Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je v ponedeljek zavrnilo zahtevo za revizijo 2,4 milijarde dolarjev vredne stečajne poravnave organizacije Boy Scouts of America (Skavti Amerike). S to odločitvijo je sodišče pustilo v veljavi sporazum, ki organizaciji omogoča izhod iz stečaja, hkrati pa omejuje možnosti za nove zasebne tožbe proti lokalnim skavtskim svetom in povezanim organizacijam. Odločitev predstavlja pomemben pravni mejnik v dolgoletnem procesu reševanja tisočev zahtevkov zaradi spolnih zlorab otrok v preteklosti. Pritožbo je vložila skupina 75 žrtev, ki so trdile, da poravnava nezakonito preprečuje uveljavljanje pravice do odškodnine prek neposrednih tožb proti tretjim osebam in lokalnim vejam skavtske organizacije. Vrhovni sodniki so brez dodatnih pojasnil zavrnili obravnavo primera, s čimer so potrdili odločitve nižjih sodišč. Ta odločitev dejansko pomeni, da se bodo sredstva iz sklada, vzpostavljenega v okviru stečajnega postopka, začela razdeljevati več kot 80.000 žrtvam, ki so prijavile zlorabe. Sklad v višini 2,4 milijarde dolarjev velja za eno največjih odškodninskih poravnav v zgodovini ZDA, povezanih s spolnimi zlorabami. Čeprav so številne žrtve poravnavo podprle kot najhitrejšo pot do pravičnosti, so nasprotniki vztrajali, da stečajni zakon ne bi smel ščititi subjektov, ki sami niso razglasili stečaja. Z razpletom na vrhovnem sodišču so izčrpana skoraj vsa pravna sredstva za izpodbijanje strukture tega finančnega mehanizma.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je v petek sprejelo odločitev, da bo obravnavalo pritožbo tehnološkega giganta Cisco, ki si prizadeva za zaustavitev tožbe zaradi domnevne vpletenosti v preganjanje članov duhovnega gibanja Falun Gong na Kitajskem. Tožniki podjetju očitajo, da je kitajskim oblastem zavestno dobavljalo tehnologijo, ki je bila uporabljena za vzpostavitev nadzornega sistema, namenjenega identifikaciji in zatiranju pripadnikov omenjene skupine. Sodišče bo z ustnimi zagovori začelo spomladi, ko bodo sodniki preučili odločitev pritožbenega sodišča, ki je predhodno dovolilo nadaljevanje postopka pred ameriškimi sodišči. Primer je dobil dodaten zagon po posredovanju administracije novoizvoljenega predsednika Donalda Trumpa, ki je podprla Cisco in sodišče pozvala k razsodbi. Preiskave tiskovne agencije AP so že lani razkrile, da so ameriška tehnološka podjetja v veliki meri sodelovala pri načrtovanju in gradnji kitajskega nadzornega aparata, kljub številnim opozorilom o zlorabah teh orodij za preganjanje verskih in duhovnih manjšin. Vodstvo podjetja Cisco vse obtožbe vztrajno zavrača in trdi, da niso odgovorni za način, kako njihovi kupci uporabljajo prodano opremo. Ta pravna bitka odpira širša vprašanja o odgovornosti mednarodnih korporacij za kršitve človekovih pravic v tujini, če so pri tem uporabljeni njihovi izdelki ali storitve. Razsodba vrhovnega sodišča bo postavila pomemben precedens za prihodnje tožbe proti ameriškim tehnološkim podjetjem, ki poslujejo z avtoritarnimi režimi. Odločitev bo vplivala tudi na diplomatske odnose med Washingtonom in Pekingom, saj se kitajske oblasti na tovrstne postopke v preteklosti niso odzivale naklonjeno.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Po vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura, so se pojavila poročila, da ZDA načrtujejo morebitno vojaško posredovanje v Iranu. Predsednik Trump je javno izjavil, da so ZDA pripravljene pomagati Irancem, ki si prizadevajo za svobodo, medtem ko v Iranu potekajo obsežni protivladni protesti. Trump je opozoril Iran pred uporabo sile proti protestnikom in nakazal, da bi ZDA lahko odgovorile na morebitno nasilje iranskih oblasti.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Med protesti v Iranu je po navedbah iranskih oblasti umrlo 11 ljudi. Iranski svet za informacijsko tehnologijo je Združene države Amerike obtožil, da vodijo proteste. Sekretar iranskega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je izjavil, da protestniki želijo sprožiti državljansko vojno in tuje vmešavanje. Poročajo tudi o pogromih in ubojih pripadnikov varnostnih sil v Teheranu.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je od zvezne države Georgia uradno zahteval povračilo 6,26 milijona dolarjev za stroške odvetnikov in druge pravne izdatke. Zahtevek se nanaša na obrambo v primeru obtožb o vmešavanju v predsedniške volitve leta 2020, ki so bile v tem delu proti njemu nedavno opuščene. Po navedbah njegovih pravnih zastopnikov so stroški nastali izključno zaradi procesa v okrožju Fulton, ki se je končal brez obsodbe. Zahtevek za povračilo temelji na določilih prava zvezne države Georgia, ki pod določenimi pogoji omogočajo povračilo stroškov obrambe, če je obtožnica zavržena ali če je obtoženec oproščen. Trumpova ekipa trdi, da je bil pregon politično motiviran in neutemeljen, kar naj bi še dodatno upravičevalo finančno kompenzacijo. Okrožna tožilka Fani Willis, ki je vodila primer, se na zahtevo še ni odzvala. Ta pravna poteza predstavlja nov korak v Trumpovih prizadevanjih za sanacijo visokih pravnih stroškov, s katerimi se sooča v številnih sodnih postopkih po celotni državi. Odločitev sodišča o tem, ali je država Georgia dolžna kriti te stroške, bo pod drobnogledom javnosti, saj bi lahko postavila precedens za podobne zahtevke v prihodnosti.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je znova obudil svojo kontroverzno zamisel o nakupu Grenlandije od Kraljevine Danske. Njegovi svetovalci po poročanju medijev preučujejo različne finančne in strateške možnosti, s katerimi bi otok vključili pod ameriško upravo, kar vključuje tudi neposredne spodbude za lokalno prebivalstvo. Trump naj bi razmišljal celo o ponudbi v višini 100.000 ameriških dolarjev na posameznega državljana Grenlandije, s čimer želi pridobiti podporo tamkajšnjih prebivalcev za prehod pod ameriško suverenost. Glavni razlogi za Trumpov interes ostajajo strateškega in gospodarskega pomena. Grenlandija leži na ključni lokaciji v Arktičnem oceanu, kjer se zaradi taljenja ledu odpirajo nove pomorske poti in dostopi do neizkoriščenih naravnih virov, predvsem redkih zemelj in fosilnih goriv. Združene države Amerike si s tem želijo okrepiti svojo prisotnost v regiji, da bi omejile vse večji vpliv Rusije in Kitajske, ki prav tako kažeta interese na Arktiki. Kljub ponovnemu zagonu te ideje, se Danska in grenlandska vlada še nista uradno odzvali na nove navedbe, vendar sta v preteklosti takšne predloge odločno zavrnili. Diplomatski odnosi med Washingtonom in Københavnom bi se ob stopnjevanju teh prizadevanj lahko spopadali z dodatnimi napetostmi, saj Danska poudarja, da Grenlandija ni naprodaj in da je vprašanje suverenosti stvar samoodločbe grenlandskega ljudstva.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Republikanska stranka v Združenih državah Amerike se sooča z naraščajočo negotovostjo glede pravočasne razsodbe vrhovnega sodišča v zadevi Louisiana proti Callaisu, ki bi lahko bistveno vplivala na novembrske volitve. Po poročanju medija Politico so znotraj stranke vse glasnejši dvomi, da bo sodišče izdalo odločitev pravočasno za uveljavitev novih volilnih zemljevidov. Razsodba bi potencialno omogočila prerazporeditev volilnih okrajev na način, ki bi zmanjšal vpliv afroameriških in latinskoameriških skupnosti, s čimer bi republikanci pridobili strateško prednost. Strokovnjaki opozarjajo, da se časovno okno za spremembe volilne zakonodaje in tisk glasovnic pred jesenskimi volitvami hitro zapira. Čeprav bi sodišče odločitev lahko sprejelo v kratkem, obstaja velika verjetnost zamika do konca zasedanja v juniju ali juliju. To bi zveznim državam onemogočilo prilagoditev volilnih koledarjev in tehnično izvedbo volitev po novih pravilih, kar bi ohranilo trenutno stanje, ki je za republikance manj ugodno. Analitiki hkrati opozarjajo na širši trend slabljenja institucionalnih varovalk za poštene volitve, kar bi lahko dolgoročno vplivalo tudi na volilne cikle leta 2026. Proces t.i. gerrymanderinga oziroma namensko spreminjanje meja volilnih okrajev po navedbah pravnih strokovnjakov spodkopava odgovornost izvoljenih funkcionarjev in povečuje odtujenost volivcev. Kljub decentraliziranemu ameriškemu volilnemu sistemu, ki velja za odpornega na vmešavanje, bi lahko agresivno strankarsko risanje meja resno ogrozilo preglednost in pravičnost prihodnjih volilnih procesov.

