V Kopenhagnu in drugih danskih mestih so potekali protesti proti načrtom ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu Grenlanda. Protestniki so se zbrali na Trgu mestne hiše v Kopenhagnu in se nato odpravili proti ameriški ambasadi, vzklikali so "Grenland ni naprodaj" in nosili transparente s podobnimi sporočili. Protestom v glavnem mestu Grenlanda, Nuku, se je pridružil tudi premier Grenlanda Jens Frederik Nilsen.

Hrvaški premier Andrej Plenković je v hrvaškem saboru ostro kritiziral predsednika države Zorana Milanovića in ga obtožil vodenja izolacionistične zunanje politike. Po Plenkovićevih besedah hrvaška vojska zaradi predsednikovih odločitev ne sodeluje v vojaškem segmentu sestankov t. i. koalicije voljnih, kar naj bi škodovalo ugledu države med mednarodnimi partnerji. Premier je poudaril, da mora biti Hrvaška prisotna pri odločanju za skupno mizo s svojimi zavezniki, namesto da se pod Milanovićevim vodstvom oddaljuje od ključnih varnostnih pobud. Spor med vodilnima politikoma se je dodatno zaostril z osebnimi diskreditacijami, pri čemer je Plenković opoziciji in predsedniku očital pomanjkanje državniške drže. Premier je izpostavil, da Milanovićeva politika neposredno vpliva na operativno vključevanje hrvaških oboroženih sil v mednarodne operacije in koordinacije. Plenković trdi, da takšno ravnanje povzroča spore z zavezniki in slabi hrvaški zunanjepolitični položaj. Razprava v saboru je razkrila globok razkol v hrvaškem državnem vrhu glede obrambne politike in sodelovanja v okviru zveze NATO ter Evropske unije. Medtem ko vlada zagovarja aktivno vlogo in izpolnjevanje zavezniških dolžnosti, predsednik Milanović vztraja pri bolj zadržani drži, kar premier interpretira kot škodljivo delovanje, ki Hrvaško potiska na rob pomembnih mednarodnih dogajanj.

Hrvaški premier Andrej Plenković se je po seji vlade odzval na očitke predsednika države Zorana Milanovića glede nakupa francoskih bojnih letal rafale. Plenković je navedbe predsednika označila za nerealne in nepomembne, pri čemer je poudarila, da so hrvaška letala bolje opremljena od tistih, ki jih kupuje Srbija. Premier je Milanoviću očital zavist in neukrepanje na področju modernizacije hrvaškega vojnega letalstva v času njegovega premierskega mandata. Plenković je zavrnil predsednikove trditve, da vlada pri nakupu ni ustrezno zaščitila nacionalnih interesov, ker je Francija ista letala prodala tudi Srbiji. Pojasnil je, da države, ki proizvajajo tako visoko tehnologijo, svoje oborožitve prodajajo številnim državam z različnimi medsebojnimi odnosi, kar v mednarodnem prostoru ni nenavadno. Ob tem je izpostavil, da se Milanović pred leti ni želel izreči o predlogu za nakup letal, ko mu ga je vlada poslala v obravnavo. Spor med vodilnima hrvaškima politikoma se je zaostril po Milanovićevi izjavi, da se projekt privabljanja Srbije na Zahod izvaja na škodo hrvaških strateških interesov. Plenković je tezo označil za poskus motenja političnega prostora in dodal, da so hrvaški rafali tehnološko naprednejši od srbskih različic, s čimer je odgovoril na pomisleke o regionalnem ravnovesju moči.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je izrazil ostro nasprotovanje nedavnemu dogovoru med Francijo in Srbijo o nakupu dvanajstih novih lovskih letal tipa rafale. Milanović trdi, da Francija poskuša Srbijo približati zahodnim zavezništvom na račun hrvaških nacionalnih interesov, pri čemer je dogovor označil za kupčijo, sklenjeno "preko hrvaškega hrbta". Po njegovem prepričanju je Srbija s Francozi sklenila ugodnejšo pogodbo kot Hrvaška, ki je pred tem prav tako kupila rabljena letala istega tipa. Predsednik je izpostavil, da takšne poteze Pariza ogrožajo strateško ravnovesje v regiji in da Francija ignorira varnostne skrbi svoje zaveznice Hrvaške. Milanović je kritičen do dejstva, da Srbija, ki ne kaže jasne zavezanosti evropskim vrednotam ali politiki do Rusije, prejema najsodobnejšo vojaško tehnologijo pod boljšimi pogoji kot polnopravna članica Evropske unije in zveze NATO. Očitki so usmerjeni tudi v hrvaško vlado, ki ji Milanović očita pasivnost pri zaščiti državnih interesov v okviru strateškega partnerstva s Francijo. Po mnenju predsednika bi morala biti hrvaška diplomacija bolj odločna pri opozarjanju na nesorazmerja, ki nastajajo z oboroževanjem sosednje države, s katero ima Hrvaška še vedno odprta številna dvostranska vprašanja.

