umrlo najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Maduro je bil pripeljan v Združene države, kjer naj bi mu sodili. Venezuelska skupnost na južni Floridi je proslavljala strmoglavljenje Madura.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je razkrilo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru, njegovi ženi in sinu zaradi narkoterorizma in posedovanja orožja. Generalna državna tožilka ZDA Pam Bondi je izjavila, da sta Maduro in njegova žena obtožena v New Yorku. Po poročanju tujih medijev se Maduro nahaja na ameriški vojaški ladji, ki pluje proti New Yorku, Donald Trump pa je objavil fotografijo Madura z zavezanimi očmi in lisicami.

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je v televizijskem nagovoru ostro obsodil ameriško vojaško posredovanje in napovedal brezkompromisno obrambo države. Po njegovih besedah se Venezuela spopada z največjo agresijo v svoji zgodovini, potem ko so Združene države Amerike izvedle raketne napade na več ciljev po državi. Minister je poudaril, da vojska in ljudstvo ostajata enotna ter da ne bodo dopustili prisotnosti tujih vojakov na venezuelskem ozemlju. Minister je v svojem govoru izključil možnost kakršnih koli pogajanj o neodvisnosti države in odredil polno mobilizacijo oboroženih sil po celotnem nacionalnem ozemlju. Poudaril je, da bo Venezuela branila vsak centimeter svoje zemlje in da bodo v tem spopadu na koncu zmagali. Odziv obrambnega ministrstva sledi poročilom o aretaciji predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil, kar je sprožilo vsesplošno politično in vojaško krizo v tej južnoameriški državi.

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je potrdil raketne napade na civilna območja v Caracasu in drugih delih države, ki naj bi jih izvedli ameriški helikopterji. Zaradi napadov je napovedal militarizacijo države. Minister je poudaril, da napadi ne bodo zlomili Venezuele.

Združene države Amerike so izvedle dodatne napade na Caracas, zaradi česar je predsednik Maduro razglasil vojno stanje. Kolumbijski predsednik Petro je poročal o napadih na devet objektov, vključno z vojaškimi bazami in letalsko bazo F-16. Venezuelski obrambni minister Padrino Lopez je obsodil dejanja ZDA kot podle in strahopetne. Venezuelske oblasti so napovedale, da se bodo obrnile na Združene narode zaradi vojaške agresije ZDA. Senat ZDA ni bil obveščen o napadih. Podpredsednica Venezuele Delsy Rodriguez je pozvala državljane k obrambi suverenosti države.

Po navedbah državnega tožilca je predsednik Trump napovedal obsežen napad na Venezuelo, pri čemer so strmoglavili Nicolása Madura, ki so ga ugrabili in prepeljali v ZDA, da bi mu sodili. V Združenem kraljestvu med venezuelsko skupnostjo prevladujejo upanje, strah in nelagodje po Madurovi aretaciji. Maduro se bo v New Yorku soočil s sojenjem zaradi domnevne vpletenosti v narkoterorizem.

Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa o domnevni operaciji ZDA v Venezueli, v kateri naj bi aretirali predsednika Madura, je venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez poudarila, da je Maduro edini legitimni predsednik. Nikaragva je izrazila pripravljenost braniti suverenost Venezuele. Madžarski premier Viktor Orban je opozoril, da bi lahko dogodki v Venezueli povzročili rast cen energentov. Nemški politik Friedrich Merz se je izognil oceni ameriških dejanj in poudaril pomen preprečevanja politične nestabilnosti v Venezueli.

Donald Trump je izjavil, da bodo Združene države prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne bodo zagotovile varnega in zanesljivega prehoda. Izključil je Mario Corino Machado kot potencialno voditeljico Venezuele. Marco Rubio je v ZDA napovedal sojenje Nicolásu Maduru. Javier Milei je pozdravil Trumpovo potezo. JD Vance ni bil prisoten ob Trumpu med operacijo v Venezueli zaradi varnostnih razlogov.

Nicolás Maduro naj bi decembra zavrnil ponudbo ZDA o odhodu v Turčijo. Po poročanju New York Timesa je v ameriški vojaški operaciji v Venezueli umrlo najmanj 40 ljudi, število žrtev pa se je povečalo na 80.