Donald Trump je na družbenih omrežjih objavil, da bi moral obrambni proračun za fiskalno leto 2027 znašati 1,5 bilijona dolarjev. Hkrati so se na stavni platformi Polymarket povečale možnosti, da bo Trump leta 2026 pridobil Grenlandijo. Senat je sprejel resolucijo o vojnih pooblastilih glede Venezuele, s čimer je ponudil redek grajo Trumpovi administraciji. Medtem so na Wall Streetu poskočila podjetja za proizvodnjo orožja, po povečanju obrambnega proračuna. V prvem letu Trumpovega mandata je bila izvedena vrsta izvršnih ukrepov, ki so povzročili velike spremembe v zvezni vladi.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Dve dijakinji iz Zahodne Virginije in njuni družini sta proti transspolnemu študentu, ki je v središču bližajoče se obravnave pred Vrhovnim sodiščem Združenih držav Amerike, vložili obtožbe zaradi domnevnega agresivnega spolnega nadlegovanja in ustrahovanja. Po poročanju lokalnih virov naj bi se incidenti zgodili v šolskem okolju, kar vnaša nove razsežnosti v že tako politično in pravno občutljiv primer o pravicah transspolnih športnikov. Obtožbe so se pojavile v času, ko se pravosodni sistem pripravlja na odločanje o vprašanju udeležbe bioloških moških v ženskih športnih kategorijah. Omenjeni študent je ključna osebnost v sodnem procesu, ki bo določil prihodnje pravne standarde za športna tekmovanja po vsej državi. Družine domnevnih žrtev trdijo, da so bili šolski organi o neprimernem vedenju obveščeni, vendar niso ustrezno ukrepali, kar je privedlo do stopnjevanja ustrahovanja.

