APDEJT.si

Generalna skupščina Združenih narodov je soglasno podprla resolucijo o olimpijskem premirju, ki bo veljala med zimskimi olimpijskimi in paralimpijskimi igrami leta 2026 v Italiji.

Vrhovni državni tožilec Milorad Marković se je sestal z rezidentko koordinatorko Združenih narodov v Črni gori, Karolin Tiso. Pogovarjala sta se o pomembni vlogi državnega tožilstva pri zaščiti človekovih pravic, prioritetah na področju pravosodja, vladavine prava in izboljšanju zaščite človekovih pravic. Združeni narodi so pripravljeni podpreti pospešitev reform na področju vladavine prava in zaščite človekovih pravic.

Upravni odbor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je pozval Iran k polnemu sodelovanju in zagotavljanju natančnih informacij o zalogah skoraj orožnega urana ter dostopu do jedrskih lokacij. IAEA je pohvalila Iran za sodelovanje in potrdila nadaljevanje inšpekcij v obratih, ki jih junijski vojaški napadi niso prizadeli. Devetnajst držav od 35 članic odbora IAEA je glasovalo za resolucijo, ki poziva Iran k večji transparentnosti.

Sirsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da sta bila v napadu Sirskih demokratičnih sil (QSD) na položaje sirske vojske v provinci Raka ubita dva vojaka, več pa ranjenih. Oglasilo se je tudi Združenih narodov, ki obsojajo Netanjahujev obisk južne Sirije.

Predsednik turške skupnosti Tufan Erhürman in vodja grške skupnosti Nikos Hristodulidis sta se danes prvič srečala na pogovorih o Cipru. Srečanje je potekalo v Nikoziji, kjer so se voditelji obeh skupnosti pogovarjali o prihodnosti otoka. Združeni narodi so kasneje objavili podrobnosti pogovorov in razkrili, da sta Erhürman in Hristodulidis dosegla določene dogovore.

Iran je ostro obsodil izraelski napad na največje palestinsko begunsko taborišče Ain Al-Hilweh v južnem Libanonu, v katerem je bilo ubitih najmanj 13 civilistov, in ga označil za kršitev mednarodnega prava in Ustanovne listine ZN. Odzval se je tudi Hezbolah, ki je prav tako obsodil smrtonosni izraelski napad na begunsko taborišče.

Po podatkih Združenih narodov je v prvih treh letih vojne v Ukrajini vsak peti otrok izgubil sorodnika ali prijatelja. Otroci se sprašujejo, kdaj se bo vojna končala in kdaj se bodo lahko vrnili domov, kar kaže na globok vpliv konflikta na njihovo življenje.

Mednarodni dan otroka se danes obeležuje po vsem svetu, da bi vsem otrokom omogočili uživanje človekovih pravic in svoboščin, določenih v Ustanovni listini ZN. Vsak otrok ima pravico do življenja, izobrazbe, zdravstvenega in socialnega varstva. V Srbiji naj bi leta 2024 otroci predstavljali 17,4 % prebivalstva.

Kanada je na podnebni konferenci ZN v Braziliji prejela posmehljivo nagrado 'fosil dneva'. Mrežo za podnebno ukrepanje (Climate Action Network) je Kanada bila izbrana zaradi pomanjkanja podnebnih ukrepov. Nagrado podeljujejo od leta 1999.

Generalna skupščina Združenih narodov je soglasno sprejela resolucijo, ki poziva k spoštovanju "olimpijskega premirja" med zimskimi olimpijskimi igrami v Italiji leta 2026.

Izraelska vojska je izvedla vrsto zračnih napadov na različnih lokacijah v Gazi, usmerjenih na cilje, povezane s Hamasom, po streljanju na izraelske vojake. Poleg tega je Izrael izvedel zračne napade v Libanonu, pri čemer je bilo ubitih več deset ljudi.