Premier Andrej Plenković je zavrnil kritike predsednika Zorana Milanovića, ki trdi, da je Francija Hrvaški 'uvalila' rabljena letala Rafale, medtem ko Srbiji prodaja nove. Plenković je ponovil, da so bile kritike neutemeljene.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je v torek uputil uradno božično čestitko pravoslavnim vernikom, ki praznik obeležujejo po julijanskem koledarju. V svojem nagovoru je poudaril, da je Hrvaška skozi čas dokazala svojo sposobnost delovanja kot skupni dom za ljudi različnih verskih, nacionalnih in kulturnih identitet. Milanović je izpostavil, da sta medsebojno spoštovanje in razumevanje ključna temelja sodobne hrvaške družbe. Predsednik je v sporočilu javnosti pozval k varovanju vrednot vključenosti in sožitja, ki po njegovih besedah krepijo državo. Poudaril je, da mora biti Hrvaška varna in odprta domovina za vse svoje državljane, ne glede na njihovo veroizpoved. Njegove besede so bile usmerjene v krepitev narodne enotnosti in priznavanje prispevka srbske skupnosti ter drugih pravoslavnih vernikov k hrvaški kulturni dediščini.

Hrvaški premier Andrej Plenković in predsednik države Zoran Milanović sta v torek uputila božične čestitke vernikom, ki ta praznik obeležujejo po julijanskem koledarju. Premier Plenković je v svojem sporočilu poudaril, da je v današnjem času bolj kot kdaj koli prej pomembno negovati partnerstvo, vzajemno spoštovanje in medsebojni dialog. Izpostavil je nujnost skupnega prizadevanja za blaginjo Hrvaške ter krepitev vrednot, ki povezujejo vse državljane ne glede na njihovo versko pripadnost. Predsednik Milanović se je pridružil čestitkam in izrazil željo po miru in razumevanju med ljudmi. Tradicionalna praznična sporočila najvišjih državnih predstavnikov so namenjena predvsem srbski narodni skupnosti na Hrvaškem in drugim pravoslavnim vernikom. Dogodek odraža prizadevanja hrvaške politike za ohranjanje stabilnih mednacionalnih odnosov znotraj države, kar je ključno za socialno kohezijo v regiji, kjer so verski prazniki pogosto priložnost za potrditev dobrososedskih odnosov.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je v svoji božični poslanici državljanom Hrvaške in Hrvatom po svetu, še posebej v Bosni in Hercegovini, izrazil željo, da bi kot predsednik lahko zaželel le mirne in vesele praznike. Poudaril je, da čas in svet, v katerem živimo, nista ne mirna ne vesela, ter opozoril na vse večjo negotovost.

Predsednik SDP Siniša Hajdaš Dončić je v podcastu razkril, da je z Zoranom Milanovićem v prijateljskem odnosu in da mu bo Milanović, kot zatrjuje, pomagal. Hajdaš Dončić je v sproščenem pogovoru pokazal tudi tetovažo in poudaril, da mu Milanović ne bo storil nič žalega.