Vrhovno sodišče Wyominga je odločilo, da sta dva zakona, ki prepovedujeta splav, vključno s prepovedjo splava z zdravili, neustavna, ker sta v nasprotju z zakonom iz leta 2012, ki ženskam zagotavlja pravico do odločanja o zdravstveni oskrbi.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

V Združenih državah Amerike obeležujejo peto obletnico dogodkov 6. januarja 2021, ki jih kritiki označujejo za enega najbolj sramotnih dni v ameriški zgodovini. Posebni tožilec Jack Smith je pred odborom za pravosodje predstavniškega doma pričal, da so preiskave potrdile načrtovan poskus Donalda Trumpa za razveljavitev izidov volitev leta 2020 in preprečitev mirnega prenosa oblasti. Kljub resnim obtožbam Trump ostaja na prostosti, predvsem zaradi odločitve vrhovnega sodišča o predsedniški imuniteti, ki je ustavila kazenski pregon sedaj ponovno izvoljenega predsednika. Hkrati so ameriško javnost razdelile nedavne akcije Trumpove administracije v tujini, predvsem aretacija in izročitev venezuelskega voditelja Nicolasa Madura. Kritiki v oddaji The View, med njimi nekdanja tožilka Sunny Hostin, so dejanje označili za nezakonito ugrabitev in piratstvo, ki krši mednarodno pravo, saj kongres ni uradno napovedal vojne Venezueli. Dogajanje odseva globoko politično polarizacijo v državi, kjer se prepletajo vprašanja ustavne legitimnosti domačih procesov in agresivne zunanje politike administracije, ki ponovno zaseda Belo hišo.

Najnovejša raziskava ekonomistov z univerz Yale in Columbia, naslovljena »Ruling for the Rich«, je razkrila, da Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike v zadnjih desetletjih vse pogosteje razsoja v korist bogatejših strank. Analiza 1.782 primerov od leta 1950 dalje kaže na globoko polarizacijo sodišča, pri čemer so sodniki, ki so jih imenovali republikanski predsedniki, v 70 odstotkih primerov zavzeli stališča, ki koristijo premožnim. To je v močnem kontrastu s sodniki, ki so jih imenovali demokrati, ki so v istem obdobju v prid bogatih glasovali v 35 odstotkih primerov. Ugotovitve potrjujejo opozorila liberalne sodnice Ketanji Brown Jackson, ki je že v preteklosti izpostavila nevarnost dojemanja sodišča kot institucije, ki služi zgolj kapitalskim interesom. Študija poudarja, da se je trend začel izrazito krepiti v zadnjih desetletjih, medtem ko v sredini prejšnjega stoletja statističnih razlik med sodniki različnih političnih polov glede na premoženjski status strank praktično ni bilo. Poleg tega se sodišče pripravlja na odločanje v primeru National Republican Senatorial Committee proti Zvezni volilni komisiji, ki bi lahko dodatno sprostil omejitve pri financiranju političnih kampanj. Strokovnjaki opozarjajo, da bi morebitna odprava omejitev koordinacije med strankarskimi odbori in kandidati še povečala vpliv najbogatejših donatorjev na ameriški politični proces. Strategi obeh političnih polov se že pripravljajo na morebitne nove razmere, ki bi lahko korenito spremenile način financiranja televizijskih in digitalnih oglasov ter celotno operativno strategijo volilnih kampanj, kar bi še dodatno utrdilo moč kapitala v zakonodajnem procesu.

V Missouriju si država prizadeva zamrzniti preoblikovanje volilnih okrajev, ki ga je sprejela državna zakonodaja septembra, pri čemer je skupina People Not Politicians zbrala več kot 305.000 podpisov. Hkrati pa narašča število republikanskih kongresnikov in senatorjev, ki ne nameravajo kandidirati na vmesnih volitvah leta 2026, kar nakazuje na možno zaskrbljenost glede prihodnjih volilnih rezultatov.