Agencija ZN za palestinske begunce (UNRWA) je pozvala k nujnemu financiranju in obnovi svojega mandata, opozarjajoč, da bi neuspeh pri tem ogrozil življenja in prihodnost milijonov palestinskih beguncev.

Nemčija je obljubila milijardo evrov za novi globalni sklad za zaščito tropskih gozdov (TFFF). Sredstva so namenjena zaščiti deževnih gozdov, ki so ključni za svetovno podnebje.

Kandidatka predsednika Donalda Trumpa za namestnico ameriškega veleposlanika pri Združenih narodih, Tammy Bruce, je med potrditvenim zaslišanjem v sredo pozvala k "drzni reformi" globalne organizacije, ki jo je označila za "napihnjeno, nefokusirano in neučinkovito". Odboru za zunanje odnose senata je dejala, da so Združeni narodi izgubili zaupanje Američanov.

Iranska delegacija pri Združenih narodih je ostro zavrnila kanadski predlog resolucije, ki jo ocenjujejo kot popolnoma politično motivirano in škodljivo za odnose. Iran poudarja, da predlog temelji na političnih nagibih in ne na dejanski skrbi za človekove pravice.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je 19. novembra obiskal tamponsko cono v južni Siriji, ki jo nadzorujejo izraelske obrambne sile (IDF). Sirija je obisk označila za nezakonitega.

Rap zvezdnica Nicki Minaj je na panelu Združenih narodov pohvalila predsednika Donalda Trumpa za njegovo "prioritizacijo" vprašanja preganjanja in pobijanja kristjanov v Nigeriji. Zahvalila se mu je za njegovo vodenje na svetovnem odru pri pozivanju k ukrepanju glede tega vprašanja.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je objavila poročilo, ki kaže, da je približno 840 milijonov žensk po svetu doživelo partnersko ali spolno nasilje. V Latinski Ameriki je ta številka pod globalnim povprečjem (23,5 %), v Kolumbiji pa je žrtev 29,8 % žensk. WHO poziva vlade k odločnejšim ukrepom proti nasilju.

Po obtožbah, da je Hamas napadel izraelske vojake v Gazi, je Izrael izvedel obsežne napade, v katerih je bilo ubitih najmanj 28 Palestincev, vključno z otroki. Palestinski odvetnik je obiskal zloglasni priporni center Sde Teiman za Palestince iz Gaze. V Izraelu je začelo delovati civilno-vojaško koordinacijsko središče, kjer sodeluje okoli 200 ameriških vojakov z izraelskimi silami.

Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), Rafael Grossi, je sporočil, da so se inšpektorji agencije vrnili v Iran in izvedli inšpekcije v tistih jedrskih objektih, ki niso bili tarča nedavnih napadov Združenih držav Amerike in Izraela.

V izraelskih bombardiranjih območja Gaze je po poročanju civilne obrambe umrlo 22 oziroma 25 Palestincev, med njimi tudi otroci. Izraelske oblasti so izjavile, da so izvedle napade na pripadnike palestinskega gibanja. Eskalacija se je zgodila po tem, ko je Varnostni svet ZN sprejel resolucijo, ki podpira mirovni predlog.

V ruskih napadih na stanovanjsko območje z visokimi stavbami v zahodni Ukrajini je bilo ubitih najmanj 19 ljudi. Po poročilih so bile uničene cele etaže stavb. Reševalci še vedno iščejo preživele med ruševinami. Ukrajinski mediji poročajo o gorečih stolpnicah in večnadstropnih stavbah, katerih zgornja nadstropja so bila popolnoma uničena.

Izjava Friedricha Merza o mestu Belém v Braziliji je sprožila val ogorčenja, brazilski predsednik Lula pa je ostro kritiziral nemškega kanclerja. Merz je pohvalil Nemčijo, medtem ko je bil kritičen do Beléma, kar je povzročilo burne odzive v Braziliji. Zvezna vlada je kasneje poskušala omejiti škodo.

