Delegaciji Republike Srbske in Republike Srbije sta v Banjaluki položili vence k novozgrajenemu osrednjemu spomeniku borcem Vojske Republike Srbske, ki so padli med vojno v Bosni in Hercegovini med letoma 1992 in 1995. Dogodek je potekal v okviru obeleževanja dneva Republike Srbske, ki ga praznujejo v tej entiteti Bosne in Hercegovine. V imenu Srbije sta venec položila minister za pravosodje Nenad Vujić in minister za kulturo Nikola Selaković, s čimer sta poudarila tesne vezi med Beogradom in Banjaluko. Spomenik, ki je postavljen v središču mesta, je posvečen pripadnikom nekdanje Vojske Republike Srbske, ki so izgubili življenje v obrambno-domovinski vojni. Slovesnost ob polaganju vencev predstavlja del širšega programa praznovanja, ki v regiji pogosto sproža različne politične odzive zaradi ustavnopravnega statusa praznika. Prisotnost visokih predstavnikov srbske vlade potrjuje politično podporo Srbije vodstvu Republike Srbske pri obeleževanju njihovih ključnih zgodovinskih dogodkov.

V Banja Luki so s serijo dogodkov pod sloganom "Republika srbska mati junakov" obeležili dan Republike srbske. Osrednja proslava v prestolnici te entitete Bosne in Hercegovine je vključevala prisotnost visokih uradnikov, med katerimi je bila tudi uradna delegacija iz Srbije. Dogodek, ki ga srbske oblasti v Bosni in Hercegovini praznujejo 9. januarja, ostaja eden najbolj spornih političnih mejnikov v regiji. Uradne slovesnosti so se udeležili številni predstavniki političnega vrha Republike srbske in sosednje Srbije, kar dodatno poudarja tesne vezi med Beogradom in Banja Luko. Kljub prazničnemu vzdušju v mestu pa praznovanje poteka v senci odločitev ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine, ki je praznik v preteklosti razglasilo za neustavnega, saj diskriminira nesrbsko prebivalstvo v entiteti. Varnostne razmere v mestu so bile med manifestacijami poostrene, vendar so dogodki minili brez večjih incidentov. Politični analitiki opozarjajo, da tovrstne proslave še naprej poglabljajo etnične in politične razkole znotraj države, hkrati pa predstavljajo izziv za mednarodno skupnost, ki bdi nad spoštovanjem daytonskega mirovnega sporazuma.

Predsednik Jakov Milatović je ob obletnici mojkovačke bitke izpostavil, da ima bitka zanj globok osebni pomen, saj je v njej sodeloval njegov praded. Poudaril je, da je njegov praded bil eden tistih, ki so branili čast, svobodo in zavezništvo.

Novi posebni predstavnik generalnega sekretarja Združenih narodov in vodja misije UNMIK Peter Due je prispel na Kosovo, kjer je uradno prevzel svoje dolžnosti. Kot je sporočila misija Združenih narodov, se bo danski diplomat posvetil predvsem vprašanjem krepitve miru, varnosti in stabilnosti v regiji. Njegov prihod v Prištino so predstavniki misije označili za pomemben korak pri nadaljnjem izvajanju mandata svetovne organizacije v službi vseh prebivalcev Kosova. Due na položaju zamenjuje dosedanjo vodjo Caroline Ziadeh, ki je misijo vodila v obdobju zaostrenih odnosov med Prištino in Beogradom. Njegovo delovanje bo osredotočeno na spodbujanje dialoga in sodelovanje z lokalnimi ter mednarodnimi deležniki, kar je ključno za ohranjanje krhkega miru na Balkanu. Misija UNMIK kljub zmanjšanemu obsegu delovanja še vedno ostaja pomemben dejavnik pri spremljanju politične in varnostne situacije na terenu.

V Valjevu so zaradi težav, ki jih je povzročil sneg, razglasili izredne razmere. Več kot 10.000 ljudi je ostalo brez električne energije. Odločitev o razglasitvi izrednih razmer je bila sprejeta na seji Štaba za izredne razmere v Valjevu.

Direktor srbske vladne pisarne za Kosovo in Metohijo Petar Petković je ostro kritiziral kosovskega premierja Aljbina Kurtija in ga označil za glavno grožnjo stabilnosti v regiji. Po Petkovićevih navedbah Kurti načrtno gradi podobo vojnega voditelja, kar po njegovem mnenju dodatno zaostruje napetosti na Balkanu. Izjave prihajajo v času povečanih diplomatskih trenj med Beogradom in Prištino glede statusa severa Kosova. Petković trdi, da Kurti s svojimi dejanji in retoriko spodkopava mirovna prizadevanja ter se izogiba obveznostim, ki so bile dogovorjene v okviru dialoga pod okriljem Evropske unije. Srbska stran poudarja, da takšna politika vodi v destabilizacijo celotnega Zahodnega Balkana, kar vzbuja zaskrbljenost tudi v mednarodni skupnosti.