Številni republikanski člani kongresa so napovedali, da se ne bodo potegovali za ponovno izvolitev, kar kaže na zaskrbljenost glede uspeha stranke na vmesnih volitvah leta 2026. V Missouriju je skupina People Not Politicians zbrala več kot 305.000 podpisov za zamrznitev kongresnega razdeljevanja volilnih okrajev, ki ga je sprejela zakonodaja Missourija septembra.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike se v letu 2026 pripravlja na izdajo več pomembnih razsodb, ki bi lahko predstavljale resen pravni poraz za administracijo predsednika Donalda Trumpa. Čeprav je sodišče s konservativno večino šestih proti trem doslej večinoma podpiralo predsednikove odločitve ali se izogibalo neposrednim konfliktom s sklicevanjem na tehnične podrobnosti, strokovnjaki napovedujejo preobrat. Med ključnimi vprašanji, o katerih bodo sodniki odločali spomladi, so zakonitost enostranskih carin, vprašanje državljanstva po rojstvu in poskus razrešitve guvernerjev zveznih rezerv. Pravni analitiki poudarjajo, da sodišče pogosto počaka, da predsednik izgubi del svoje povolilne moči in priljubljenosti, preden sprejme odločitve, ki omejujejo njegovo oblast. Istočasno se znotraj ameriškega kongresa krepijo kritike na račun Trumpove zunanje politike. Demokratski poslanec Jim Himes je opozoril na po njegovem mnenju nevarno kapitulacijo republikanske stranke pred predsednikovimi "imperialnimi pustolovščinami", konkretno v povezavi z nedavnimi dogodki v Venezueli. Po mnenju kritikov Trumpovi zavezniki v zakonodajni veji oblasti opuščajo svojo nadzorno funkcijo in se brezpogojno podrejajo predsednikovi presoji, kar naj bi spodkopavalo načelo delitve oblasti v državi. Ta notranjepolitična napetost sovpada z obdobjem, ko se Trump spopada tudi z vprašanji o svojem zdravstvenem stanju in kognitivnih sposobnostih.