Izrael je izvedel nove napade v Gazi, pri čemer je bilo ubitih najmanj 28 Palestincev, vključno z otroki. Izrael je obtožil Hamas kršitve premirja z napadom na vojake v Gazi, na kar se je odzval z bombnimi napadi. Mednarodni novinarji so obiskali novo ustanovljeni civilno-vojaški koordinacijski center v Izraelu, kjer sodeluje okoli 200 ameriških vojakov z izraelskimi silami. Palestinski odvetnik je obiskal zloglasni priporni center Sde Teiman, kjer so razmere za Palestince opisane kot grozljivejše od Abu Ghraiba in Guantánama.

Minister za prostorsko načrtovanje, urbanizem in državno premoženje Slaven Radunović je na 30. konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP30) v Belému v Braziliji poudaril, da je pravičen prehod neposredno povezan s prostorskim načrtovanjem. Radunović je izpostavil, da se države po vsem svetu soočajo s podobnimi izzivi pri pospeševanju podnebnih ukrepov in zaščiti skupnosti, hkrati pa ustvarjajo nove razvojne priložnosti.

Turčija bo gostila podnebno konferenco COP31 v Antaliji, potem ko je Avstralija umaknila svojo kandidaturo. Avstralija se je dogovorila, da bo vodila pogajanja med vladami na konferenci in bo gostila predhodna srečanja s pacifiškimi državami. Papua Nova Gvineja je izrazila nezadovoljstvo zaradi umika avstralske kandidature.

Ukrajinski predsednik Zelenski je sporočil, da je v ruskem zračnem napadu na Ternopil na zahodu Ukrajine umrlo najmanj devet ljudi. V napadu na Harkov je bilo ranjenih najmanj 46 ljudi. V Ternopolju je bila zadeta stanovanjska zgradba, nekaj ljudi je ostalo ujetih pod ruševinami. Po poročanju agencije Reuters je bilo v ruskem napadu na soliterje v Ternopolju ubitih deset ljudi, v Harkovu pa je bilo ranjenih več kot 30 ljudi.

Iran in palestinske odporniške skupine, vključno s Hamasom in Islamskim džihadom, so kritizirale resolucijo 2803 Varnostnega sveta ZN o Gazi. Opozorili so, da resolucija ne ščiti temeljnih pravic Palestincev in lahko poveča regionalne napetosti. Iransko zunanje ministrstvo je poudarilo, da resolucija krši pravice Palestincev in legitimira okupacijo.

Romunija bo imela sodnico na Sodišču ZN za spore (UNDT), saj je bila Adina Elvira Ghiță izvoljena za sedemletni mandat. Z 109 glasovi v Generalni skupščini Združenih narodov je zmagala na mednarodnem tekmovanju za zasedbo sodniškega mesta. Romunsko zunanje ministrstvo je poudarilo, da ta izvolitev potrjuje ugled romunskih strokovnjakov v mednarodnem sistemu.

Kevin Costner naj bi se pogajal za vlogo nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona v prihajajoči seriji "United", ki bo obravnavala Združene narode. Serijo, ki je še v zgodnji fazi razvoja, bosta producirala Costner in Leonardo DiCaprio, režiral in napisal pa jo bo David Raymond. Dogajanje bo osredotočeno na misijo ZN v Vzhodnem Timorju.

Antifašisti s Cetinja so ostro obsodili Črno goro, ker je glasovala proti resoluciji Združenih narodov, ki obsoja nacizem. Poudarili so, da je s tem Črna gora zanikala svoj antifašistični identitet. Kritizirali so vlado, da je antifašizem zamenjala za politične točke v globalnih igrah.

