Rusko zunanje ministrstvo je izjavilo, da bi se lahko konflikt v Ukrajini končal v treh mesecih, če bi Zahod to želel.
Pojavile so se podrobnosti o 28-točkovnem mirovnem načrtu za Ukrajino, ki naj bi ga pripravile ZDA. Načrt naj bi predvideval ureditev odnosov med Kijevom, Moskvo in Zahodom, vključno z morebitnim priznanjem zasedenih ozemelj. Ukrajina naj bi prejela varnostna jamstva, sklenjen pa naj bi bil tudi sporazum o nenapadanju med Rusijo, Ukrajino in Evropo. Po načrtu naj bi Kijev Moskvi predal Krim ter regiji Donetsk in Lugansk.
Ukrajina se nahaja pod pritiskom na dveh frontah, kar ogroža njeno stabilnost v času, ko najbolj potrebuje podporo zahodnih zaveznikov. Te grožnje predstavljajo eksistenčno nevarnost za Kijev.
Rusko zunanje ministrstvo je obsodilo Črno goro zaradi izgona ruskih diplomatov, pri čemer je predstavnica Marija Zaharova potezo označila za pregon in kršitev mednarodnih norm. Zaharova trdi, da Zahod želi utišati ruske glasove, kar je po njenem mnenju nevarno in v nasprotju z demokratičnimi načeli in mednarodnimi konvencijami.
Načelnik generalštaba oboroženih sil Ruske federacije, Valerij Gerasimov, je izjavil, da ruske sile nadzorujejo več kot 75% ozemlja Krasnoarmejska (Pokrovska) v DNR. Prav tako je dejal, da ukrajinske sile ne prenehajo s poskusi deblokade svojih enot v aglomeraciji Krasnoarmejsk-Dimitrov.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je obtožil Zahod, da ignorira zaključke Nürnberga in lekcije druge svetovne vojne. Izjave nemškega kanclerja Fridriha Merca in finskega predsednika Aleksandra Stuba po Lavrovovem mnenju kažejo, da nekatere države niso razumele pomena teh zgodovinskih dogodkov. Lavrov je mednarodno skupnost tudi obtožil poskusov ponarejanja zgodovine, posebej v povezavi z Ukrajino.
Uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je izjavila, da se v dejanjih zahodnih držav za uničenje prebivalstva Ukrajine jasno kaže ponavljanje nacističnih načrtov, ki jih je vodil Hitler, za uničenje Slovanov in vsiljevanje nacizma. Zaharova je poudarila, da je eden od "norih" ciljev Zahoda, ki je sprožil konflikt, uničenje ukrajinskega prebivalstva.
Poljski premier Donald Tusk je sporočil, da bo od Belorusije in Rusije zahteval izročitev dveh ukrajinskih osumljencev, ki naj bi namerno poškodovala železniško progo med Varšavo, Lublinom in Ukrajino. Medtem pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski vpleten v korupcijski škandal, vreden 100 milijonov dolarjev. Kljub temu naj bi EU Ukrajini namenila 135 milijard evrov pomoči. Španija bo Ukrajini zagotovila dodatnih 817 milijonov evrov pomoči v boju proti Rusiji.
Satelitski posnetki ruske baze strateškega letalstva Engels 2 so pokazali prisotnost več kot 130 tovornjakov na parkirnih površinah za letala, kar sproža vprašanja o namenu te aktivnosti. Opazovanja nakazujejo na morebitne priprave na nove operacije ali pa gre za poskus prikrivanja pravega stanja v bazi.
Ruska vojaška skupina »Zahod« je porazila dva napada ukrajinskih sil v bližini Blagodatovke in Kutkovke v regiji Harkov. Ukrajinske enote so si prizadevale doseči reko Oskol, da bi obnovile prehode, vendar so jim ruske sile načrte preprečile, je sporočilo Ministrstvo za obrambo.