Prvo leto mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa so zaznamovali mešani gospodarski kazalniki, ki vključujejo robustno 4,3-odstotno gospodarsko rast v tretjem četrtletju leta 2025, hkrati pa tudi naraščajočo zaskrbljenost prebivalstva. Trumpova administracija je agresivno uveljavljala svojo filozofijo "Amerika na prvem mestu", kar se je odrazilo predvsem v drastičnem povišanju povprečnih carinskih stopenj z 2,4 na 16,8 odstotka. Čeprav so carine zvezni blagajni prinesle dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, so hkrati destabilizirale mednarodne trgovinske odnose in povzročile pesimizem med ameriškimi potrošniki glede njihove finančne prihodnosti. Na področju farmacije se je trg odzval na pritiske konkurence, ko je podjetje Eli Lilly znižalo ceno zdravila za hujšanje Zepbound, čemur je kmalu sledil tekmec Novo Nordisk. Ta premik je ovrgel dolgoletne trditve industrije, da so visoke cene nujne za raziskave in razvoj. Kljub umirjanju inflacije v primerjavi z letom 2022 pa se ameriška gospodinjstva na začetku leta 2026 še vedno spopadajo z občutkom nestabilnosti. Ameriška centralna banka (Fed) je leto 2025 zaključila s tretjim zaporednim znižanjem obrestnih mer, medtem ko se brezposelnost postopno zvišuje, kar vzbuja vprašanja o morebitni bližajoči se recesiji. Dodatno negotovost vnaša pričakovana odločitev vrhovnega sodišča glede zakonitosti uvedenih carin.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstopil v leto 2026 sredi stopnjevanih napetosti znotraj lastne stranke in napovedi pravnih porazov na vrhovnem sodišču. Nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon je ostro kritiziral predsednikove grožnje Iranu in jih označil za kopiranje politike Hillary Clinton in Samanthe Power. Bannon trdi, da Trumpova retorika o pripravljenosti na vojaško posredovanje v podporo iranskim protestnikom sledi metodam, ki jih je Trump v preteklosti sam zavračal. Istočasno se znotraj republikanske stranke krepi upor proti predsednikovi absolutni dominanci. Odhajajoči kongresnik Don Bacon je javno pozval svoje kolege, naj prenehajo delovati kot Trumpovi podrejenec in začnejo izvajati ustavni nadzor nad izvršno vejšo oblasti. Bacon meni, da bi močnejši kongresni nadzor izboljšal politike na področju carin in pomoči Ukrajini. Dodatne težave za administracijo napovedujejo pravni analitiki, ki pričakujejo, da bo vrhovno sodišče ZDA, kljub konservativni večini, v letu 2026 zadalo Trumpu vrsto pravnih porazov, predvsem glede vprašanj državljanstva po rojstvu, enostranskih carin in poskusov razrešitve odbora guvernerjev Federalnih rezerv.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je vstopil v leto 2026 s serijo ukrepov, ki po mnenju pravnih analitikov sistematično razgrajujejo etične reforme in zakone, sprejete po škandalu Watergate. Trumpova administracija naj bi s temi potezami krepila predsedniška pooblastila na račun neodvisnih zveznih agencij, kar sproža zaskrbljenost tudi med konservativnimi sodniki vrhovnega sodišča. Hkrati se predsednik sooča z ostrimi kritikami znotraj lastnega tabora; nekdanji svetovalec Steve Bannon mu očita prevzemanje zunanjepolitičnih metod Hillary Clinton, medtem ko republikanci opozarjajo na odliv sredstev za vmesne volitve v njegove osebne sklade. Poleg političnih trenj so v ospredju tudi gospodarske težave in vprašanja o Trumpovi zavezi socialni varnosti. Analitiki napovedujejo, da bi se Trump lahko kmalu distanciral od svoje agresivne politike vlaganja v umetno inteligenco zaradi morebitnega poka naložbenega mehurčka in javnega nasprotovanja. Na področju notranje politike je administracija sprožila polemike z zamrznitvijo plačil za otroško varstvo zveznim državam, kar utemeljujejo z bojem proti domnevnim goljufijam. V mednarodnem prostoru pa se nadaljujejo verbalni spopadi, predvsem z londonskim županom Sadiqom Khanom, ki ga Trumpovi podporniki obtožujejo neuspešnega vodenja britanske prestolnice.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Donald Trump je ponoči objavil skoraj sto sporočil na Truth Social. Analiza opozarja na 'usodno napako' v Trumpovem pristopu do Venezuele, ki bi lahko sprožila negativne posledice. Strokovnjak meni, da ima Trump 'veliko za skrivati', saj se težave njegove administracije 'zaostrujejo'.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstopil v leto 2026 sredi stopnjevanih polemik glede svojega kognitivnega zdravja in sistematičnega razgrajevanja etičnih zakonov, ki so bili sprejeti po aferi Watergate. Trump je v nedavnih objavah zatrdil, da je v brezhibnem zdravstvenem stanju, vendar so se v javnosti pojavili vidni znaki pešanja, vključno z modricami na rokah in protislovnimi izjavami o naravi njegovih zdravniških pregledov. Medtem ko administracija trdi, da je predsednik opravil kognitivne teste z odliko, analitiki opozarjajo na naraščajočo zmedo v Beli hiši glede pojasnjevanja njegovih zdravstvenih stanj. Hkrati se Trumpova administracija sooča s kritikami zaradi načrtov za gradnjo nove dvorane v Beli hiši in osebnega nakupovanja luksuznega marmorja v času, ko se ameriški državljani spopadajo z visoko inflacijo in stroški bivanja. Na pravnem področju konservativna večina na vrhovnem sodišču kaže prve znake notranjih razhajanj pri obravnavi primerov, ki bi predsedniku podelili skoraj neomejen nadzor nad neodvisnimi zveznimi agencijami. Poleg tega raziskovalci napovedujejo, da bi se lahko Trumpova agresivna politika na področju umetne inteligence do konca leta 2026 izkazala za neuspešno zaradi poka naložbenega mehurčka in pomanjkanja ustrezne regulacije, kar bi lahko povzročilo svetovne pretrese.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Ameriški predsednik Donald Trump je leto 2026 začel sredi intenzivnih ugibanj o svojem kognitivnem zdravju in naraščajočih napetosti znotraj Republikanske stranke. Po objavi poglobljenega poročila v časniku Wall Street Journal, ki navaja znake staranja, utrujenosti in dremeža na uradnih dogodkih, je Trump na omrežju Truth Social ostro zavrnil navedbe o upadu sposobnosti. Zatrjuje, da je že tretjič zapored brezhibno opravil kognitivni test, čeprav kritiki opozarjajo na protislovja v njegovih izjavah glede narave opravljenih zdravniških pregledov, vključno z nejasnostmi o MRI in CT slikanjih. Na političnem področju se administracija spopada z očitki o razgradnji demokratičnih varoval in etičnih reform, uvedenih po aferi Watergate. Trumpove poteze za večji nadzor nad neodvisnimi agencijami, kot je Zvezna trgovinska komisija (FTC), so sprožile pravne spore, ki so dosegli vrhovno sodišče. Hkrati se predsednik sooča z notranjo opozicijo; nekdanji strateg Steve Bannon ga je obtožil povzemanja zunanjepolitične strategije Hillary Clinton glede Irana, medtem ko nekateri republikanci izražajo zaskrbljenost, da Trumpovo agresivno zbiranje sredstev ogroža financiranje stranke pred ključnimi vmesnimi volitvami leta 2026. Dodatne napetosti povzročajo napovedi o gospodarskih težavah, povezanih z investicijami v umetno inteligenco, in javni spori z znanimi osebnostmi, kot je George Clooney.