Kitajska je zagrozila z dodatnimi protiukrepi, če Japonska ne bo umaknila svojih "napačnih komentarjev" glede Tajvana. Japonska premierka Sanae Takaichi je namignila, da bi Japonska lahko vojaško posredovala v primeru poskusa invazije na Tajvan, kar je zaostrilo diplomatski spor med državama.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil upanje, da se bo postopek izmenjave vojnih ujetnikov z Rusijo nadaljeval še pred koncem leta. Kremelj je ponovil, da je Rusija pripravljena na mirovna pogajanja z Ukrajino. Medtem je visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice izrazil šokiranost nad ruskimi napadi na Ternopil, ki so zahtevali najmanj 25 življenj. Pojavile so se informacije, da naj bi Donald Trump pritiskal na Zelenskega, da sprejme načrt za končanje vojne, ki bi od Ukrajine zahteval boleče kompromise.

Razkrit je bil domnevni načrt Hamasa v Evropi za napad na Jude. ZN so odobrili mednarodne sile v Gazi, Nemčija pa je odobrila dobavo orožja Izraelu. Varnostni svet ZN je glasoval za načrt za Gazo z mednarodnimi silami, na kar se je Izrael odzval z ostro kritiko, Hamas pa je načrt zavrnil. Grozi nadaljnja eskalacija.

ZN so spodbudili Združene države Amerike in Venezuelo k dialogu ter ponudili svoje "dobre usluge" za posredovanje, čeprav nobena stran ni izrazila želje po vključitvi organizacije v reševanje spora. Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN, Farhan Haq, je dejal, da so njihove "dobre usluge" vedno na voljo v dvostranskih sporih, če si to želita obe strani.

Brazilija, gostiteljica podnebne konference ZN COP30, vodi prizadevanja za pripravo podrobnega načrta za postopno opustitev fosilnih goriv. Pogajalci so pod pritiskom, da zagotovijo, da se v prihodnosti ne bo več kurilo nafte, premoga in zemeljskega plina.

Nicki Minaj je na Združenih narodih izrazila podporo stališču Donalda Trumpa glede preganjanja kristjanov v Nigeriji in pozvala k ustavitvi verskega preganjanja. Poudarila je, da ne gre za izbiro strani, temveč za soočenje s krivico. Njen provokativni stil je v preteklosti že bil tarča kritik ameriških kristjanov.

Predsedstvo podnebnega vrha COP30 v brazilskem Belemu je objavilo prvi osnutek zaključnih odločitev, ki vključuje možnost potrditve načrta za prehod od fosilnih goriv. Ta korak bi bil pomemben napredek glede na dogovor iz Dubaja.

Indonezijska prestolnica Jakarta je po novem poročilu ZN postala najbolj naseljeno mesto na svetu s skoraj 42 milijoni prebivalcev. Sledita ji Dhaka, glavno mesto Bangladeša, s skoraj 40 milijoni prebivalcev in japonska prestolnica Tokio s 33 milijoni, je navedeno v poročilu oddelka Združenih narodov za gospodarske in socialne zadeve v New Yorku.

Ukrajina zahteva od Rusije 43 milijard ameriških dolarjev odškodnine za okoljsko škodo, ki je nastala med rusko agresijo. Sredstva naj bi bila namenjena za financiranje okolju prijazne obnove po koncu vojne, je na podnebni konferenci ZN v Braziliji dejal namestnik ministra za gospodarstvo in okolje, Pavlo Kartashov. Kot primere škode je navedel ogromne količine kerozina, nafte in dizla, ki so se sprostile med vojno.

Pred uradnim zaključkom podnebne konference ZN v Belému je brazilsko predsedstvo objavilo prvi osnutek resolucij, imenovan "Global Mutirão". Devet strani dolgo besedilo, ki se nanaša na koncept skupnih prizadevanj brazilskih staroselcev, vsebuje še veliko različnih, deloma protislovnih možnosti glede spornih tem. Brazilski predsednik Luis Inácio Lula da Silva se bo konference udeležil ponovno, da bi pospešil pogajanja o financiranju podnebnih sprememb in opustitvi fosilnih goriv.