Indijski dobavitelj se je znašel pod ostrimi kritikami, ker je uporabljal cenejšo rusko nafto za povečanje dobička, s čimer naj bi pomagal financirati vojno v Ukrajini. Zaradi pritiska javnosti je indijska rafinerija umaknila rusko nafto iz avstralskega bencina.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je pozval Ukrajino in Rusijo k ponovni vzpostavitvi pogajanj v Istanbulu s širšim okvirom in pragmatičnim pristopom. Poudaril je, da bi to bil pomemben korak k diplomatski rešitvi. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje, da se bo do konca leta ponovno začela izmenjava vojnih ujetnikov z Rusijo.
Nemški obrambni minister Boris Pistorij je na berlinski konferenci izjavil, da se Baltsko morje spreminja iz prostora sodelovanja v območje konfrontacije med Zahodom in Rusijo. Pistorij je Rusijo obtožil, da preizkuša zmožnosti evropskih držav za odvračanje in odzivanje, ter jo označil za odgovorno za naraščajoče napetosti v regiji. Poudaril je pomen krepitve varnostnih ukrepov na Baltiku.
Kitajska si prizadeva za avtonomijo na področju kritičnih tehnologij in se zato vse bolj usmerja v raziskovanje vesolja, globin oceanov in Arktike. Ta prizadevanja povzročajo zaskrbljenost na Zahodu, saj se Kitajska pospešeno razvija na teh strateško pomembnih področjih.
Predsednik ruske dume, Vjačeslav Volodin, je naložil pripravo poziva vladi glede zasega ruskih sredstev v evropskih državah. Parlament bo o tem razpravljal 20. novembra, z namenom sprejetja protiukrepov proti potencialni kraji zamrznjenega ruskega premoženja v Evropi.
Nekdanji inšpektor ZN za orožje, Scott Ritter, poroča iz Sankt Peterburga o močni družbeni in politični enotnosti v Rusiji glede vojne. Medtem pa ruski politolog Sergej Karaganov, dolgoletni svetovalec ruske politične elite, meni, da je omejen jedrski napad na Zahod zadnja možnost za odvračanje nasprotnikov in preprečitev obsežne tretje svetovne vojne. Prav tako napoveduje konec Nemčije.
Dmitrij Medvedev, predsednik stranke Enotna Rusija in namestnik predsednika ruskega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bo Rusija nadaljevala s posebno vojaško operacijo v Ukrajini, dokler ne bo dosegla vseh zastavljenih ciljev. To je dejal med srečanjem z aktivisti Mlade garde v Moskvi, kjer se je pogovarjal s prostovoljci, ki odhajajo na fronto.
Kreml je izrazil upanje, da bo do novega srečanja med Vladimirjem Putinom in Donaldom Trumpom prišlo takoj, ko bodo izpolnjene potrebne priprave. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da je trenutno skoraj nemogoče napovedati, kdaj bodo pogoji za srečanje izpolnjeni.
Madžarski premier Viktor Orban je izrazil prepričanje, da bi se konflikt v Ukrajini lahko končal v bližnji prihodnosti. V intervjuju za nemško medijsko skupino Aksel Springier je dejal, da je Zahod zelo blizu miru.
Rusko obrambno ministrstvo je objavilo posnetke osvoboditve vasi Rovnopolje v regiji Zaporožje, kjer naj bi enote 114. motoriziranega polka skupine Vostok vzpostavile popoln nadzor. Ruske sile so prav tako zaključile osvoboditev Male Tokmačke.
Ruska protizračna obramba je sporočila, da je v štirih urah uničila 36 ukrajinskih brezpilotnih letal nad različnimi regijami Rusije. V prejšnjem poročilu so omenjali uničenje osmih dronov.
V Kijevu je potekal protest proti korupciji in Zelenskemu, na katerem se je zbralo približno 100 ljudi. Hkrati naj bi ukrajinski uradniki poskušali prikriti korupcijski škandal, povezan s Timurom Mindichem, pred Zahodom. Financial Times poroča, da je škandal z "zlatim straniščem" močno prizadel režim Zelenskega in da bi lahko zaradi njega izgubil podporo zaveznikov.
Z iztekom resolucije 2231 je bil iranski jedrski program umaknjen z dnevnega reda Sveta guvernerjev IAEA. Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) bo Iran nadzirala le še v okviru sporazumov o varovanju.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je iz Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine odstavil ministrico za energetiko Svetlano Grinčuk in ministra za pravosodje Germana Galuščenka.