Ameriška politična prizorišča se ob začetku leta 2026 pripravljajo na vmesne volitve, pri čemer predsednik Donald Trump aktivno posega v volilno krajino. Republikanska stranka se spopada z zgodovinsko majhno večino v predstavniškem domu, kar povečuje tveganje za izgubo nadzora, zato je administracija sprožila obsežne kampanje za preoblikovanje kongresnih zemljevidov v korist konservativnih sedežev. Kritiki in predstavniki Demokratske stranke opozarjajo na domnevno manipulacijo volilnega procesa, saj je Trump svoji administraciji naročil ciljanje na demokratske politike, aktiviste in donatorje. Poleg volilnih strategij se predsednik Trump osredotoča na simbolne projekte v prestolnici. V intervjuju za Politico je razkril, da se bo v prihodnjih dveh mesecih v Washingtonu začela gradnja novega slavoloka zmage, ki naj bi bil končan leta 2026. Hkrati se napetosti stopnjujejo na pravnem področju, saj Vrhovno sodišče ZDA še vedno odlaga neposredne odločitve o ključnih sporih, povezanih s predsednikovimi pooblastili. Medtem ko Trump poudarja svoje ambicije, so demokrati zaskrbljeni zaradi napotitve vojaških sil v mesta pod njihovim vodstvom, kar ocenjujejo kot nezaslišan poseg v lokalno avtonomijo.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je v decembrskih ustnih zagovorih nakazalo pripravljenost na uveljavitev teorije o enotni izvršni oblasti, kar bi predsedniku Donaldu Trumpu omogočilo večji nadzor nad neodvisnimi zveznimi agencijami. Primer Trump proti Slaughter bi lahko odpravil zakonske zaščite, ki predsedniku preprečujejo poljubno odpuščanje članov neodvisnih komisij in odborov. To bi pomenilo korenit zasuk v ustavnem ravnovesju, ki je bilo vzpostavljeno po aferi Watergate za preprečevanje političnega vmešavanja v izvršne organe. Istočasno se Trumpova administracija spopada z naraščajočimi vprašanji o predsednikovem kognitivnem zdravju in fizični pripravljenosti. Po poročilu časnika Wall Street Journal o njegovih znakih staranja in domnevnem dremanju na sestankih je Trump na omrežju Truth Social zatrdil, da je v "popolnem zdravju" in da je že tretjič zapored brez napake opravil kognitivni test. Analitiki in kritiki opozarjajo na protislovja v uradnih pojasnilih glede njegovih zdravniških pregledov, vključno z zmedo o tem, ali je opravil slikanje z magnetno resonanco (MRI) ali računalniško tomografijo (CT), ter na opazne modrice na njegovih rokah. Politične napetosti se stopnjujejo tudi znotraj republikanskih vrst, kjer Steve Bannon predsedniku očita prevzemanje zunanjepolitičnih strategij Hillary Clinton glede Irana. Medtem ko se Trump zapleta v javne spore z osebnostmi, kot je George Clooney, se republikanci pripravljajo na vmesne volitve leta 2026, kjer bi lahko ekonomske težave in upadanje podpore ogrozili njihovo prevlado v kongresu. Analitiki ocenjujejo, da bo leto 2026 ključno za zapuščino Trumpovega drugega mandata, saj se sooča z obtožbami o rušenju demokratičnih norm in korupciji pri financiranju kampanj.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da se bo gradnja monumentalnega slavoloka v Washingtonu začela v začetku leta 2026. Projekt, ki ga kritiki primerjajo z zgodovinskimi avtoritarnimi simboli, predsednik označuje za objekt, ki ga bodo ljudje oboževali. Hkrati je Trump na silvestrovo podpisal izvršni ukaz, s katerim je za eno leto odložil uvedbo 50-odstotnih carin na oblazinjeno pohištvo in kuhinjske omarice, kar je odločitev, namenjena zmanjšanju pritiska naraščajočih življenjskih stroškov na ameriška gospodinjstva. Medtem ko se država pripravlja na vstop v leto 2026, so demokrati izrazili globoko zaskrbljenost zaradi morebitnega vmešavanja administracije v prihajajoče vmesne volitve. Republikanci se v kongresu soočajo s tesno večino, Trump pa si prizadeva za preoblikovanje volilnih okrajev in domnevno uporabo državnih organov proti političnim nasprotnikom. Napetosti povečujejo tudi napovedi o morebitnih novih sporih z vrhovnim sodiščem, ki bi lahko v prihodnjem letu omejilo nekatere predsednikove pristojnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je v luči priprav na vmesne volitve leta 2026 sprejel več strateških odločitev, vključno z enoletnim odlogom uvedbe 50-odstotnih carin na oblazinjeno pohištvo