Ministrstvo za zunanje zadeve Severne Makedonije je v uradni izjavi pozvalo sosednjo Bolgarijo k bolj konstruktivnemu in evropskemu ravnanju, ki vključuje polno spoštovanje in priznanje makedonskega jezika. Makedonska stran je poudarila, da namesto neargumentiranih komentarjev pričakuje odnos, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in evropskih vrednotah, kar je ključno za proces širitve Evropske unije. Skopje je ob tem izpostavilo, da država ostaja zvesta evropskim pravilom in pristopu k širitvi, ki temelji na dosežkih. V pripravi je predlog akcijskega načrta za zaščito in promocijo pravic pripadnikov manjšinskih skupnosti, ki so ga v makedonskem in angleškem jeziku pripravili domači ter tuji strokovnjaki. Dokument je nastal v tesnem sodelovanju s Svetom Evrope in Evropsko komisijo ter vsebuje natančno določene ukrepe in roke za njihovo izvedbo. S tem Severna Makedonija potrjuje svojo zavezanost k izpolnjevanju demokratičnih standardov kljub nenehnim diplomatskim pritiskom sosednje države glede vprašanj identitete in jezika.

V Arhivu Jugoslavije v Beogradu so slovesno odprli razstavo z naslovom "Beograd – Peking, 70 let prijateljstva in sodelovanja narodov Srbije in Kitajske". Dogodek, ki sta se ga udeležila kitajski veleposlanik Li Ming in srbski zunanji minister Marko Đurić, obeležuje sedem desetletij diplomatskih vezi med državama. Razstavljeni dokumenti in gradivo pričajo o razvoju strateškega partnerstva in poglobljenem sodelovanju, ki se je krepilo skozi desetletja. Srbski zunanji minister Marko Đurić je ob odprtju izpostavil, da razstava ne predstavlja le zgodovinskega pregleda, temveč potrjuje trdno zavezništvo med narodoma. Kitajski veleposlanik Li Ming je v svojem nagovoru poudaril pomen stabilnih diplomatskih odnosov, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju in gospodarski izmenjavi. Razstava v srbski prestolnici ponuja vpogled v ključne mejnike političnega, kulturnega in gospodarskega sodelovanja, ki segajo v čas nekdanje Jugoslavije in se nadaljujejo v sodobnih bilateralnih odnosih med Beogradom in Pekingom.

Aleksandar Vučić je prispel v Mostar, kjer ga je sprejela Željka Cvijanović, srbska članica Predsedstva BiH. V Trebinju je Vučić izjavil, da je Srbija zavezana dialogu in miru, a bo pripravljena braniti se pred potencialnimi agresorji. Pred obiskom Trebinja je Vučić obiskal tudi Manastir Svetog Vasilija Tvrdoškog i Ostroškog v Mrkonjićih.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