Španski trener Joan Penarroya naj bi po porazu Partizana proti Žalgirisu v Kaunasu že v ponedeljek prevzel vodenje kluba. Njegov agent se v Beogradu dogovarja o zadnjih podrobnostih pogodbe. Penarroya bo nasledil Željka Obradovića. Govori se tudi o okrepitvi v obliki Kamerona Pejna.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je v Bratislavi izjavil, da bi bilo diabolično svetovati Ukrajini, naj nadaljuje boj proti ruski invaziji, medtem ko potekajo pogovori o končanju konflikta. Opozoril je, da imajo pozivi iz Evropske unije, naj Ukrajina ne sprejme določenih pogojev v mirovnih pogajanjih, smrtonosne posledice in povzročajo nove žrtve.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je med obiskom na Slovaškem izrazil upanje, da Evropska unija ne bo propadla zaradi vsiljevanja jednoumlja, kot se je to zgodilo z Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Poudaril je, da obstaja težnja k prepričevanju ljudi, a če to ne gre lepo, se hitro preide na silo, da bi vsi mislili enako, kar je že videl. Izrazil je tudi istomišljenost s Ficom.

Predsednik Zoran Milanović se je udeležil slovesnosti ob odkritju obnovljenega spomenika žrtvam El Shatta "Mati Domovina" na Drveniku Velikem, ob 80. obletnici vrnitve hrvaških beguncev iz El Shatta in 81. obletnici osvoboditve Dalmacije. V svojem govoru je Milanović poudaril težko obdobje zla in smrti.

Generalna skupščina Združenih narodov je z veliko večino sprejela resolucijo, ki od Izraela zahteva, da omogoči neomejen humanitarni dostop do Gaze, ustavi napade na objekte ZN in se kot okupacijska sila drži mednarodnega prava. Hrvaška se je pri glasovanju vzdržala, čeprav je Urad predsednika predlagal glasovanje 'za'. Resolucijo je predložila Norveška skupaj z drugimi državami.

Premier Hrvaške, Andrej Plenković, je izjavil, da borbeni avioni Rafal, ki jih Srbija nabavlja od Francije, niso opremljeni na ravni, kot jo imajo zavezniki v NATO, vključno s Hrvaško.

Predsednik odbora za pravosodje, Nikola Grmoja (Most), je zavrnil zahtevo leve opozicije za sklic seje, na kateri bi zaslišali kandidate za predsednika Vrhovnega sodišča. Grmoja je pojasnil, da je prejel zaupen dopis Uskoka o Mirti Matić, kandidatki predsednika Milanovića, kar po njegovem mnenju spreminja situacijo.

Minister za zunanje in evropske zadeve Gordan Grlić Radman je obtožil predsednika Zorana Milanovića, da želi za veleposlanike imenovati svoje prijatelje in da s tem ustvarja "cirkus" pri imenovanju novih diplomatskih predstavnikov, o katerih odločata skupaj predsednik in vlada.

Novembrska raziskava Crobarometar, ki jo je objavila Nova TV, kaže, da HDZ še vedno vodi med strankami, sledi mu SDP, Možemo pa se je utrdil kot tretja najmočnejša opcija. Milanović ostaja najbolj priljubljen politik. Raziskava odraža dogodke ob Dnevu spomina na žrtve Vukovarja in Škabrnje, incidenti na Dneh srbske kulture in požar zgradbe Vjesnika pa so vplivali na mnenje državljanov o politikih.

Donald Trump je dejal, da bo Rusija kmalu dobila nadzor nad ozemlji, ki jih bo morala Ukrajina prepustiti. Prav tako je izjavil, da Moskva po njegovem mnenju kaže pripravljenost na popuščanje v zvezi z ameriškim mirovnim načrtom. Poleg tega je Trump opustil prvotni rok, do katerega bi morala Ukrajina sprejeti mirovni načrt, ki ga podpira ZDA.