in kuhinjske omarice. Ukrep je bil sprejet zaradi naraščajočih skrbi glede življenjskih stroškov v Združenih državah Amerike. Hkrati je predsednik v intervjuju potrdil, da se bo v naslednjih dveh mesecih v Washingtonu začela gradnja monumentalnega slavoloka, projekta, ki ga sam označuje za izjemno priljubljenega, čeprav je v preteklosti že sprožil številne polemike. Demokratska stranka medtem izraža resno zaskrbljenost zaradi domnevnega vmešavanja administracije v volilni proces. Republikanci imajo v predstavniškem domu le tesno večino, zgodovinski trendi pa nakazujejo, da bi jo leta 2026 lahko izgubili. Trumpovi kritiki opozarjajo na njegove poskuse preoblikovanja volilnih okrajev in domnevno ciljanje na demokratske politike ter donatorje. Posebno pozornost vzbuja tudi napet odnos z vrhovnim sodiščem, ki bi v prihodnjem letu lahko omejilo nekatere predsednikove pristojnosti, ter Trumpova uporaba vojaških sil v mestih pod vodstvom demokratov.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je za eno leto preložil uvedbo 50-odstotnih carin na oblazinjeno pohištvo in kuhinjske omarice, kar je utemeljil z naraščajočimi življenjskimi stroški v državi. Ukrep je bil sprejet v času priprav na volilno leto 2026, ko se republikanci spopadajo s tveganjem izgube tesne večine v predstavniškem domu. Hkrati je predsednik v intervjuju za Politico napovedal, da se bo v prihodnjih dveh mesecih v Washingtonu začela gradnja monumentalnega slavoloka, ki ga sam imenuje "Triumphal Arch". Demokrati medtem izražajo resno zaskrbljenost zaradi domnevnega vmešavanja administracije v prihajajoče vmesne volitve. Kritiki predsedniku očitajo politično motivirano preoblikovanje volilnih okrajev in usmerjanje zveznih organov proti demokratskim aktivistom ter donatorjem. Napetosti stopnjuje tudi Trumpova uporaba vojaških sil v mestih pod vodstvom demokratov, kar opozicija označuje za neprimeren poseg v lokalno avtonomijo. Poleg političnih trenj se napovedujejo tudi novi pravni izzivi pred vrhovnim sodiščem, ki bi v prihodnjem letu lahko odločalo o mejah predsedniških pooblastil.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da se bo gradnja monumentalnega slavoloka v Washingtonu, poimenovanega 'Triumphal Arch', začela v začetku leta 2026. Predsednik je v intervjuju poudaril, da projekt uživa široko podporo javnosti, čeprav kritiki projekt že dlje časa primerjajo s spornimi zgodovinskimi monumenti. Hkrati je Trump podpisal izvršni ukaz, s katerim je za eno leto odložil uvedbo 50-odstotnih carin na oblazinjeno pohištvo in kuhinjske omarice, kar je utemeljil s skrbjo zaradi naraščajočih življenjskih stroškov v Združenih državah Amerike. Medtem ko se država pripravlja na vstop v leto 2026, znotraj Demokratske stranke narašča zaskrbljenost glede morebitnega vmešavanja administracije v prihajajoče vmesne volitve za kongres. Republikanci trenutno obvladujejo predstavniški dom le s tesno večino, Trump pa si s preoblikovanjem volilnih okrajev in domnevnim pritiski na politične nasprotnike prizadeva preprečiti zgodovinski trend, po katerem vladajoča stranka v sredini mandata običajno izgubi sedeže. Napetosti stopnjujejo tudi poročila o napotitvi vojaških sil v mesta z demokratskim vodstvom, kar opozicija označuje za nedopusten poseg v lokalno avtonomijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je za eno leto odložil uvedbo 50-odstotnih carin na oblazinjeno pohištvo in kuhinjske omarice. Odločitev, ki jo je sprejel na silvestrovo, je utemeljil z naraščajočimi življenjskimi stroški Američanov. Hkrati je v intervjuju za Politico potrdil, da se bo v začetku leta 2026 v Washingtonu začela gradnja monumentalnega slavoloka, t. i. loka de Trump, ki ga je napovedoval že v preteklem letu. Kljub tem potezam se republikanska stranka spopada z negotovostjo pred vmesnimi volitvami leta 2026. Demokrati opozarjajo na predsednikove poskuse vplivanja na volilno krajino prek preoblikovanja kongresnih okrožij in uporabe vojske v mestih, ki jih vodijo demokratski župani. Napetosti se stopnjujejo tudi v odnosu do vrhovnega sodišča, saj analitiki predvidevajo, da bi se sodniki v novem letu lahko pogosteje zoperstavili predsednikovim odločitvam, kar bi lahko omejilo njegovo izvršilno moč.