Nicolás Maduro bo v ponedeljek stopil pred sodnika v New Yorku zaradi obtožb, ki vključujejo narkoterorizem in uvoz kokaina. Objavljeni so bili novi posnetki Madura v prostorih agencije DEA, kjer pozdravlja prisotne. Ameriško pravosodno ministrstvo je objavilo obtožnico, ki Madura obtožuje vodenja koruptivne vlade, obtožbe pa so vložene tudi proti njegovemu sinu in trem drugim osebam. Donald Trump je na družbenem omrežju objavil fotografijo vklenjenega in oslepljenega Madura na krovu vojaške ladje USS Iwo.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Ameriška vojska je po uspešni vojaški operaciji v Caracasu venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores prepeljala v pridržanje v New York. Maduro je bil z ladje USS Iwo Jima premeščen v zvezni zapor v Brooklynu, kjer v ponedeljek pričakujejo prvi sodni narok. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za izjemen uspeh, vendar je dogodek sprožil val mednarodnih kritik. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je ostro obsodil ameriško posredovanje in poudaril, da mednarodni pravni red ter Ustanovna listina Združenih narodov očitno ne delujeta več, ko gre za interese velesil. V Venezueli po zajetju predsednika vlada velika negotovost, saj ZDA napovedujejo začasno upravljanje države do vzpostavitve varnega prehoda oblasti. Kljub aretaciji Madura njegovi ključni zavezniki v državi, vključno z nekaterimi vojaškimi strukturami, še vedno ohranjajo določen nadzor, kar povzroča politično zmedo. Medtem ko del latinskoameriških držav in venezuelska opozicija pod vodstvom Marie Machado operacijo pozdravljata, generalni sekretar ZN António Guterres opozarja na nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Trumpova administracija je ob tem že nakazala, da bi se podobni ukrepi lahko zgodili tudi v drugih državah regije, kar še dodatno stopnjuje napetosti v Latinski Ameriki.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je ostro kritiziral ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolasa Madura. Medvedjev je dejanje označil za nezakonito uveljavljanje "prava močnejšega" (lex fortissimum) in poudaril, da Washington po teh dogodkih nima več niti formalne pravice do očitkov Rusiji glede njenih mednarodnih potez. Po njegovem prepričanju bo takšno ravnanje povzročilo val sovražnosti do ZDA v celotni Latinski Ameriki. Ruski uradnik je v svojem nagovoru neposredno povezal razmere v Venezueli z vojno v Ukrajini. Izjavil je, da bi lahko Združene države Amerike podoben scenarij nasilne odstranitve z oblasti ponovile v primeru ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki mu je po ruskem tolmačenju potekel mandat. Medvedjev trdi, da je odstranitev Zelenskega le še vprašanje časa, pri čemer je poudaril, da ima Washington v Kijevu še več razlogov za posredovanje kot v Caracasu. Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je prav tako odzval na dogajanje in rusko reakcijo označil za pričakovano in primerno. Vučić je ocenil, da bi bilo nerealno pričakovati neposredno vojaško posredovanje Rusije v tako oddaljeni državi, kot je Venezuela. Medvedjev pa je ob koncu kritično ocenil tudi vlogo Organizacije združenih narodov, ki po njegovem mnenju nima dejanskega vpliva na reševanje tovrstnih kriz.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Veleposlanik Bosne in Hercegovine pri Združenih narodih Zlatko Lagumdžija se je ostro odzval na mednarodne razprave po aretaciji venezuelskega voditelja Nicolása Madura s strani ameriških oblasti. Lagumdžija je poudaril, da tisti, ki izražajo obžalovanje ob Madurovi usodi pod pretvezo skrbi za mednarodno pravo, izkazujejo dvojna merila. Po njegovih besedah gre za iste akterje, ki so aktivno poskušali preprečiti sprejetje resolucije o genocidu v Srebrenici in postavitev spomenika pred stavbo ZN v New Yorku. Veleposlanik je izpostavil nasprotje med dvema vizijama Venezuele, pri čemer je omenil Diega Arrio kot primer diplomata, ki si je prizadeval za boljši svet, medtem ko sedanji Madurov režim uživa podporo tistih, ki ne spoštujejo mednarodnih pravnih standardov, ko gre za vprašanja Balkana. Lagumdžija trdi, da odnos do Srebrenice razkriva resnično naravo in interese držav, ki se zdaj sklicujejo na legalnost v primeru Venezuele. Njegove izjave prihajajo v času povečanih geopolitičnih napetosti, kjer se vprašanja človekovih pravic in mednarodnega pregona voditeljev prepletajo z zgodovinskimi spomini na konflikte v nekdanji Jugoslaviji.

V Beogradu je potekala seja Sveta za nacionalno varnost, ki jo je vodil predsednik Aleksandar Vučić. Uradnega razloga za sklic seje niso sporočili, Vučić pa je po seji izjavil, da je prišlo do velikih sprememb na področju energetske varnosti in napovedal datum začetka delovanja rafinerije.

Predsednik Socialdemokratske stranke Srbije (SDPS) Rasim Ljajić je ostro kritiziral ameriško vojaško posredovanje v Venezueli, ki je vključevalo aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Po njegovih besedah takšna dejanja Združenih držav Amerike predstavljajo nevaren precedens v mednarodni politiki. Ljajić meni, da dogodki simbolizirajo konec mednarodnega reda, kot smo ga poznali od konca druge svetovne vojne dalje, saj neposredno spodkopavajo suverenost neodvisnih držav. Ljajić je v svoji izjavi poudaril, da tovrstni enostranski vojaški posegi in pridržanja tujih državnih voditeljev pomenijo degradacijo mednarodnega prava. Njegovo stališče odraža širšo zaskrbljenost nad stabilnostjo globalnih institucij in spoštovanjem diplomatskih norm. Kot poroča srbska tiskovna agencija, so Ljajićeve ocene osredotočene na posledice, ki jih bo imela ta poteza na prihodnje diplomatske odnose v svetu.