Predsednik Zoran Milanović je ostro odgovoril pevcu Thompsonu glede odločitve o 'Možemo!' in poudaril, da to ni sekta, ampak odločitev mestne skupščine. Obenem je opozoril premierja Plenkovića, da bo, če bo ta začel preiskovati njegove kandidate, uporabil vsa sredstva, da prepreči takšne politične pritiske. Milanović je obiskal tudi Hrvaški naravoslovni muzej in si ogledal razstavo 'Lobanja C – svetovna paleoantropološka dediščina'.

Bela hiša je sporočila, da je ameriški predsednik Donald Trump optimističen glede možnosti dogovora o končanju vojne v Ukrajini po pogovorih v Ženevi. Trump naj bi izvajal pritisk za dosego hitrega dogovora, čeprav obstajajo še nerešena vprašanja.

Ministrica za Evropo in zunanje zadeve Albanije, Elisa Spiropali, se je med uradnim obiskom na Hrvaškem sestala s hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem. Glavna tema pogovorov je bila evropska perspektiva Albanije in podpora Hrvaške za njeno hitro vključitev v Evropsko unijo. Spiropali se je Milanoviću zahvalila za politično in tehnično podporo, ki jo Hrvaška nudi Albaniji.

Kabinet hrvaškega predsednika Zorana Milanovića je za RTL televizijo izjavil, da bi morala Hrvaška uporabiti vse razpoložljive mehanizme za rešitev usode izginulih oseb. Izjava je bila odgovor na vprašanje o morebitni blokadi srbske poti v Evropsko unijo zaradi tega vprašanja. Odkritje resnice o usodi izginulih je pomembno tako s človeškega kot z državnega stališča. Hrvaška kot suverena država in članica EU bi morala izkoristiti vse možnosti.

Na Hrvaškem so obeležili dan spomina na žrtve domovinske vojne, s osrednjo slovesnostjo v Vukovarju ob 34. obletnici padca mesta leta 1991. Premier Andrej Plenković je pozval k mirnemu obeleževanju, medtem ko se predsednik Zoran Milanović zaradi zdravstvenih težav ni udeležil dogodka.

Vukovarci se novembra spominjajo grozot, ki so jih pretrpeli med skoraj trimesečno obleganjem Vukovara leta 1991, ki je dosegla vrhunec s padcem mesta 18. novembra. Vukovar se je tri mesece junaško branil pred agresorskimi silami, dokler ga niso okupirale. Sledilo je maščevanje in zločin nad branitelji in prebivalci Vukovara.

Predsednik Zoran Milanović je veteranom domovinske vojne podelil častne čine in odlikovanja. Ob tem je poudaril, da Hrvaška ni le branila svoje ozemlje, ampak je tudi osvobodila Bosno in Hercegovino v "bratstvu po orožju" z ZDA in drugimi državami, vključno z Armado BiH.

Predsednik Zoran Milanović je skupaj z madžarskim predsednikom Tamasom Sulyokom obiskal madžarsko manjšino v Baranji. Ta obisk je sledil uradnemu obisku v Budimpešti, kjer so pohvalili status manjšin v obeh državah. Milanović je dejal, da je odnos do manjšin lakmusov papir za to, kako sta Hrvaška in Madžarska povezani. V Hrvaški živi približno 10.000 Madžarov, na Madžarskem pa okoli 50.000 Hrvatov.

Predsednik Zoran Milanović je med obiskom v Budimpešti izrazil upanje, da bo v madžarski prestolnici kljub odpovedi vendarle prišlo do srečanja med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Poudaril je, da je diplomacija, kjer ni dialoga, pot v nepovrat.

Predsednik Zoran Milanović je posmrtno odlikoval generala zbora Anto Rosa z Veleredom Petra Krešimirja IV. z lento in Danico. Odlikovanje je general prejel za izjemen prispevek k oblikovanju vojne strategije in vojaške doktrine ter zasluge pri izgradnji...