Donald Trump je dejal, da so Združene države pripravljene posredovati, če bo Iran ubil protestnike, in s tem okrepil napetosti med državama. Iranski uradniki so posvarili, da bi posredovanje destabiliziralo regijo.

Donald Trump se sooča z negotovostjo glede prihodnosti svoje politične agende zaradi prihajajočih vmesnih volitev leta 2026. Analitiki opozarjajo, da bo uspeh njegove agende odvisen od prevladujočih političnih in gospodarskih trendov. Medtem je Trumpova administracija tarča kritik zaradi preoblikovanja zveznih agencij in načrtovanih sprememb, ki naj bi vplivale na delovanje državne uprave, vključno s stavbo Wilbur J. Cohen Federal Building, znano po svojih muralih iz obdobja New Deal.

Donald Trump se je znašel pod plazom kritik zaradi objave Leeja Cohena, ki mu je podelil "jedrske kode" za uničenje rekorda Sadiqa Khana. Sočasno se pojavljajo pomisleki glede prihodnosti zgradbe Wilbur J. Cohen Federal Building in njenih umetnin iz obdobja New Deal-a. Prodaja Trumpovih knjig naj bi bila v upadu, medtem ko se njegova politična agenda sooča z negotovostjo glede vmesnih volitev leta 2026.

Donald Trump in visoki iranski uradniki so si izmenjali grožnje, medtem ko so protesti zajeli Iran. Trump je dejal, da so ZDA "pripravljene in opremljene" za posredovanje, če bo Iran ubil protestnike. Iranski uradnik je odgovoril na Trumpove grožnje in opozoril ZDA. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.

Donald Trump je bil kritičen zaradi svojega govora v Severni Karolini, kjer je poudarjal zniževanje stroškov in izboljšanje gospodarstva s svojimi taktikami pogajanja. Hkrati se sooča z vmesnimi volitvami leta 2026, na katere bodo vplivale politične in gospodarske razmere, ki bi lahko vplivale na naslednji dve leti ali celo dlje. Poleg tega se pojavljajo kritike glede poskusov uničenja Zvezne stavbe Wilburja J. Cohena.

Lara Trump je kritizirala inavguracijo župana New Yorka Zohrana Mamdanija. Prav tako se pojavljajo razpoke med konservativnimi sodniki Vrhovnega sodišča glede Trumpove moči nad neodvisnimi zveznimi agencijami. Medtem pa se Trumpova prizadevanja za zmanjšanje stroškov in izboljšanje gospodarstva srečujejo s političnimi ovirami v kongresu. V Združenem kraljestvu pa je Trump prejel priložnost za kritiko Sadiqa Khana v zvezi z razmerami v Londonu.

Leta 2026 so se pojavila vprašanja o kognitivnih sposobnostih predsednika Trumpa, ki je javno zatrdil, da je večkrat uspešno opravil kognitivne teste. Analitiki so komentirali njegove prehranjevalne navade in zdravje. Razpravljalo se je tudi o prihodnosti konservativne politike po Trumpu, pri čemer so nekateri predlagali 'močne bogove' kot možno rešitev. Poleg tega so se pojavile skrbi, da bi Trumpova investicija v umetno inteligenco lahko imela negativne posledice, nekateri pa so celo napovedovali, da ne bo dokončal svojega mandata.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da za zdaj opušča načrte za napotitev enot Nacionalne garde v Chicago, Los Angeles in Portland. Gre za pomemben politični preobrat, saj je predsednik predhodno močno pritiskal na mesta pod vodstvom demokratov, ki jih je označil za nevarna območja oziroma "vojne cone". Odločitev o umiku sil prihaja po dolgotrajnih pravnih in političnih sporih med zvezno oblastjo ter lokalnimi voditelji, ki so Trumpovo uporabo vojaških sil za policijske naloge označili za sporno in politično motivirano. Napovedana prekinitev napotitve sledi razsodbi vrhovnega sodišča, ki je omejilo predsednikove pristojnosti pri uporabi vojske na domačih tleh. Trumpova administracija je pred tem v Portland in Chicago že napotila pripadnike zveznih sil, kar je sprožilo številne proteste in tožbe s strani civilne družbe ter lokalnih oblasti. Čeprav predsednik poudarja, da je odločitev o umiku morda le začasna, ta korak pomeni zmanjšanje napetosti med Belo hišo in nekaterimi največjimi ameriškimi mesti.

Druga administracija predsednika Donalda Trumpa se na začetku leta 2026 sooča s številnimi izzivi, ki segajo od pravnih sporov do gospodarskih težav in upada javnomnenjske podpore. V Washingtonu je odmevala odločitev notranjega ministrstva o prekinitvi pogodbe z neprofitno organizacijo National Links Trust, ki upravlja z zveznimi igrišči za golf, kar kritiki označujejo za neposreden poskus širitve predsednikovega vpliva na javno infrastrukturo. Hkrati se Bela hiša bori z rastočimi stroški bivanja, saj so se položnice za energijo v nekaterih delih države povišale za 25 odstotkov, kar ogroža republikanske obete pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Na pravnem področju so strokovnjaki in analitiki opozorili na vse večji vpliv t.i. teorije o enoviti izvršilni oblasti (Unitary Executive Theory), ki jo zagovarjajo konservativni sodniki vrhovnega sodišča. Ta doktrina naj bi predsedniku omogočila neomejen nadzor nad zveznimi agencijami, kar bi spodkopalo ustavni sistem zavor in ravnovesij. Kritiki administracijo obtožujejo tudi t.i. "čiščenja podobe" (sanewashing) radikalnih politik, medtem ko Nobelov nagrajenec Paul Krugman opozarja na Trumpovo vmešavanje v lokalne gospodarske politike New Yorka. Medtem ko se znotraj republikanske stranke pojavljajo trenja glede zmanjševanja sredstev za nacionalno varnost in mednarodno obveščanje, kot je primer Voice of America, se MAGA gibanje sooča z odstopi ključnih zaveznikov, kar nakazuje na morebitno politično preureditev pred letom 2028.