Svetovalec predsednika Republike Srbije za regionalna vprašanja Miloš Vučević je v Beogradu sprejel skupino otrok srbske narodnosti, ki so na obisk v srbsko prestolnico prispeli iz Prijedora, Bosanskega Grahova in Herceg Novega. Sprejem je bil organiziran ob robu božičnih praznikov, ki jih verniki pravoslavne veroizpovedi praznujejo po julijanskem koledarju. Namen obiska je krepitev vezi med matično državo in srbsko skupnostjo v sosednjih državah, predvsem v Bosni in Hercegovini ter Črni gori. Dogodek poudarja prizadevanja srbskih oblasti za ohranjanje kulturne in narodne identitete mladih pripadnikov srbskega naroda zunaj meja Srbije. Vučević je v pogovoru z mladimi izpostavil pomen ohranjanja tradicije in povezanosti z Beogradom. Obisk vključuje tudi oglede kulturnih in zgodovinskih znamenitosti srbske prestolnice, s čimer želijo organizatorji otrokom približati srbsko dediščino in okrepiti njihov občutek pripadnosti.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Hrvaška opozicijska stranka SDP je izrazila resno zaskrbljenost zaradi odsotnosti jasnega stališča hrvaške vlade glede vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike v Venezueli. Stranka je poudarila, da bi morala Hrvaška v mednarodnih odnosih zavzeti suvereno in načelno držo, namesto da se Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve odziva z zadržanostjo oziroma opravičuje posege s pomanjkanjem demokratične legitimnosti tamkajšnjega režima. Po mnenju SDP se v sodobnem svetu nevarno premikajo meje sprejemljivega, pri čemer se nasilje in vojaška agresija vse pogosteje relativizirata. Predstavniki stranke so izpostavili, da je pasivnost vlade Republike Hrvaške pri tako pomembnih vprašanjih zunanje politike nesprejemljiva. Pozvali so k vzpostavitvi jasne zunanjepolitične strategije, ki bi temeljila na spoštovanju mednarodnega prava in suverenosti držav. Kritika leti predvsem na dejstvo, da se uradni Zagreb izogiba neposredni obsodbi vojaških pritiskov, kar po mnenju opozicije krni ugled države kot samostojne akterke v mednarodni skupnosti.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Švicarska policija je identificirala 24 od 40 žrtev požara v baru v Crans-Montani, vključno z 11 mladoletniki in šestimi tujimi državljani. Prav tako so identificirali vseh 116 ljudi, ki so bili v požaru poškodovani.

Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je pozval Hrvaško in Srbijo k normalizaciji medsebojnih odnosov, pri čemer je kot zgled sodelovanja izpostavil politično delovanje Hrvatov in Srbov v Bosni in Hercegovini. Po njegovih besedah sta se oba naroda v sosednji državi povezala zaradi zaščite lastnih interesov in skupnega upora proti domnevnim poskusom bošnjačke nadvlade. Dodik verjame, da bi morali Zagreb in Beograd slediti temu vzorcu pragmatičnega sodelovanja, ki bi po njegovem mnenju stabiliziral regijo. Srbski član predsedstva oziroma voditelj bosanskih Srbov je v svojih izjavah poudaril, da so skupni interesi tisti, ki so v Bosni in Hercegovini premostili zgodovinske razlike med obema narodoma. Takšen pristop vidi kot edino realno pot za izboljšanje diplomatskih in gospodarskih vezi med matičnima državama. Njegove izjave prihajajo v času, ko so odnosi med Hrvaško in Srbijo pogosto obremenjeni s preteklostjo, Dodik pa s tem predlogom poskuša uveljaviti model iz Bosne in Hercegovine kot širšo regionalno strategijo.

Ministrstvo za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine je v uradni izjavi podprlo nedavno ameriško operacijo v Venezueli, v kateri so pridržali predsednika Nicolasa Madura. Službeno Sarajevo je Madura označilo za diktatorja, ki je svojo državo vodil z represivnimi ukrepi, ter poudarilo, da je svet brez tovrstnih vladarjev boljši prostor. Izjava ministrstva odraža jasno zunanjepolitično usmeritev k podpori demokratičnim procesom in mednarodnim akcijam pod vodstvom Združenih držav Amerike. Medtem ko je ministrstvo pod vodstvom državne ravni zavzelo ostro stališče, pa v Republiki srbski glede dogajanja v Venezueli za zdaj ostajajo tiho. Ta razkol ponovno osvetljuje notranjepolitične delitve znotraj Bosne in Hercegovine pri vprašanjih zunanje politike in odnosov z velikimi silami. Poudarek ministrstva na nujnosti končanja Madurovega režima se neposredno navezuje na prizadevanja za stabilizacijo južnoameriške regije.