Na podnebni konferenci ZN COP30 v Braziliji je umetna inteligenca predstavljena kot junak, ki si zasluži pohvalo, in kot zločinec, ki ga je treba nadzorovati. Tehnološka podjetja in nekatere države na konferenci promovirajo načine, kako lahko umetna inteligenca pomaga reševati globalno segrevanje, ki ga povzroča predvsem izgorevanje fosilnih goriv. Poudarjajo, da ima tehnologija potencial za povečanje učinkovitosti električnih omrežij, pomoč kmetom pri napovedovanju vremenskih vzorcev, sledenje selitvenim vrstam v globokem morju in načrtovanje infrastrukture.

Poslanec KKE Nikos Exarhos je ponovno vložil vprašanje glede načrtovane vetrne elektrarne v Pogoniju v regiji Ioannina, opozarjajoč na resne okoljske posledice. Hkrati pa je gibanje LA.SY iz Tesalije izrazilo nasprotovanje gradnji plinskega terminala za utekočinjeni zemeljski plin v zalivu Pagasitikos in kritiziralo evropski zeleni dogovor. Britanski Guardian pa je ocenil resolucijo Varnostnega sveta ZN o Gazi kot eno najbolj nenavadnih v zgodovini.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval k izgonu Hamasa iz regije po glasovanju Varnostnega sveta Združenih narodov (VS ZN). Razpravljalo se je tudi o razlogih, zakaj so ultraortodoksni Judje proti novačenju v izraelsko vojsko.

Program ZN za hrano (WFP) opozarja na poglabljanje krize lakote po svetu. Pričakujejo, da se bo do leta 2026 s krizo lakote soočalo 318 milijonov ljudi, kar je več kot dvakrat toliko kot leta 2019. Razlogi za to so zmanjšanje sredstev in vse hujši konflikti.

Varnostni svet Združenih narodov je sprejel resolucijo, ki jo je predlagala administracija ZDA in temelji na Trumpovem načrtu za Gazo. Resolucija, ki je bila med pogajanji večkrat spremenjena, je bila sprejeta s 13 glasovi za, vzdržali pa sta se Kitajska in Rusija. Resolucija med drugim predvideva mednarodne vojaške sile za 'stabilizacijo'. Jeffrey Sachs kritizira prizadevanja ZDA, ki jih vidi kot ameriški imperializem, preoblečen v mirovni proces.

Hamas in Islamski džihad sta zavrnila resolucijo Varnostnega sveta ZN o Gazi, ker naj bi ta spodkopavala palestinsko suverenost, vsiljevala mednarodno skrbništvo in ne izpolnjevala palestinskih zahtev. Skupini sta izjavili, da resolucija omejuje pravico Palestincev do samoodločbe.

Izrael in palestinska uprava sta se strinjala s Trumpovim mirovnim načrtom, ki ga je odobrila Združeni narodi, medtem ko Hamas načrtu nasprotuje. Podrobnosti načrta niso znane, vendar naj bi vključeval določbe o rešitvi dveh držav in varnostnih jamstvih za Izrael.

Kitajska je opozorila Japonsko, da za japonske morske sadeže na Kitajskem 'ni trga', s čimer je še zaostrila diplomatski spor zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi glede Tajvana. Poleg tega je Kitajska ustavila pogovore o ponovnem uvozu japonske govedine, kot razlog pa navaja ogorčenje zaradi omenjenih izjav.

Palestinsko gibanje Hamas je zavrnilo resolucijo Varnostnega sveta ZN, ki podpira mirovni načrt Donalda Trumpa za Gazo, ker ne izpolnjuje palestinskih zahtev. Izrael je načrt pozdravil in pričakuje demilitarizacijo Gaze ter konec vladavine Hamasa, vendar Hamas takšni razorožitvi nasprotuje, saj resolucija uvaja mednarodni nadzorni mehanizem, kar zavračajo.