Hrvaški predsednik Zoran Milanović se je sestal s predstavniki hrvaških političnih strank iz Bosne in Hercegovine, ki so mu izrazili hvaležnost za njegovo zavzemanje. Sogovorniki so Milanovića seznanili z aktivnostmi, ki jih izvajajo, predvsem v zvezi s pripravo predloga novega volilnega zakona.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović se je sestal s predstavniki Mešihata Islamske skupnosti, s katerimi je razpravljal o položaju in pravicah muslimanov na Hrvaškem. Dotaknili so se tudi položaja Hrvatov v Bosni in Hercegovini. Predstavniki Islamske skupnosti so izrazili zadovoljstvo z doseženo ravnijo pravic muslimanov na Hrvaškem, vključno z verskimi in izobraževalnimi.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se je v Bruslju sestal s Sorensenom, kjer sta razpravljala o konkretnih korakih pri izvajanju doseženih sporazumov. Vučić je tudi napovedal srečanje v Novem Sadu, ki naj bi potekalo 11., 15. ali 16. novembra. Po intervjuju za Juronjuz je Vučić nagovoril srbske medije iz Bruslja.

Predsednik Zoran Milanović je ostro obsodil napad na ljudi v Splitu, ki se niso mogli braniti. Incident je označil za jaden in mizeren ter pozval k kaznovanju odgovornih. Poudaril je, da je treba storilce, ki jih je imenoval 'vucibatine njegovih let', locirati, izročiti in jim soditi. Izpostavil je tudi, da je treba žrtvam Vukovara in njihovemu dostojanstvu nameniti poseben dan, medtem ko se preostanek leta živi normalno.

Predsednik Zoran Milanović je izjavil, da je premier Andrej Plenković sprejel sodnico Mirto Matić na pogovor za predsednika Vrhovnega sodišča brez vednosti drugih potencialnih kandidatov, kar po Milanovićevih besedah kaže na to, da je bil javni poziv "izmišljen z namenom manipulacije". Dodal je, da "se nihče normalen ne bo prijavil na javni poziv za šefa Vrhovnega sodišča". Milanović je še poudaril, da je Plenković izbral Turudića in da zdaj skupaj odločata o predsedniku Vrhovnega sodišča.

Zlatan Ibrahimović je ganjen spregovoril o svoji mami Hrvatici in o tem, kako mu je zaradi stvari, ki jih je počela, postalo vse hrvaško ogabno. Medtem je Zoran Milanović komentiral dogodke v Splitu, rekoč, da je treba storilce locirati, izročiti in jim soditi, pri čemer je namignil, da HDZ-jevci vedo, kako se to dela.

V Splitu je skupina zamaskiranih moških prekinila dogodek Dan srbske kulture v prostorih mestne četrti Blatine. Med incidentom so vzklikali "srbsko smetje" in udeležencem dejali, da se dogodek ne more odvijati v času obeleževanja padca Vukovarja. Splitska policija intenzivno išče mlajše osebe, ki so odgovorne za prekinitev programa.

Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je izrazil pomisleke glede osmih kandidatov za veleposlanike, ki jih je predlagal predsednik Zoran Milanović. Glavni razlog za zadržanost je, ker kandidati prihajajo izven ustaljenega diplomatskega sistema. Kljub temu Grlić Radman poudarja, da pogovori o imenovanju veleposlanikov še niso prekinjeni.

Predsednik Zoran Milanović je komentiral spore z vlado glede imenovanja novih veleposlanikov. Izjavil je, da pristaja na vse, kot 'obupana ljubica', in obtožil premierja Andreja Plenkovića, da uničuje službo. Milanović je s tem izrazil svoje nezadovoljstvo nad potekom dogovarjanj o izbiri veleposlanikov.