Hrvaški notranji minister Davor Božinović se je ostro odzval na navedbe srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki je Hrvaško, Albanijo in Kosovo obtožil vzpostavitve vojaškega zavezništva, usmerjenega proti srbskemu narodu. Božinović je v uradni izjavi poudaril, da si Hrvaška prizadeva za mir, stabilnost in sodelovanje v regiji Zahodnega Balkana. Kot članica Evropske unije in zveze Nato Hrvaška deluje v okviru mednarodnih standardov, ki po besedah ministra ne vključujejo agresivnih namer proti sosednjim državam. Napetosti med Beogradom in sosednjimi prestolnicami so se zaostrile po seriji Vučićevih izjav, v katerih je sosednje države obtožil usklajenega delovanja proti srbskim interesom. Hrvaška stran je te trditve označila za neutemeljene in poudarila pomen evropske poti za celotno regijo. Diplomatski spor odraža globoko nezaupanje in nestabilne odnose, ki še naprej obremenjujejo varnostno arhitekturo na Balkanu, medtem ko mednarodna skupnost poziva k deeskalaciji retorike.

Hrvaški minister za zunanje in evropske zadeve Gordan Grlić Radman se je v Zagrebu sestal s predstavniki hrvaških družin iz Boke Kotorske v Črni gori, ki si že desetletja prizadevajo za vračilo nacionaliziranega in odtujenega premoženja. Družini Tripković in Dabinović-Kokot sta ministra podrobno seznanili s pravnimi in institucionalnimi težavami, s katerimi se soočata pri poskusih restitucije svojih posesti v katastrskih občinah Dobrota, Kavač in Škaljari. Po navedbah predstavnikov družin je bil velik del njihovega premoženja nacionaliziran že po drugi svetovni vojni, vendar so najhujše izgube utrpeli v obdobju med letoma 1991 in 2000, ko je bilo več kot 90 odstotkov njihovega zemljišča nezakonito prenesenih na tretje osebe. Posebej izstopa primer družine Tripković, ki je v omenjenem obdobju izgubila več kot 500.000 kvadratnih metrov zemljišč, ter primer družine Dabinović-Kokot, katere zgodovinska Kokotova kula v Dobroti je resno ogrožena. Slednja je od leta 1949 zaščitena kot kulturni spomenik, vendar je bila njena integriteta poškodovana zaradi potresa leta 1979 ter kasnejših neustreznih posegov v prostor in kraje gradbenih elementov. Kljub številnim vloženim tožbam in zahtevkom črnogorske državne institucije doslej niso uspele zagotoviti pravne varnosti ali vrnitve lastninskih pravic, zato družine zdaj pričakujejo odločnejše posredovanje hrvaške diplomacije pri črnogorskih oblasteh.

Bolgarsko ministrstvo za zunanje zadeve je izrazilo zaskrbljenost zaradi najnovejših stališč oblasti v Severni Makedoniji, ki po mnenju Sofije odstopajo od evropskega konsenza iz leta 2022. Osrednji spor se vrti okoli akcijskega načrta za pravice skupnosti, ki bi ga moralo Skopje uvesti kot pogoj za nadaljevanje evropskih integracij. Bolgarska stran je poudarila, da je vprašanje jezika, v katerem bo dokument objavljen, notranja zadeva sosednje države, vendar je odločitev Skopja, da osnutek načrta svojim državljanom predstavi v angleščini, označila za težko razumljivo. Napetosti so se stopnjevale, ko je makedonski premier Hristijan Mickoski obtožil Bolgarijo, da nasprotuje načrtu, ker je napisan v makedonskem jeziku. Sofija je te navedbe zavrnila in spomnila, da je sprejetje načrta predvideno šele po vpisu bolgarske manjšine v makedonsko ustavo, kar ostaja ključni pogoj za odpiranje pristopnih pogajanj z Evropsko unijo. Kljub kritikam je bolgarsko zunanje ministrstvo pozdravilo pripravljenost Mickoskega, da v načrt vključi pripombe bolgarske skupnosti, in izrazilo pričakovanje, da bo ta obljuba izpolnjena v skladu z mednarodnimi standardi.