Predsednik Zoran Milanović se je s soprogo Sanjo Musić Milanović udeležil slovesnega odprtja Velikega egipčanskega muzeja v Kairu, kjer so prvič izvedli simfonijo egipčanskega skladatelja Hešama Neziha, ki vsebuje tudi del v staroegipčanskem jeziku. Odprtje muzeja je potekalo po 23 letih gradnje.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je potrdil, da kandidatko za predsednico Vrhovnega sodišča, Mirto Matić, podpira tako on kot tudi predsednik vlade Andrej Plenković. Milanović je institut javnega poziva ocenil kot "vic". Ob tem je Milanović odklonil komentar glede pevca Thompsona.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je praznoval svoj 59. rojstni dan. Milanović, rojen v Zagrebu in s koreninami v Cetinski krajini, je diplomiral iz prava in se leta 1994 poročil s Sanjo Musić Milanović. Par ima dva sinova, Anteja Jakova in Marka. Predsednik je znan po svoji karieri, ki sega od zagrebških četrti do predsedniškega položaja.

Upokojeni vrhbosanski nadškof kardinal Vinko Puljić je obsodil odločitev zagrebške mestne skupščine o preimenovanju ulice, ki je nosila ime po nekdanjem vrhbosanskem nadškofu Ivanu Šariću. Puljić je zagrebško oblast označil za rigidno levo in projugoslovansko, pri tem pa trdi, da ni dokazov o Šarićevem sodelovanju z ustaškim režimom. Na kardinalove izjave se je odzvala tudi Orešković, ki je poudarila zmago nad mračno ideologijo.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je na predavanju na Fakulteti za organizacijo in informatiko v Varaždinu izrazil zaskrbljenost nad zunanjo politiko Zahoda, ki naj bi združila Rusijo in Kitajsko v nevarno zavezništvo. Poudaril je, da bi morala biti Hrvaška nacionalno odporna, da bi se lahko uprla zunanjim vplivom. Opozoril je tudi na maltretiranje Hrvatov v Bosni in Hercegovini.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović bo prihodnji teden uradno obiskal Vatikan, kjer ga bo v zasebni avdienci sprejel papež Lav XIV., so v torek potrdili v Uradu predsednika. Milanović bo v Vatikanu 31. oktobra in se bo srečal tudi z državnim tajnikom.

Nova veleposlanica Združenih držav Amerike v Republiki Hrvaški, Nicole McGraw, je predala poverilna pisma hrvaškemu predsedniku Zoranu Milanoviću. Uradno je začela svoj mandat v Zagrebu.

Nova veleposlanica Združenih držav Amerike na Hrvaškem, Nicole McGraw, je na Pantovčaku predala poverilna pisma predsedniku Zoranu Milanoviću. Spremljali so jo njeni družinski člani, soprog Michael McGraw in hči Elizabeth Merrill. V člankih je omenjena kot Trumpova veleposlanica.

Predsednik Republike Hrvaške Zoran Milanović je imenoval brigadirja Krešimirja Ražova za novega poveljnika Hrvaškega vojnega letalstva (HRZ). Odločitev stopi v veljavo 23. oktobra 2025. Ražov, rojen leta 1974 v Zadru, je diplomirani inženir aeronautike - pilot, v hrvaških oboroženih silah pa je od leta 1998.

Sodišče Bosne in Hercegovine je odločilo, da ima Milorad Dodik pravico opravljati funkcijo predsednika Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD). Vukanović je pred štirimi dnevi vložil pritožbo na Sodišče BiH, v kateri je zahteval izpodbijanje kandidature SNSD-ja za predčasne predsedniške volitve.

Avstrijska ministrica za Evropo Claudia Plakolm je med obiskom Bosne in Hercegovine izrazila podporo odločanju v Evropski uniji s kvalificirano večino, kar bi po njenem mnenju vdahnilo novo življenje širitvi EU. Predsednik Milanović temu nasprotuje, saj meni, da je soglasno odločanje zaščitni mehanizem za manjše države članice. Plakolm se je v Sarajevu srečala s Predsedstvom Bosne in Hercegovine in poudarila pripravljenost Avstrije, da igra osrednjo vlogo v procesu širitve EU.

Predsednik Republike Hrvaške, Zoran Milanović, je v sredo podelil odlikovanja in priznanja zaslužnim posameznikom in organizacijam s področja kulture, znanosti, športa in gospodarstva. Poudaril je, da nagrajenci predstavljajo vrhunec dosežkov na svojih področjih.